■■I II........... I Ureja a redni 5 ki ■ odbor — Glavni I in odg. urednik I Dušan Rebolj — ■ tel. 20-71, lok. ■ 25 — ruk In I klišeji CT »Gorenjaki tisk« mmm GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIIEV1H IZDELKOV SAVA KRANJ KRANJ, SOBOTA, 29. AVGUSTA 1964 LETO VI 13. ŠTEVILKA V nedeljo, 6. septembra dopoldne bo letna konferenca savske mladine • V nedeljo, 6. septembra bo v konferečni dvorani delavskega do- • ma — vhod 6 — letna mladinska konferenca. Nanjo opozarjamo • že sedaj, čeprav mladina pripravlja za to priliko posebno izdajo • časopisa »Sava«. Priče smo velikih sprememb v škem področju. Prizadevamo si našem gospodarstvu in vsi se jim zagotoviti slehernemu proizvajal-skušamo kar se da hitro prilago- cu delovne pogoje, ki pomenijo diti. Gospodarski razvoj in decen- korak naprej in ki predstavljajo tralizacija delavikega upravljanja tudi izboljšanje življenjskega ter individualno prizadevanje zah- standarda Slanov kolektiva. Da tevajo precejšen trud in sodelo- smo v tem uspeli, pričajo proiz-vanje vseh činiteljev, ki neposred- vodni uspehi v teni letu in občutno ali posredno vplivajo na or- no povečani osebni dohodki. Se- ganizacijo gospodarjenja in upravljanja. Prehod na skrajšani delovni čas je zahteval temeljite anaiijze, priprave in uvajanje številnih ukrepov tako na področju organizacije dela kakor tudi na tehnolo- Zakai nismo izvršili količinskega plana J za mesec iulij? O Ker smo izvršili količinski pro-W izvodni plan za mesec julij sa- # mo 98,7 odstotno, je upravni S odbor naročil vodstvu službe S za organizacijo proizvodnje, naj S pripravi poročilo o vzrokih ter # obvesti o tem ves kolektiv. Iz # tega poročila povzemamo glav-S ne misli. Mesečnega količinskega plana v juliju niso izpolnile sledeče ekonomske enote: stiskama, pnevma- . likar,na I, pnevmatikama II in A konfekcija Vrhnika. To je mogoče® razbrati tudi iz naslednjega pregleda o izvršitvi plana in količinskih primanjkljajih, ki so nastali v nekaterih enotah: (Nadaljevanje na 3. str.) To je pogled na oba avtoklava v obratu II, kjer si obetamo z uvedbo druge proge dvig produktivnosti »kše izkušnje so pomemben prispevek k svetovnemu socialističnemu gibanju!«, V \četrlek, 20. -avgusta dopoldne je obiskala -naše podjetje delegacija španske komunistične partije in se zadržala s predstavniki našega podjetja v krajšem razgovoru. V delegaciji so bili tudi nekateri člani centralnega komiteja španske komunistične partije., Člani delegacije so se zlasti zanimali za naše izkušnje v delavskem samoupravljanju, za način določanja cen izdelkov, za a m ra o -ščati. Ob vpisu prvih slušateljev na gumarsko-tehnološko smer fakultete za naravoslovje in tehnologijo Skupaj 98,7 18.492 v katerih za lastne potrebe uspo- Vodje posameznih ekonomskih sabljajo in izobražujejo potrebne enot navajajo kot glavne vzroke strokovne kadre. Praksa je poka-za izpade vse mogoče. Morda ne Kala, da je potrebno precej časa bo slabo, če si njihove navedbe za uvajanje kadrov, ki pridejo iz podrobneje ogledamo! raznih šol v podjetja. Za .kadre, (Nadaljevanje na 3. str.) ki si jih vzgojijo v lastnih izo- -----7---------------------------------------------- Gumarski izobraževalni center pri tovarni gumijevih izdelkov »SAVA« v Kranju RAZPISUJE vpis slušateljev na gumarsko-tehnološko smer prve stopnje oddelka za kemijsko tehnologijo fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Za vpis na gumarsko-tehnološko smer I. stopnje veljajo taki vpisni pogoji kot za vpis na odsek za kemijsko tehnologijo fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani ter triletna praksa v gumarski stroki. študij na gumarsko-tehnološki smeri I. stopnje traja štiri semestre. Zaradi redne zaposlenosti slušateljev bo trajal študij štiri leta, torej vsak semester po eno leto. Predavanja bodo v popoldanskem času v Kranju. Kandidat, ki z uspehom konča študij na gumarsko-tehnološki smeri I. stopnje, pridobi naslov inženirja gumarske tehnologije. Prijave za vpis je treba predložiti gumarskemu izobraževalnemu centru tovarni gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju, Gregorčičeva ulica 8, NAJKASNEJE do 31. avgusta 1964. Priložiti pa je treba naslednje listine: # lastnoročno napisano prošnjo za vpis # rojstni list # diplomo zadnjega šolanja 0 potrdilo o ustrezni praksi v gumarski stroki število kandidatov je omejeno! Gumarski izobraževalni center tovarne »SAVA« Kranj V precej delovnih organizacijah braževalnih centrih, pa to ne dr- znani, zato so takoj po končanem so to že spoznali. To potrjujejo ži. Specifičnosti podjetja in mno- usposabljanju in izobraževanju ustanovljeni izobraževalni centri, gi drobni problemi so jim po- uporabni za delo na primernih delovnih mestih. V novo halo za tehnično Enaki razlogi so vodili v usta-— blago so že pripeljali pr- novitev izobraževalnega centra tu-Y ve stroje (Nadaljevanje na 2. str.) govorna služba zagotoviti kvalitetnejši kord. VIKTOR ČUFAR Ali bomo uspeli izvršiti že sicer znižani plan za mesec avgust? Da bi zvedeli za razmere v proizvodnji in za izvrševanje proizvodnega plana v tem mesecu, smo se obrnili na vodstvo službe za organizacijo proizvodnje z naslednjimi tremi vprašanji: 0 Kako ocenjujete dosedanjo proizvodnjo v mesecu avgustu glede na obstoječi plan 701 ton izdelkov? 0 Kakšne so možnosti, da plan uresničimo in kaj bo treba narediti, da uspeh ne izostane? 0 V katerih enotah proizvodnja zaostaja za planom? Z odgovori niso skoparili ter Do vključno 18. avgusta smo povedali precej' zanimivih stvari, glede na mesečni plan 701 tono Ker vas bodo prav gotovo zani- zaostajali za 20 odstotkov ali kar male, jih skušamo v skopih obri- za 78 ton izdelkov. Na prvi po-sih ponoviti! (Nadaljevanje na 2. str.) V tel številki objavljamo še na drugi strani: • Delavski svet rotacijskih preš za boljšo delovno disciplino • Čeprav smo izpolnili šele 37 % izvirnega plana, letjos podvojen izvoz J 0 NA ROB — Zakaj nam »Kurivo« dostavlja manjše količine premoga? • Vrsta sklepov, katerih rešitev naj izboljša delo v valjarni II ter pripomore, da letošnji plan izpolnimo na 3. strani: • Pet nezgod v juniju in celo devet v juliju — ali ni to preveč? • Kaj je res in kaj ni res o letovanju v Povljani na otoku Pagu na 4. strani: • ŠPORT — Premagali smo kegljače iz Wurzburga — Pred letošnjim prvenstvom Kranja v tenisu • Kako aktivni so novi samoupravni organi po ekonomskih enotah? • PEPE LEZN GA 0 »Ali poznaš proizvodnjo« — drugo kolo Delavski svet rotacijskih preš za boljšo delovno disciplino Na izredni seji delavskega sveta ekonomske enote rotacijske preje, ki je bila v torek, 11-avgusta, je predsednik Stane Čebašek prisotnim razložil, kakšne izgube imajo vsi sodelavci te enote zaradi pomanjkljive delovne discipline. Delovna, disciplimu je ztlasti popustila v tretji izmeni, ko v rotacijskih prešah gumirajo največ blaga ter vlečejo obloge. Delno je treba iskati vzrok za to v tem, da v tretji izmeni ni izmenskega delovodje. Da bi pomanjkljivosti odpravili, so se člani delavskega sveta odločili, da zadolžijo preddelavca pri vulkanizaciji transportnih trakov, ki bo poleg svojega dela odgovarjal še za disciplino v lil. izmeni. Seveda pa bo treba zato preddelavcu znova delovno mesto oceniti in nove zadolžitve pri tem tudi upoštevati. Vodja službe za organizacijo priprave dela je predlagal novo oceno 230 točk namesto prejšnjih 218 točk. Delavski svet se je s tem strinjal in predlagal komisiji za kategorizacijo delovnik mest, da predlog sprejme in za omenjeno delovno mesto oceno popravil STANE ČEBAŠEK Ob vpisu prvih slušateljev na gumarsko-tehnološko smer fakultete za naravoslovje in tehnologijo (Nadaljevanje s 1. str.) tehnologijo omogoča nadaljnje di naše samoupravne organe. V izobraževanje predvsem srednjim našem gumarskem izobraževal- strokovnim kadrom, Jti so že za-nem centru usposabljamo nove posleni v gumarski industriji. Da delavce za dela na posameznih bo študij na tej prvi stopnji za-delovnih mestih, usposabljamo in res kvaliteten, bo izveden dvolet-izobražujemo poklicne gumarske ni študijski program v štirih le-delavce ter izobražujemo gumar- tih. Predavanja enega semestra ske tehnike. Poleg tega pa tudi z bodo trajala eno šolsko leto. Bo-drugimi oblikami izobražujemo do v Kranju v popoldanskih urah, člane kolektiva ter jim omogoča- praktične vaje pa bodo v našem mo boljše izvrševanje delovnih podjetju. Zaradi omejenih zmog-nalog. Ijivosti učilnic in laboratorijev se Pri specializiranih podjetjih, ka- b.° lahko vPisal° le določeno Ite-kor je na primer naše, pa se bolj v**° kandidatov. Predavanja se in bolj kaže tudi potreba po uva- bodo Pričela predvidoma v ok-janju posebnih smeri izobraževa- tobm. pripravljalni tečaj za kan-nja in šol. Izkušnje so pokazale, kidate Pa že teče. A Takole smo se letos predstavili na »Gorenjskem sejmu« v Kra- da je zeJ° primemo šolati in izo- Absolventi šole, ki bodo študij n ju, o katerem smo pisali v zadnji številki našega lista braževati tiste, ki podjetje že po- uspešno končali po predpisanem znajo, torej že obstoječe člane ko- uspešno končali po predpisanem programu in opravili vse vaje in Ali bomo uspeli izvršiti že sicer znižani plan za mesec avgust? Čeprav smo izpolnili šele 37% Izvoznega ieoretke^znSe uSTIn izpite- bodh° p°s!ali .inž™ gu- piana, letos podvojen izvoz St' • Po letošnjem izvoznem planu moramo izvoziti za okrog t mili- tavlja med drugim, da namreč fa- sta v proizvodnih ekonomskih • j on 178 tisoč dolarjev svojih izdelkov. To pomeni, da smo Jan- kultete in srednje strokovne šole enotah, strokovnih službah ali • skeletni izvoz 448.000 dolarjev povečali za okrog 160 odstotkov, še vedno v veliki meri dajejo le gumarskem institutu. 0 Ali bomo letošnjo obvezo izpolnili? določene splošne profile kadrov. Na zahodnem tržišču vlada pre- delke Tujim kupcem bomo lahko potrebam'pos^e^ih^podjitij! cejsnje zanimanje za nase tehme- ustregli šele, ko bo stekla proiz- zlasti tistim ki so ožje Umerje- ne izdelke, zal pa nase sedanje vodnja v novi hali za tehnično na na specialna področja svoje zmogljivosti ne zadovoljijo prene- blago ...... Zato tudi priporoča usta- katerega kupca Pred nedavnim In izgled, za letošnji izvoz? Vse nav]janje ožje specializiranih šol bi lahko sklenili ugodno pogodbo kaze da bomo uspeh izvozi i za- v večjih delovnih organizacijah, ki za izvoz tolikšnih količin termo- gotovo za 950.000 dolarjev, lahko take lkadre potrebujejo v večjem forjev, da bi potem domači trg pa se kaj vec, ce nam v proizvod- jteviiu ostal brez njih. Podobni primeri nji ne bo kaj spodletelo. Sedaj _ " . ....... veljajo tudi za nekatere d rime iz- na primer delamo v obratu II po- Z^radl jasn0 lzrafcnih potreb in skusno pet tisoč metrov trans- v. kidu z omenjeno^ resolucijo portnih trakov za Maroko, če bo- s* plasti nekatera večja podjetja do tamkajšnji kupci z njimi za- P^adevajo uvesti nove smeri na dovoljni, si obetamo precejšnja tehniških in višjih šolah ter na naročila. Seveda pa bomo morali fakultetah. Programi teh novih smemo namreč pozabiti, da so v zato utrpeti določene p rimanj- temelje na potrebah podje- nas uprte oči mnogih kolektivov, kljaje na račun poskusne proiz- 1J' torej namenom za katere se (Nadaljevanje s 1. str.) šSp§SI HhSHSš gs-SJtSŠ! 5=iii=H 5Ks.'S5a6 5 rus ASisrjssifss: Balini d« dat™ S»i» «1 »i™ .potiti, kaj ja na- Zapadao Nemčijo. kadrov. Na vliji a.opnjj pa tretji nekoliko večjo, za • Ker večino bralcev zanima, ka voz v vrednosti 950.000 dolarjev gumarskih strokovnjakov, zlasti četrtega pa kar okrog 35 ton na e ko si naši organizatorji pro- velik korak naprej v prodiranju ne za operativo. Zato smo po te- piamraii za prva ava aeiovna pak in k . ne. Čeprav morda plana v celoti ne dosedanji visokošolski študij ni tedna občutno manjšo proizvod- .. . , bomo izvršili, bo že omenjeni iz- dajal za naše potrebe primernih njo, tza tretji nekoliko večjo, za • Ker vecmo bralcev zanima, ka vrednosti 9šfi nm Hnlariev eumarskih strokovnjakov, zlasti dan. S izvodnje. . , planerji in vodje naših izdelkov na tuja tržišča. Ne meljitih pripravah letos ustano- Glede na to, da bo po vsej ver- ^ ekonomskih enot zamišljajo smemo namreč pozabiti, da trg viIi pri gumarskem izobraževai- jetnosti Zaradi hitre menjave več- • ... šele analiziramo in obdelujemo ncm centru našega podjetja GU- ji kotel v obratu I že nared zad- • v Sltev p ga pla in da na tem področju še nimamo MARSKO-TEHNOLOŠKO SMER nji delovni teden tega meseca, # za mesec september, bomo ob- velikih izkušenj! oddelka za kemijsko tehnologijo DUŠAN REBOLJ PA ŠE TOLE! Pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da se proizvodnja zadnje dni tega meseca izboljšuje in da vse kaže na izvršitev piana 701 tono. Kakšne obveznosti pa imamo v naslednjih štirih mesecih, o tem >v naslednji številki časopisa. Možnosti, da letos naredimo 11.000 ton izdelkov so, seveda pa moramo zagotoviti vrsto pogojev. Kakšni so in kdo jih bo moral zagotoviti, o tem pa kdaj drugič! Fakultete za naravoslovje in teh-V prvi polovici meseca je nologijo v Ljubljani. Program te proizvodnja zaostajala za nove gumars.ko-tehnološke smeri je prilagojen potrebam tovarne in zahteva visokošolskega študija. Način študija na gumarsko-teh-nološki smeri oddelka za kemijsko planom, sedaj pa se stanje zaradi minimalnih kolektivnih dopustov že izboljšuje lahko pričakujemo, da bo proiz- 0 javili v prihodnji številki Zavodnja v starem obratu zadnji » nimiv članek. Ne pozabite ga teden del izgub iz prvih treh ted- _ h nov nadoknadila. Tudi v pnevma- ® p tikarni II lahko računamo, da se bo do 'konca meseca še popravila ter primanjkljaj okrog 30 ton nadoknadila. Seveda pa se pojavljajo tu in tam slabosti, ki jih že precej časa poznamo, žal pa nismo naredili vsega za njihovo odpravo. Tako se na primer v pnevmatikami I že nekaj mesecev ponavlja precejšen izmet zaradi tujih teles v velozračnicah. Kdo bo ugotovil, ali prihajajo ta škodljiva telesa, ki zračnice pri brizganju trgajo, zaradi nepravilnega sejanja v zmes, ali zaradi nečistoče pri delu ali pa zaradi slabih sejalnih mrež? Ali ni to delo tehnologov in tistih, ki skrbijo za organizacijo dela v ekonomski henotah? Podobno je tudi s skrajševanjem vulkanizacijskih časov, ki bi nam moralo dati pričakovane _________„ ____ rezultate že ta mesec. Tehnologi VFSta SKICPOV, Katerih rCŠltCV 1131 IZb0ljŠ3 tifilO pravijo, da zaradi pomanjkanja - -- - - - - pare v obratu II med popravilom enega kotla dela niso zadovoljivo napredovala, iz diagramov, ki 2oo >loo > OJ +-> •r~i xo U > N 1 1 1 1 c Ju /ItC/ v i plen=loo% ***■ • • • -K 1 min. AT ivrar — l delovni 6 dnevi 11 16 v valjarni II ter pripomore, da letošnji plan izpolnimo Dnevni red druge redne seje delavskega sveta ekonomske enote Zakaj nam .Kurivo' dostavlja manjše količine premoga? Že neka] časa slišimo lahko negodovati tega ali onega na račun kranjskega podjetja »Kurivo*, češ, da zaostaja z dobavljanjem premoga za gospodinjstva in da dobavlja manjše količine od naročenih. Da bi zvedeli, kaj je $ tem v resnici, smo se obrnili na upravo tega podjetja. Povedali so nam, da jim slovenski premogovniki dobavijo vsak mesec skoroda polovico manj premoga, kot ga potrebujejo za zadovoljitev naročnikov. Zato so morali sprejeti priporočilo skupnosti slovenskih ,premogovnikov, naj zaenkrat dobavljajo naročnikom za gopodinjstva samo polovične količine naročenega premoga. Tega se sedaj držijo, hkrati pa zagotavljajo, da bo premoga dovolj tudi v zimskih in jesenskih mesecih. Kar se tiče zaostajanja z dobavami, pa se pri »Kurivu* opravičuje/o, da pač nimajo tolikšnega prevoznega parka, ki bi jim omogočil hitrejše zadovoljevanje naročnikov. 0 Ker se moramo s podražitvijo 0 električne energije še bolj oslo-0 niti na ogrevanje stanovanj-0 skih prostorov s premogom in 0 drvmi, svetujemo vsem intere-0 sentom, da se še enkrat pri-0 javijo za nabavo premoga v 0 službi za družbeni standard 0 pri tov. Petru Žigantu! 0 Služba za organizacijo pro- gom, naj odgovorna služba uredi 'f cuagramoJ' K1 valjarne II, ki je bila 29. julija, je bil precej bogat. Najprej so izvo- izvodnje naj uredi vse potrebno, vse potrebno, da se to ne bo več ponazarjajo pritisk pare v obratu im člane komisije za osebne dohodke in komisije za sprejem in od- da bodo v bodoče odvažali zmesi dogajalo. , pa je moc razbrati, da je v p0ved ter dva porotnika za disciplinsko komisijo podjetja, potem sHaHiščniU 7mr>ci o nnernHvnn mlanirtmie -za glavnem para imela stalen pritisk pa pQ pestri razpravi sprejeli vrsto sklepov, katerih rešitev naj iz-okrog 8 atmosfer. Ugotavljati se- boljša dela v tej ekonomski enoti, daj, kdo ima prav in kdo ne, je nesmiselno. Drži pa, da smo si že _ _ _ _ _____ _ Lajs julija obetali od skrajšanih vul- hodke so bili izvoljeni kot pred- tošnjega plana ne moremo Vaču- n en ros ta no v nihratm^nm kanizacijskih časov potrebno po- sednik Tomaž Golenko, kot člana nati. neprestano v obratovanju. višanje storilnosti in s tem tudi pa Mujo Humič in Anton Marin, šli drugem polletju na občutno v komisijo za sprejem in odpo- povišanje mesečnih planov. Smo vedi pa so bili izvoljeni za predse morda prenaglili? Smo delali sednika Jože Jemc, za člana pa mar račun brez krčmarja? Stane Oblak in Slavko Blažič. In če je res še to, da so sedaj Kot porotnika enote bosta delala ______ ______^ „ ____________________________ po uvedbi skrajšanih vulkaniza- v disciplinski komisiji podjetja ske obveznosti izvršila, je delav- predgrevalno napravo, saj pove- nem mestu s sodelavci razpravlja- c.'i?kih časov preše delno neizko- Marijan Urbanc in Silvo Grtizelj. ski svet sprejel naslednje sklepe: če vanje hitrosti obstoječe pred- li o delovni disciplini ter se do- 0 Organizacijsko - kadrovska grevalne naprave lahko škodi kva- govorili, da to še izboljšajo. Raz- skladiščniki zmesi. O Operativno planiranje za 0 Pri mikserjih naj se zaposli trovaljčni kalander naj se sp rese enega delavca, potem pa orga- meni tako, da bo mogoče racio-...... . . . .... nizira odhajanje na malico v iz- nalno izkoriščati razpoložljive V komisijo enote za osebne do- zmogljivosi. Sicer z izvršitvijo le- menah, tako da bosta oba stroja zmogljivosti. elani delavskega sveta valjarne 0 V sestavljalnici in pri mik- II so govorili tudi o predlogu serjih naj se sistem nagrajevanja upravnega odbora podjetja, naj izpopolni tako, da bo osebni do- bi se vodje ekonomskih enot k azil odek odvisen od pripravljenih novalo v primerih, če disciplin-količin kvalitetnih zmesi. skih prekrškov ne bodo javljali . 0 Za trovaljčni kalander naj se disciplinski komisiji. Sklenili so, Da bo valjarna II svoje plan- preskrbi čimprej novo ter večjo da bodo vsak na svojem delov- VALJARNA II riščene, ker konfekcija avtopla- Ker predvidevajo operativni me- _ ščev ne zmore tekoče pripravlja- sečni plan za zadnje štiri mesece služba naj stori vse, da bo imela H teti izdelkov. r_____v_._ _________ ^ _______ . ti polizdelke, potem se bomo mo- tega leta proizvodnjo okrog 1.500 valjarna II zadosti sposobnih de- 0 Ker trovaljčni kalander vsak preostalih mesecih dokončno iz-rali nad izvršitvijo našega letne- ton izdelkov, bo morala tudi va- lavcev za vse potrebna delovna dan stoji poldrugo uro zaradi sla- koristiti, če hočemo planske ob- položljive kapacitete je treba ga plana zares vsi zamisliti! Ne Ijarna II občutno povečati svoje mesta. be oskrbe delovnega mesta z bla- veznosti izpolniti! Pet nezgod v juniju in celo devet v juliju - ali ni to preveč? V mesecu juniju je bilo pet obratnih nezgod, štiri so bile lažjega značaja, ena pa je bila precej težka. Poškodovancu je stroj huje poškodoval četrti in peti prst na levi roki. Skupno je bilo izgubljenih zaradi nezgod 127 dni — zaradi nezgod v juniju 44, zaradi nezgod v prejšnjih mesecih pa 83 dni. V mesecu juliju pa se je pripetilo največ nezgod v letošnjem letu. Bilo jih je kar devet, od teh dve na poti na delo. V tem mesecu je bilo izgubljenih 131 dni — v juliju 73, zaradi nezgod v prejšnjih mesecih pa 58 dni. Kar štiri nezgode so se pripetile v pnevmatikami II, a k sreči vse lažjega značaja. V juniju so imeli nezgodo: 1. B. A. iz stiskame je pripravljal surovec za obroče. Pri tem mu je spodletelo in se je udaril v komolec desne roke. Bol oval je 2 dni. 2. M. L. iz premazovalnice je po končanem premazovanju blaga dvignil na stroju montiran pre-mazovalni nož z valja in podtaknil kljuko. Med čiščenjem se je ta izmaknila in nož je padel nazaj na valj, ter mu je poškodoval levo roko. Boloval je lil: dni. 3. F. V. iz pnevmatikarne II je hotel naenkrat dvigniti dve roli s stojala, pri tem se je viličar izmaknil, tako da je ena padla nazaj na stojalo in stisnila ponesrečencu levo roko. Poškodoval si je prstanec in mezinec, še vedno boluje. 5. S. F. iz pnevmatikarne II je pri diagonalnem stroju menjal v svitek navit kord. Iz neznanih vzrokov mu je postalo slabo, da je omahnil po tleh. Med padcem pa je z glavo udaril na strojni del in si jo poškodoval. Boloval je 5 dni. V juliju pa so imeli nezgodo: 1. M. M. iz pnevmatikarne I se je s kolesom peljala na delo. Otroci, ki so se igrali na cesti, so ji vrgli pod kolo kovinsko škatlo. Poškodovanka je padla in si po- lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Industrijska proiz-g vodnja za 17% več I kot lansko leto ■ S Po poročilih zveznega stati-® stičnega zavoda kaže industrij-® ska proizvodnja v mesecu av- • gustu rezultate, ki obetajo ob- • čutno prekoračitev julijskega ® obsega. Zato je že mogoče za-S ključiti, da smo v letošnjih • osmih mesecih naredili v in- • dustrijskih podjetjih po vred- • nosti za okrog 17 odstotkov S več izdelkov kot lani! Po poročilih zveznega statističnega zavoda so v vseh industrijskih panogah letos presegli lanskoletne uspehe za obdobje prvih osmih mesecev. Izjema je le ladjedelništvo. Ko bodo dobili podrobne podatke, bomo objavili pregled po posameznih panogah in tako tudi lahko ugotovili, kako je z gumarsko industrijo! 1 škodovala levo nogo. V bolniškem staležu je bila 28 dni. 2. S. M. iz pnevmatikarne II je z dvigalom prenašal kalupe za vulkanizacijo avtoplaščev. Naenkrat so zavore popustile in tovor je padel na tla. Delavec je držal za nosilne verige, pa ga je pri tem uščipnilo v mezinec desne roke. Poškodovanec še vedno boluje. 3. Ž. J. iz stiskame se je z mopedom peljal v službo. Na nepreglednem ovinku je dohitel dve kolesarki, ki sta peljali vzporedno. Ni se mogel izogniti in se je v eno zaletel. Pri tem je dobil odrgnine na desni roki. Boloval je 9 dni. 4. R. J. iz pnevmatikarne II je pri mazanju protektorja oziroma trganju obloge z roko zadel v nož in si poškodoval prstanec desne roke, Boloval je 2 dni. 5. M. J. iz pnevmatikarne II se je ppekel po telesu. Drobci regenerirane gume, ki so se izluščili iz notranje stene ogrevne duše in so med ponovnim vulkanizira-ranjem popravljene cevi za dovajanje vroče vode zamašili cevke in preprečili, da po končani vul-kanizaciji voda ni iztekla iz duše. Ker tlak ni popustil, je duša eksplodirala. Prizadeti je boloval 4 dni. 6. Š. F. iz pnevmatikarne II se je opekel po stopalu. Ko je bil plašč izvlečen iz kalupa, je iz njega še vedno brizgala voda. Ko je hotel plašč prevaliti na odrejeno delovno mesto, je voda brizgnila v desni čevelj in ga opekla. Poškodovanec še vedno boluje. 7. P. F. iz tehničnih izdelkov si je zastrupil prst desne roke. Po končanem delu je pospravljal delovno mesto, kjer se dela samo s kislino. Pri tem se je s kovinskim predmetom, katerega so hlapi kisline že precej nažrli, oprasnil, da je prišlo do zastrupitve. Poškodovanec še vedno boluje. 8. T. P. iz pnevmatikarne I je padla v izkopano jamo. Zaradi montaže velikega kotla v kurilnici obrata I sta bila oba prehoda v oddelek delno zatrpana, šla je tik ob novem kotlu, kjer je bilo le 20 cm prostora. Na drugi strani pa so kopali kanal. Ker je bil PROIZVODNJA ZA A Urejeno delovno mesto ^ in uporaba zaščitnih sredstev sta pogoja za varno delo in večjo produktivnost prehod ozek, ji je zdrsnilo in je padla približno en meter globoko. Bolovala je 6 dni. (Nadaljevanje s 1. str.) veda pa doseženo še ni vrh, čez katerega ne moremo več! Proizvodnjo lahko še povečamo in s tem tudi produktivnsot, če se še bolj usmerimo v odkrivanju notranjih rezerv ter vse razpoložljive zmogljivosti izkoristimo. Nič manjšega pomena je naš statut, ki nam zagotavlja izvrševanje samoupravnih pravic neposrednih proizvajalcev, decentralizacijo posameznih organov upravljanja, istočasno pa zagotavlja boljše gospodarjenje in upravljanje kolektiva. Razprave o osnutku statuta so pokazale, da našim ljudem ni vseeno, kako bo v tovarni jutri; zlasti to ni vseeno mladincem. Zato ni čudno, če so v razpravah polnoštevilno sodelovali ter s svojimi predlogi pomagali, da je naš statut res tak, kakršnega smo si želeli. Velike priprave na volitve samoupravnih organov so se nam splačale, saj smo izbrali v nove delavske svete ekonomskih enot in delavski svet podjetja sposobne ljudi, ki bodo omogočili učinkovito delo teh organov. Takih in podobnih akcij, v katerih je sodelovala mladina našega podjetja, je bilo še več. To omenjam samo zato, da še enkrat spomnimo, da naša mladina ne spi, ampak, da je precej delavna MAROKO S TE K|LA 9. K. B. iz gumarskega izobraževalnega centra je peljal prazen voziček. Po majhni strmini se je hotel na vozu peljati, zato ga je zagnal in skočil nanj. Med vožnjo pa se je prijel za pokončno stoječo balo korda in jo prevrnil sebi na nogo, ter se poškodoval. RUDI NADIŽAVEC in prizadevna. Kjerkoli je mogoče, po svojih sposobnostih pomaga. Sedaj je pred nami čas obračuna našega dela. Za leto nazaj bomo pregledali, kaj smo naredili prav in kaj ne, zato naj ne bo med mladimi delavci takega, ki se konference ne bi udeležil. DA NE BOMO PO NEPOTREBNEM IZGBLJALI ČASA, BODITE TOČNI. PRIČETEK JE NAPOVEDAN ZA 8.30 URO! MIODRAG MILIVOJEVIČ Takole se pripravljajo na montažo strojev v novi hali za tehnično blago na JV Gašteju Zakaj nismo izvršili količinskega plana za mesec julij? (Nadaljevanje s 1. str.) STISKARNA: Delavcev je bilo premalo, zlasti zaradi logorovanja določenega števila vojnih obveznikov v okvirih predvojaške vzgoje, delno pa tudi zaradi bolezni. Težave pa so imeli tudi zaradi stalnega zažiganja zmesi. PNEVMATIKARNA I: Kar tri tone izpada je bilo zaradi tujih teles, ki se pojavljajo v velozrač-nicah! Zanimivo je, da navaja vodstvo enote ta vzrok, ki traja že več mesecev. Delni izpadi so bili tudi zaradi neurejenih osebnih dohodkov vulkanizerjev velo-plaščev. V enoti so imeli tudi nadpovprečno število okvar na strojih, primanjkovalo pa jim je tudi zraka in vode. PNEVMATIKARNA II: V enoti je ostalo konec meseca 60 avtomobilskih plaščev, ki niso bili pregledani. Okrog pet ton izpada je bilo zaradi uporabe lažjega avtokorda, sicer pa so plan po številu plaščev presegli! Pri avtomobilskih zračnicah je nastal izpad zaradi okvare preše in zaradi pomanjkanja delavcev. KONFEKCIJA VRHNIKA: Proizvodni plan bi izpolnili ter celo presegli, če ne bi imeli težav zaradi nekvalitetnih zmesi. Tudi v tej enoti je nastal izpad zaradi tujih teles v zmeseh za radirke. ® Iz že povedanih opravičil je • moč zaključiti, da smo ostali ® meseca julija pod planom v • glavnem po lastni krivdi — to-© rej zaradi neizpolnjevanja teh-® noloških predpisov, premajhne ® elastičnosti pri organiziranju • dela v proizvodnji ter zaradi ® tega, ker smo uporabili pri ® proizvodnji avtomobilskih pla-® ščev lažji kord. Pred zaključkom redakcije smo zvedeli v službi za organizacijo proizvodnje, da je proizvodnja transportnih trakov za Maroko uspela. Kakor veste, smo se zaradi njihove ožine odločili, da bomo delali po dva hkrati. S tem smo svoje kapacitete za ozke trakove podvojili in vse kaže, da bomo lahko dobavne roke temu primemo skrajšali! V nedeljo, 6. septembra dopoldne bo letna konferenca savske mladine Kal ie res in kaj ni res o letovanju v Povljani na otoku Pagu Ker se pojavljajo razne govorice in obtožbe na račun letovanja v Povljani, bi rad s tem člankom v nekaj stavkih kar najbolj objektivno ocenil to naše letovišče. Že neka) let nazaj se naši letoviščarji in turisti pritožujejo nad poplavo tujcev. Ti so, mimo grede povedano, letos ■obiskali našo državo v rekordnem številu. Pritožbe domačih gostov so bile največkrat upravičene, saj je postrežba običajno Počasna, velikokrat pa se čuti, da imajo tujci prednost. Vse to in še drugi momenti so vplivali na to, da je naša služba za družbeni standard sprejela ponudbo potjoprivredne zadruge iz Pavijane na oboku Pagu ter sklenila z njo pogodbo o> letovanju za člane našega kolektiva. Ne vem, če je potrebno opisovati ta letoviški kraj, saj smo o njem v našem časopisu ze nekaj brali. Povem pa najprej to, da je tudi Povljano letos obiskalo veliko več buri^ov, kot so jih pričakovali; posebnež še, ker svojih zmogljivosti niso planirali. V turističnem društvu paljaprivredne zadruge Pavijana so mi povedali, da se »gredo turizma« šele tretje leto in da je od največ 50 turistov v letu 1962 poraslo število teh v letošnjem letu na več kat 300. Problem nočitev so hitro rešili — vsa ležišča so pri privatnikih — vendar so nekatere sobe neprimerno ali slabo pripravljene. Namesto, da bi lastniki najeli turistični kredit za opremo sol, ki jim ga daje njihova zadmga, računajo z dohodki od turistov, seveda pa pritekajo ti dohodki počasi, ker se turist zelo nerad — če le ni prisiljen — nastani v neurejenem prostoru. Ko sem govoril z nekaterimi do- mačini o tem, so mi priznali, da jih je zajela turistična mrzlica, saj večina njih vidi v tem zaslužek za katerega ni treba vložiti posebno veliko dela. Na to kaže tudi ugotovitev, da domačini prodajajo sadje in druge pridelke dražje kakor pa je v Kranju, čepjrav prideluftep vse doma. Kritike naših letovalcev pa padajo predvsem na dvoje. V mislih imam prehrano v restavraciji in pa prevoze iz Kranja v Povijamo' in nazaj. Skušal bom te probleme nekoliko analizirati, čeprav čisto osebno, ker na žalost upravnika restavracije »Galeb« nisem mogel dobiti za razgovor kljub trikratni prošnji. Pri prehrani je problematično dvoje —- priprava jedi in kalorič-nost. O jedilnikih ne bi razpravljal, vendar sem mnenja, in ‘tudi večina letovalcev v tej izmeni, naj bi tisto, kar že pripravljajo, pripravili okusno. Dogajalo se je, da so servirali srbsko solato sparjeno’, pražen krompir pa hladen. To je sicer malenkost, ki pa moti tudi ne- zahtevnega človeka. Pražen krompir in tudi druge pražene jedi so bile največkrat pripravljene na ovčji masti, ki nam daje priokus plesnivosti in zatohlosti. Tudi vprašanje haloričnosti hrane bi morali rešiti v omenjeni restavraciji, saj smo sicer popolnoma laično ugotavljali, da se je številka le včasih približala 2500 kalorijam, kar bi bilo sicer dovolj za počivajočega človeka, ne pa letovalcu, ki se koplje in na razne načine igra ob vodi. Prevozi iz Kranja v Povljano in nazaj pa so po mojem mnenju največja slabost, ki jo lahko pripišemo letovanju v Povijam. Zelo neugodno je namreč, da mora letovalec, ki bo prebil deset dni na oddihu, potovati tja en dan in pol in prav toliko, ko se vrača. Torej tri dni potovanja za deset dni oddiha! Mislim, da je škoda časa, saj vendar vsakdo stremi za tem, da svoj dopust izkoristi kar najbolj smotrno. Povratek pa je sploh posebno vprašanje, saj so le nekateri prebili v Povljani polnih deset dni, ker so zelo neugodne prevozne zveze. Tako dobi vsakdo, ki se mora predčasno posloviti od morja, za en ali dva dneva suho hrano, nihče pa se ne zmeni za plačane nočitve! Skušal sem nanizati nekaj problemov, ki bi se jih dalo z malo dobre volje pri Povljancih in tpdi pri nas v kratkem odpraviti! Kar pa sp letovanja tiče — če ‘odštejemo prednje — se mi Pavijana zdi posrečeno izbrana, saj nudi možnost za resničen počitek. In še to: največ kritik leti na račun organizatorja tega letovanja. Vendar, ko smo se o tem pogovarjali, smo ugotovili, da vseeno obljub niso izpolnili tisti odgovorni ljudje, ki bi jim moral biti razvoj turstične Povljane prva skrb. Tudi nekaj predlogov se je nabralo v letošnji sezoni iz obeh obmorskih letovišč. O njih bo razpravljal plenum sindikalne podružnice po končani sezoni. JOŽE ŠTULAR Premagali smo kegljače iz Wiirzburga - z. Nemčija Lanskega septembra je gostovala reprezentanca kranjskih kegljaških krožkov v Nurnbergu in Wiirzburgu v Zapadni Nemčiji. Letos pa so nam gostitelji obisk vrnili. Da bi bilo športno srečanje kar se da množično, je organizator kranjski »Triglav« pripravil velik turnir, na katerem je gostovalo devet domačih moštev in gostje iz Nemčije. Turnir je trajal kar enajst ur! Na štiristeznem kegljišču v Kranju je 'bilo v soboto, 22. avgusta, precej burno, saj so tekmovalci neprestano podirali keglje od 12. do 23. ure, ker so tekmovali v disciplini 6 krat 100 lučajev. KEGLJANJE podrtimi keglji, Turk — »Elek« tro« s 442 keglji in Jereb — »Planika« s 433 podrtimi keglji. čiščenju kar 21-krat samo po en kegelj. Na tem turnirju je prijetno presenetil Ludvik Jakupak, ki je bil v našem moštvu s 406 podrtimi keglji najboljši tekmovalec. Ostali predstavniki našega podjetja pa so bili še Ivan Petelinšek 366, Jože Pogorelec 383, Avgust Potušek 376, Jože Reš 398, V končnem pregledu so se mo- Marjan Grašič 345. štva zvrstila takole: Iskra 2467 podrtih kegljev, Tekstilindus 2346, Elektro 2336, Kovinar 2282, ženska vrsta Triglava 2278, Sava 2274, VVuraburg 2221, starejši člani Triglava 2190 in Elektrarna 2036 kegljev. Naše moštvo boljšega rezultata AVGUST POTUŠEK Pred letošniim prvenstvom Kranja v tenisu — oglejte si to tekmovanje! Te dni se juHMn av^uštf obič^nTU^ tefrnolal^ro^rožK^i spTpika^rvellL^seJoVe gljače čas počitnic, je dal turnir tiste dni na dopustu, vedno so- ° ra^une’ ^i naj odgovorijo na v Kranju nekaj odličnih razul- lidnl Marjan Grašič pa je nasto- vPrasanJe. kdo so najboljši igral-tatov. Tako je podrl na primer pil s poškodovano roko. Imeli pa C1 v ■K-ranJu- Ker bo tekmovanje Martelanc — »Tekstilindus« v 100 smo tudi nekaj smole, saj je med zanimivo in ker bo nastopilo tu-lučajih 468 kegljev. To je rezultat našim sedmim in petim mestom di nekaj igralcev iz našega pod-svetovne vrednosti! Dobri pa so samo 8 kegljev razlike! Naš tek- jetja, si vzemite čas in si vsaj bili še Stružnik — »Iskra« s 443 movalec Potušek pa je imel pri odločilne borbe oglejte! Prvenstvo ■u £ ™ ™ te in e S .mg še "gs u 210 o E c n "je dilnega pribora so namreč spet »od- v rekordnem času poskrbeli, da nesli« ikoroda vse kavne žličke, ta- imamo v bratu / že spet zadosti ko, da jih imajo sedaj komajda še pare. Mislim na monterje, varilce, nekaj desetin. Da problem rešimo, zidarje in kdo ve še koga, ki so zapredla,gam, da te tako iskane Mii- res delali v avgustu kot mravlje! ke privežemo z verižicami na po- Če bi si povsod talko prizadevali, lena. Potem fe kodo {»ljubitelji« bi verjetno kmalu lahko uvedli po-jedilnega pribora najbrž premislili leg prostih sabat v našem podjetju in nam žličke pustili. . .! tudi proste petke! Odgovornim v pnevmatikami pa 2.a danes torej dovolj, čez teden bi predlagal, naj -se v bodoče po- pa spet na svidenje! odvija na stadionu je vsak dan popoldne na novem ~ ' stadionu za mestnim kopališčem. Vstopnine ni! V moški konkurenci se bodo borili za štiri najboljša mesta Žnidar, Polenec, Starc in Prislan, lahko pa jim še zmešajo račune ing. Bedenk, Lakner, Žnidar st. in Rebolj. V ženski konkurenci ima največ izgledov za najvišji naslov Gunčarjeva, čeprav bosta nastopili tudi Žniderjeva in Sokličeva. V konkurenci starejših članov bodo nastopili vsi tisti igralci, ki bodo pri moških v prvem kolu izpadli ▲ To je najnovejša zapadna ^ panorama našega starega obrata v Kranju in člani, ki igrajo tenis poslednji dve sezoni. Pričakujemo, da bosta med njimi tudi naša igralca dr. Vadnljal in ing. Žener. Na ogled prvenstva vabimo tudi zato, ker je ta športna igra sedaj res vsakomur dostopna. V kolikor pa bi bilo zanjo med člani našega kolektiva več zanimanja, bi lahko v prihodnji sezoni rezervirali eno igrišče za naše potrebe podobno, kot imamo navado rezervirati zimsko kopališče za naš kolektiv! e o ra e i— ■ zabavajo malo tudi s problemi varnostne vzgoje svojih delavcev. V današnji številki lahko berete, da se je junija in julija v tej enoti pri delu poškodovalo: nič manj kot šest enkrat mi ;e urednik odmeril delavcev. In to predvsem zaradi nehaj vrstic prostora več, za- nepazljivosti! ito ga bom skušal kar se da Da pa ne bom grajal samo v »tu-izmbiti in vam postreči z novicami zemstvu«, še nekaj »spodbudnih« iz svoje popotne torbe. besed o kranjskih urbanistih. 2e Najprej naj vas opozorim na precej časa nam obljubljajo, da desno fotografijo, ki prikazuje, nam bodo povedali, kako naj ure-kako si podnevi v obratu II »po- dimo fasado naših^-novih poslovnih magajo« z dodatno živosrebrno prostorov na Stari pošti. 2al pa je razsvetljavo, da se ne bi slučajno ostalo le pri obljubah, zato si lah-kdo »zaletel« v prostore energetike, ko ogledate, kako stavba Izgleda s Pa naj kdo še ugovarja^ da pri nas severne strani!? Ja, veste, poletna ne varčujemo! Sedaj mi je jasno, vročina vpliva na človekovo umsko zakaj v Jugoslaviji letos primanj- in fizično zmogljivost precej zavi-huje električne energije in zakaj jo ralno, ali ne? je bilo treba spet podražiti!? Jako, pa sem si nakapal spet Če si zaželite za malico jogurt, nekaj »prijateljčkov«. Da pa se se vam lahko primeri, da ga mora- vsaj malo odkupim, še nekaj spod-te jesti z vilicami. »Ljubitelji« je- budnih besed o tistih ljudeh, ki so Vaš vdani Pepe Lezn’ga Tale prizor smo posneli poleg kotlarne v obratu II v sredo, 19. avgusta točno ob 13.11, ko je sijalo sonce! Kako aktivni so novi samoupravni organi po ekonomskih enotah? • Tretji mesec od novih volitev v samoupravne organe gre h kraju, • pa smo se odločili narediti kratek sprehod po ekonomskih enotah, • da ugotovimo, kako delajo samoupravni organi v njih. Seveda 0 nismo pri tem obšli vseh predsednikov delavskih svetov ali zborov • delavcev. Pregledali smo vse zapisnike 28 ekonomskih enot in pri • tem ugotovili dokaj zanimive stvari. Naj večja je morda ta, da • v organizacijsko-kadrovski službi, v programsko-analitski službi • in v gradbeni skupini še niso izvolili Svojih predsednikov zborov • delavcev. Zanimivo pa je tudi to, da je imelo ostalih 25 ekonom- • s kih enot doslej 43 sestankov delavskih svetov ali zborov delav- • cev! To je 1,7 na en samoupravni organ. - »AH poznaš 2 proizvodnjo" Novo nagradno tekmovanje Teden je naokrog in zopet smo vam pripravili nekaj vprašanj iz naše proizvodnje, ki jih boste reševali seveda, kadar boste imeli čas. Istočasno pa boste preizkusili znanje o naši proizvodnji in. postopku samem. Pa pojdimo kar k vprašanjem. Ne boste jih težko rešili, samo malo dobre volje bo treba. 1. VPRAŠANJE: Kje v naši proizvodnji ste opazili že prizor, kot ga vidite na fotografiji? A — Pri rezanju naravnega kavčuka na giljotini B — Pri rezanju sintetičnega kavčuka »KBS« na giljotini C — Pri rezanju sintetičnega kavčuka »ameripol« na giljotini 2. VPRAŠANJE: Katerega izmed naših izdelkov prikazuje fotografija? A — Blazinica RR iz tehničnih izdelkov B — Reševalni pas iz ročne konfekcije na Vrhniki C — Bolniška blazinica iz tehničnih izdelkov 3. VPRAŠANJE: Kaj predstavlja fotografija? A — Brizganje zmesi skozi sejalni stroj B — Mešanje zmesi na dvo-valjčniku C — Masticiranje kavčuka na dvovaljčniku 4. VPRAŠANJE: Kaj je navito na bobnu? A — Pripravljena cev za vulkani zacijo B — Pripravljena cev za ad-justiranje in pregled C — Premazana cev, pripravljena za opletanje 5. VPRAŠANJE: Kaj predstavlja fotografija? A — Brizganje avtozračnic B — Spajanje tovornih avtozračnic C — Vulkanizacija avtozračnic Za reševalce razpisujemo devet denarnih nagrad po 500 dinarjev. Zadnji rok za oddajo rešitev je sobota, 4. september. Rešitve oddajte v uredništvo lista ali pa pri dežurnih vratarjih! PRIIMEK IN IME: Če se poglobimo v dnevne rede VI—K, VII—IK, VIII—K; 3 vseh dosedanjih sej oziroma sestan- SLU2BA KAKOVOSTI ' kov samoupravnih organov eho- VII—IK, VIII—K; 2 nomskib enot, ugotovimo še mar- FINANČNE SLU2BE sikaj poučnega. Da bo pregled na- VI—IK + K, VIII—K; 2 | zornejši, navajamo tudi mesece, v SL. ZA ORG. PROIZV. ’ katerih so posamezne seje bile, ter VI—K; 1 seveda tudi glavne točke dnevnih SL. INVEST. VZDR2EV. I redov. Pri tem pomenijo rimske šte- yi—y//—/XV 2 \ vilke VI, VII in Vlil mesece ju- TRGOVSKA MRE2A 1 ni j, julij in avgust, oznake z veli- VIL—IK + O + K; 1 j kitni črkami pa točke dnevnih re- KADROVSKE SLU2BE ' dov, in sicer: K — .kategorizacija — — — delovnih mest, IK — izvolitev ko- PROGR.-ANALITSKA SLU2BA misij kat pomožnih samoupravnih —■ — — organov, O — organizacijska vpra- GRADBENA SKUPINA BIS J", - Proizvodna problema- tika, N — nagrajevanje. Številke na koncu pa pomenijo število sej! VALJARNA 1 TOČEN NASLOV: VI— K + 1K; 1 VALJARNA II VII— K, VII—IK+P+N; 2 PNEVMATIKARNA II VII— IK+K, VII—N, VIII— P + O; 3 PNEVMATIKARNA I VI— IK+K, VII—K+N; 2 STISKARNA VII— IK, VI—O, VII—K + O; 2 TEHNIČNI IZDELKI VI— K, VII—IK; 2 PREMAZOV ALNICA VII— IK; 1 ROTACIJSKE PREŠE VI—IK, VI—K, VIII—0 +K; 3 PREVLEKE VALJEV VI—K, VII—IK; 2 VRHNIKA VI—IK + K; 1 MEHANIČNA I VI—IK; 1 MEHANIČNA II VI—IK; 1 MIZARSKA DELAVNICA VI— IK; 1 ENERGETIKA VII— K, VII—IK; 2 ELEKTRIČNA DELAVNICA VII—IK; 1 DELAVSKA RESTAVRACIJA VII— IK; 1 NABAVNE SLUŽBE VI—IK+K; I PRODAJNE SLUŽBE VI— IK, VII—IK+K, VIII— K; 3 TRANSPORT VII— IK; 1 SPLOSNE SLUŽBE Ze takoj pade v oči ugotovitev, da je bilo na 43 sejah organov upravljanja ekonomskih enot kar 23-krat na dnevnem redu imenovanje komisij, 23-hrat kategorizacija delovnih mest in le 5-krat organizacijska vprašanja ter samo 3-krat nagrajevanje in 2^krat proizvodna problematika! Razumljivo je, da so morali samoupravni organi najprej izvoliti razne komisije kot svoje pomožne organe. Nerazumljivo pa je, da v treh mesecih ni bilo: razen v nekaj Primerih nikjer potrebno razpravljati o ničemer drugem kot samo o kategorizaciji delovnih mest. In to v času, ho proizvodnja bije hud boj za kilograme in za izvršitev plana, ko ugotavljamo, da nam organizacija dela in delovna disciplina pešata!? Je mar res vse zavisno samo od kategorizacije in od tega, kolibo točk bo kdo imel? Smo mar tako kratkovidni, da ne vemo, kako zelo zavisi naš osebni dohodek od tega. kako izvršujemo svoje planske obveznosti? O O vsem tem bi kazalo nekoll-S ko razmisliti, saj je delavsko • samoupravljanje vendar zato, • da omogoča slehernemu članu • .kolektiva sodelovanje v um- • nem gospodarjenju! Iz zapis- • nikov dosedanjih sej samo-S upravnih organov ekonomskih • enot pa je očitno, da razen v S pnevmatikami II in valjarni II S doslej niso nikjer občutili po- • trebe razpravljati o proizvod- • mih problemih! Ali nam gre • vse kot po maslu? DUŠAN REBOLJ