PoCt^tplabfla v gotovini.
Ubsja vsafc fiovok, Essfirte.Sc In soboto.
Ceaa po:z!R«mi ItevSlfcl K 1-50.
ČASOPIS ZA TRGOVINO. INDUSTRIJO
BMBlIfro b npnmrtltv® Je v LJnMJant, Gr»<tOCe »tev. 17/1. - Doplitf « n* vračajo. - Stavita prt ' RaroCnhta M Oieralje SH9> leto* K 1*6, ta pol J**a K 95, *a četrt leta K 56, mesečno K 90, ta Inosen
^ečno
v LJoMJam o K 10 oti -
11.953. — Številka telefona 592. - Plača Ib to!! se ▼ Ljubljani.
IJRTO JV
LJUBLJANA, dne 10. novembra 1921.
ŠTEV. 121
Zunanja politika.
Madžarski parlament je sprejel zakonski načrt o detronizaciji Karla Habsburga. Po besedilu zakonskega predloga še vedno ni odstranjena nevarnost, da kak drugi član habsburške dinastije nc poskusi v bodoče zasesti madžarski prestol, in znova pahniti obrobne države Madžarske v mučni položaj. Pod vtisom napredujoče mobilizacije v Jugoslaviji in Če-hoslovaški tudi velika antanta sedaj stoji na stališču, da treba celokupno dinastijo napraviti neškodljivo in ji vzeti vsako priložnost, da bi ponovno uveljavljala svoje zgubljene kronske pravice. Madžarska vlada je na pritisk zastopnikov velike antante obljubila, da bo, ker za vstavitev v besedilo detronizacijskega zakona ni več priložnosti, v drugi obvezni obliki podala tudi tozadevno svečano izjavo. S tem so približujemo likvidaciji drugega habsburškega restavracijskega poskusa, ter pričakujemo samo še zmnajšanja madžarske vojne sile na tisto stanje, ki ga predvideva mirovna pogodba.
Prefeča nevarnost je prešla, in je samo vprašanje nekaj dni, ko bomo lahko ukinili izredne mere, ki jih je odredila vojaška uprava. Ogromne finančne žrtve nam je provzročila mobilizacija, ker ni upanja, da bomo doživeli kako refundacijo, in vse opo-zicijonalne stranke uporabljajo to okolnost za napade na vlado, čcjš, da je ob priliki karlističnega puča po nepotrebnem potrošila velikanske vsote narodnega premoženja. Po izvajanjih teh strank je bila opreznost in vojaška pripravljenost Jugoslavije in Čehoslovaške nepotrebna, ter je razvoj dogodkov vladno politiko v obeh državah samo dezavuiral, ko je pokazal, da se tudi velika antanta pridružuje naši zahtevi po odstranitvi celokupne habsb. dinastije. Da je naša diplomacija že od Karlovega prvega poskusa vrnitve na madžarski prestol dovolj pazljivo zasledovala zavezniško politiko, ne bi bilo prišlo do tako nepotrebnih in dragih odredb, ki so za nekaj časa sunile redno gospodarsko življenje iz svojega tira ter
so vzbudile splošno nejevoljo in odpor v širokih masah ljudstva. Vsled naše zaspanosti, da smo bili vrženi iz ekstrema v ekstrem, in da v resnem času nismo obvarovali toliko hladnokrvnosti, da bi se omejili na to, kar so razmere absolutno zahtevale in ničesar več.
Tem izvajanjem opozicijonalnih strank ne moremo pritrditi, ker smo nasprotno mnenja, da je baš momdnt mobilizacije pri nas in v Čehoslovaš-ki pospešil razvoj sedanjih dogodkov in uklonil habsburške simpatije večine madžarskega parlamenta. Prepričani smo, da bi pri diugačnem ravnanju vlade detronizacijski zakonski načrt doživel drugo usodo, in pa, kar hočemo posebno povdariti, da bi tudi velika antanta v taki meri ne podpirala zahtev male antante. Iz pariških listov je jasno razvidno, da se je šele v poteku Karlovega puča Francija odločno postavila na našo stran. Zato se imamo zahvaliti svoji vojaški pripravljenosti, ki je pokazala tako notranjo silo, ki je najbolj u-činkovita, ker pač nosi možnost da-lekosežnih posledic. Zavezniki, ki hočejo obdržati vodstvo velike politike, so morali to okolnost staviti v svoj račun in zapustiti svojo dotedanjo rezerviranost. Tisti, ki trdijo, da bi zavezniki nikdar ne dopustili, da vkorakajo naše čete na madžarsko ozemlje, ne vomo, odkod imajo es-kompt tega eventualnega razvoja. — Prepričani smo, da bi bilo tudi do takih izrednih razmer lahko prišlo, in da bi zapadna Evropa v tem skrajnem primeru to morala vsaj mirno gledati, čeprav nerada, kot se je do-zdaj večina povojnih mednarodnih dogodkov v centralni Evropi odigrala proti ukazom zaveznikov, ki so končno vfdno morali poiskati kompromisno formulo.
Jugoslovenski narod je te dni pokazal svojo voljo, da v potrebi s silo orožja brani svojo državno neodvisnost. Ali boleti nas morajo s tem zvezane finančne žrtve, ki bodo zadele vsakega posameznika, ko bo prišlo do kritja mobilizacijskih stroškov. Odtegnitev delovnega ljudstva in konjskega ter prevoznega materijala
Kronika razvoja hranilnic.
.Sestavil: I. M o h o r i f.
(Nadaljevanje.')
Ideja, uporabiti poštne zavode za hranilništvo za najdrobnejše 6loje, je bila najprdj uresničena v Angliji. Tu so razmere pri hranilnih zavodih napotile že 1859 1. bankirja Ch. W. Sikes, ki je dobro poznal razmere in potrebe delavskega proletarijata. On je nasvetoval tedanjemu upravitelju državnega zaklada M. Gladstonu, da naj ustanovi v Londonu osrednjo hranilnico, za katero bi v krajih, kjer še ni hranilnih zavodov, služili poštni uradi kot nabiralniki in izplačevali-šča. Na izplačila bi se izdajale >in-tcrest notes« do 30 funtov sterlingov z maksimalno višino 150 funtov(3600 kron) na 21/, % obresti. Note bi se brez odpovedi pri vsakem nabiralniku izplačale. Po obširnih anketah je podal 1861. 1. v parlamentu osnovo poštno-hranilničnega zakona, ki je
od produktivne uporabe nam nalaga nove 6krbi za našo gospodarsko restavracijo, ki se vrši tako počasi. — Vendar moramo imeti pred očmi veliki namen, ki ga je hotela osigurati vlada, ko je mlade litnike poklicala pod orožje. Prepričani smo, da bo ta investicija imela trajne koristi za celokupni narod, ker enkrat za vselej odstranja madžarsko nevarnost in bistveno doprinaša h konsolidaciji naših obmejnih razmer. Ko se polnijo vojašnice s cvetom naše mladine, se zavedamo, da napredujejo predpogoji za mirni razvoj ljudstva, ki mu bodo odslej slična iznenndenja prihranjena.
Notranja politika.
V	zadnjem času so se radikal, člani vlade izrekli za to, da se ukine ministrstvo za socialo politiko. Pri obravnavanju vprašanja, naj bi se iz razlogov varčevanja opustilo nekatere re-sorte, odnosno naj bi se nekatera ministrstva sorodnih strok združila v en resort, so prišla do izraza različna mnenja, ki so jasno pokazala, kakšno važnost polagajo posamezne stranke na usodo nekaterih najvišjih upravnih panog. Radikali so se postavili na stališče, da je socialna politika polje, ki spada v delokrog posameznih drugih ministrstev, ki imajo posla z delavskim pravom in njegovimi institucijami, ter da vlada nima nobenega vzroka, tem vprašanjem pripisovati tako važnost, da bi se morala samostojno upravljati. Drugi del vladnih strank pa se je z ogromno večino izrekel za ohranitev ministrstva za socialno politiko, ki naj bi se niti ne združilo z ministrstvom za narodno zdravje. Tudi vse druge stranke zahtevajo, naj se ne ruši na sedanji instituciji, temveč naj se ji ohrani oni upliv, ki ga je doslej uveljavljala.
Mi smo morali dvigniti proti ministrstvu za socialo politiko že večkrat resne pritožbe, ker je povečini izdajalo svoje uredbe dalekosežnega pomena, ne da bi bilo zaslišalo organizacije interesentov, ki so bili postavljeni pred gotova dejstva, ker ni-
bil z neznatnimi ugovori sprejet in z dnem 16. septembra 1861 je začela prva poštna hranilnica a 301 nabiralnikom poslovati. Po omenjenem zakonu je poštno-hranilnični odsek centralnega urada nakazoval ves vplačan kapital državni upravi dolgov (the commissioner for the reduc-tion of the national debt), kjer postaja v drž. blagajni drž. dolg. Glavni predpogoj poznejšega velikega razširjenja poštne hranilnice je bil, da se je na hranilne knjižice (depozit book) izplačalo in sprejelo denar povsod in v tem leži velikanski pomen novega zavoda za hiter denarni promet in cirkulacijo, da se je cena prometna oblika cross-entries ogromno razvila. V Angliji je postala poštna hranilnica v resnici >people pur-se« s svojo veliko razširjenostjo in praktično dostopnostjo. Že leta 1890 je njena mreža obsegala 9353 poštnih zavodov, izmed katerih jih pripade samo na London 900. Začetkom leta 1908 so znašale vloge nad tri miljarde šilingov, tako da je odpadlo na 100 prebivalcev 24 vložnih knjižic. Štiri leta pozneje se je pojavilo
so imeli priložnosti, da bi izrekli svoje strokovno mnenje o uredhenih načrtih. Ministrstvo ni imelo navade, da zasliši tiste kroge, ki so najbolj udeleženi na vsebini njegovih ukrepov. Odtod je naravno izviralo skrajno nezaupanje proti resortu socialne politiko in ves odpor proti uredbam, ki so nosile pečat enostranosti. Ko je sedanji minister za socialno politiko svojčas kot minister trgovine in industrije pri nekem sprejemu interesentov prav odločno zatrjeval, naj javnost v njem vidi istega človeka, ki je svoj čas že upravljal resort socialne politike, in da se ves čas svojega sodelovanja v vladi bori za iste vzore, je prepričevalnost njegovih besed na vs«, prisotne napravila velik vtis. Ali postopanje njegovega urada in njegovih referentov gotovo ni bilo vedno v skladu z njegovim zatrdilom.
V	tem leži jedro problema. Mi smo zadnji, ki bi zanikali potrebo samostojne eksistence ogroženega re-sorta ter dosledno zastopamo stališče mirnega sožitja kapitala in dela, ker smo mnenja, da so vse druge teze samo negativne in končno prisedejo nazaj v preskuse |ii družabni red. Sami uvidevamo, da delavsko vprašanje danes zahteva obsežne pravne zaščite, da zamoremo udej-stviti ono pravo demokracijo, ki za njo stremijo vsi prosvetljeni duhovi. Ko je vlada n. pr. osnovala delavske zbornice, smo vsi temu pritrdili, ker smo dobili avtonomni forum, kjer lahko brez dotike s politiko pristopimo k reševanju spornih vprašan} delavskega prava. Posebno pa nosi državna uprava socialnih naprav jamstvo za nepristransko in iz političnega boja več ali manj izluščeno obravnavanje* upravičenih delavskih zahtev.
Gre nam samo za to, da bodi ta uprava in zakonodaja zares objektivna, in se s tem pridržkom izrekamo za nadaljni samostojni obstoj ministrstva, ki bi ga bilo kvečjemu združiti z ministrstvom za narodno zdravje. Po svojih dosedanjih izkušnjah nimamo vzroka, da bi preveč pledirali za njegovo rešitev, vendar se postavljamo na načelno stališče, da je to ministrstvo v dobrih rokah koristno
vprašanje kombinacije poštne hranilnice z državno rentno in življen-sko zavarovalnico (governement am-rnities and governement insurances), ki se pa v praksi ni obnesel in uži-vel. Novo organizacijo je Anglija kmalu vpeljala tudi v kolonijah, 1. 1868. v Kanadi in 1. i882 v Indiji, na kontinentu pa je angleški vzor bil posnet najprej v bliža jf Belgiji, k ji r se je 1. 1870 upeljaln poštna hranilnica v službah Caisse genčrale d’ Epargne et de retraite, ki je uživala državno jamstvo.
Uspehi poštnega hranilnega urada v Angliji so vzbudili nato tudi v Avstriji misel, da bi se ustanovil za najnižje vrste varčnega prebivalstva zavod za celo državo. Po obširnih študijah je podal prvo inicijativo leta 1871 vodja trgovskega ministrstva, Schaffle. AVierier Zeitung« z dne 3. junija 1871 se obširno bavi z vprašanjem, ali bi sc dal ’ angleški vzor, ki je bil medtem že v drugih državah upeljan, namreč souporaba pošte za hranilnične in zavarovalne namene malega srednjega stanu in delavskih slojev, uporabiti tudi na narodnost-
ne razmere v Avstriji. Ugodni rezultati poskusov in idej podrobnih razprav, ki so sledile tej iniciativi, so prinesli problem z vsemi centralističnimi ugodnostmi ter organizacijskimi eventualitetami v našem okvirju" zelo blizu, ako bi ne bila pokrizna depresija v drugi polovici sterilizirala vsak pok jt in vsako samostojno gesto. Medtem so uvideli vladni krogi tudi nepopularnost poštno-zavaro-valnega zavoda in obnovljen načrt v
1.	1881 se je omejil na podlagi razvoja italijanskega, belgijskega in angleškega poštnega hranilništva na samo hranilnični načrt. Poslanska zbornica je pozvala vlado, ki je bila načrt popolnoma opustila, meseca marca 1881. 1. z resolucijo, naj razmišlja o ustanovitvi poštne hranilnice z malim ohrestovanjem vlog. Ko-nečno podani načrt zakona sta obe zbornici z neznatnimi izpremembami sprejele, predpriprave za ureditev službe so se zavlekle celo leto, tako da je bila poštna hranilnica otvorje-na šele 12. januarja 1883.
(Dalje prih.)
in potrebno. Samo zahtevati moramo, da se vse njegovo delo vrši v sporazumu s strokovnimi organizacijami delojemalcem in pa podjetnikov, katerih organizacije tudi stojijo izven politike Le na temelju sporazuma med obema interesnima skupinama more ministrstvo za socialno politiko pravilno vršiti svojo nalogo, in pri teh garancijah tudi mi ne nasprotujemo, da ta resort obdrži svojo samostojnost.
Spomenica pridobitnih krogov glede občinskih sodišč.
Pri trgovski in obrtniški zbornici so se vršile pretekli teden razprave o uredbi za pobijanje draginje in spe-cijelno o ustanavljanju občinskih sodišč. Na podlagi temeljite in vsestranske razprave je bila izdelana spomenica, v kateri se zahteva takojšno ukinjenje draginjske uredbe in odpravo občinskih sodišč. — Spomenico, ki je bila poslana pokrajinski upravi in vsem v poštev prihajajočim ministrstvom, prinašamo v informacijo naših trgovskih in obrtniških organizacij, v svrho enotnega nastopa zoper demagoštvo, ki se uganja napram konzumentom, ko se s persekucijo trgovstva in obrtništva hoče zakriti prave vzroke nastale draginje. Spomenica se glasi:
Gospodarske korporacije se uso-Jajo opozarjati spričo velike škoda, preteče naši industriji, trgovini in ortu vsled izvajanja določil uredbe o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije (Službene Novine broj 159), na nujno potrebo, da se ukine takoj citirana uredba. Določila te uredbe so silno dalekosežna. Priznavamo ji dober namen, ali izključeno je, da bi se tem potom zatrlo draginjo ter olajšalo a-provizacijo konzumen tov z najnujnejšimi potrebščinami in zlasti z živili. Izvajanje te uredbe je poverjeno občinskim sodiščem, koja »o pri nas doslej nepoznana. Sestavljala naj bi . ee iz konzumentov-laikov ter jim je poverjena tako važna, pa hkratu tako težavna naloga, da ji absolutno ne morejo biti dorasli. Praksa je že pokazala, da se je bati postopanja, katero težko ogroža našo industrijo, trgovino obrtnost, ovira njeno delovanje v itak silno težkih razmerah, ko je vsaka zanesljiva kalkulacija vsled nestanovitnosti valute in hitro se izpreminja-|oče konjunkture na blagovnem trgu itak zvezana z največjimi težavami in skrbmi. Pravtako pa je praksa pokazala, da je po velikih konzumnih centrih, kjer so se pričela uveljavljati občinska sodišča, ne lf' ni konstatirati glede aprovizacije in zalaganja trga nikake olajšave, marveč je nastopila celo velika nestašica za najpotrebnejše predmete vsakdanje potrošnje. Znano dejstvo je, da so občinska sodišča že tudi šla tako daleč, da so ne glede na položaj v državi kot celoti kratkomalo zabranila eksport gotovega blaga ter je moralo ministrstvo samo opozoriti, da se je s tem šlo preko delokroga. V uredbi je začrtan tem občinskim sodiščem tako težaven in tako velik delokrog, da ga po svoji sestavi ne morejo obvladati, pač pa nastaja največja opasnost za posamezne industrijalce, trgovce Jn obrtnike, da jih zadene obsodba teh sodišč, katera v posameznih občinah nikakor ne morejo-imeti potrebnega pregleda
o	situaciji na blagovnem trgu. Dogaja ee tudi, da taka sodišča kratkomalo zahtevajo od posameznih podjetij, da jim pojasnijo svoje kalkulacije in jih informirajo o načinu svojega poslovanja. V naredbi ni podlage za tako zahtevanje. Dejstvo je sicer, da občinska sodišča, koja se ne morejo uvrstiti v našo sodno organizacijo, s svojimi razsodbami ne morejo priti do efekta, ako je podana pritožba. Navzlic temu pa je vsaki idustrijalni in kupčij ski interesent, katerega zadene obsodba občinskega sodišča, vsaj v dotičnem kraju težko oškodovan na avojem ugledu in dobrem slovesu.
Predmetna uredba je bila objavljena dne 20. julija 1921 (v broju 159 Službenih Novin) ter je datirana za dan 17. funija 1921 Naša ustava fe
razglašena v -»Službenih Novinah« c dne 28. junija 1921, broj 142 A. Ne da bi se spuščali v kritiko, ali je izdanje te uredbe v nasprotju z ustavo ali ne, konstatiramo, da veli člen 109 naše ustave: »Sodišča in pristojnost sodišč se sme ustanavljati samo z zakonom. Nikakor in nikoli pa se ne smejo u-stanavljati izredna sodišča ali komisije za poizvedovanje«. Občinska sodišča za pobijanje draginje so pa gotovo izredna sodišča. V tej zvezi se usojamo s povdarkom opozarjati na članek, katerega je v »Slovenskem Narodu« z dne 16. oktobra 1921 pod naslovom »O naših občinskih sodiščih« objavil odlični univerzitetni profesor g. dr. Metod Dolenc. Iz tega članka povzamemo sledeča mesta: » . . . Citirana uredba taka kakor je, danes za naše pravosodne razmere še nima vpoštevne pravne eksistence«. In dalje: Uredba je za naše pravne razmere popolnoma nevpoštevna. Mi nimamo zakonitih predpisov, koji bi omogočili rešitev pravnih pomočkov zoper odločbe ali razsodbo teh z uredbo ustanovljenih sodišč«. In dalje: »Pritožbe zoper odločbe občinskih sodišč se doslej legalno ne dajo rešiti. Vsaka odločba občinskih sodišč je torej izpodbojna, ne da bi moglo priti do legalne reštive«.
Te konstatacije vseučiliškega profesorja same morajo v pravni državi zadoščati, da se takoj ukine cela uredba. Čemu vznemirjati industrijalni in trgovski svet, čemu izpostavljati sramoti dobro ime trgovcev in industri-jalcev, ako je jasno, da pobe*1« razsodba ne more držati, ako je podana pravočasno pritožba? Kakor smo informirani, so do sedaj podane pritožbe vsled tega položaja ostale ne-
rešene.
(Dalje prihodnjič.)
Izjava
trgovskega gremija v Mariboru k odloku občinskega sodišča za pobijanje draginje z dne 22. oktobra 1921, katera je bila sprejeta dne 28. t. m. na zborovanju vseh pridobitnih slojev.
Dne 22. oktobra 1921 razposlalo je občinsko sodišče za pobijanje draginje v Mariboru na številne mariborske trgovce in obrtnike poziv, da imajo v svrho ugotovitve in določitve splošnih smernic, nadalje poročitve primernega dobička pri prodaji živ-
1	jenski h potrebščin najkasneje tekom 8 dnij odgovoriti na sledeča vprašanja:
1. Kakšen brutodobiček smatrate v Vaši stroki kot primeren?
2. Kakšen čisti dobiček zahtevate?
3. Kako kalkulirate pri prodaji
posameznega blaga?
Navedite kalkulačni primer, iz katerega posameznih točk bo opravičenost kalkulacije razvidna in dokazana. Izrazi »stroški« itd. morajo biti v besedah in številkah obrazloženi.
Po opetovanih posvetovanjih med trgovci in resnem pretehtanju današnjega položaja prišel je trgovski gromi j do tega naziranja, da se ne da na stavljena vprašanja kratkim potom odgovoriti ter potom odstotkov dati merilo za ugotovitev dobička radi nestabilitete razmer na domačem kakor tudi na svetovnem trgu, od kate^ r<ga smo tudi mi mariborski trgovci odvisni in bodemo bolj odvisni, čim bolje se bode Maribor razvil in čim bolj bode prišla mednarodna konkurenca do veljave.
Povdarjamo predvsem, da je mariborski trg eden najcenejših ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v Sloveniji in vsekakor cenejši kakor ljubljanski in celjski trg. Že to dejstvo kaže na solidnost našega trgovstva.
Kot brutodobiček se ima smatrati po trgovskih načelih razlika med temeljno ceno za blago postavljeno v prodajalno do dneva prodaje in prodajno ceno, ki jo doseže trgovec pri konzumentu. Temeljna cena vsebuje torej nabavne cene trgovca ln vse njegove upravičene in med celim trgovskim svetom priznane režijske stroške. Med te režijsko stroške je treba računiti: 1. obresti za obratni kapital; 2. plače tn mezde;
pokojninske prispevke za uslužbence: prispevke bolniške blagajne; 3. najemnino za prostore; razsvetljavo, kurjavo, snaženje, straženje prostorov, zavarovalnino; 4. obratno kvoto za inventar, vprego itd., popravila;
5. pridobninski duvek (ne tudi dohodninski) z vsemi dokladami; 6. provizija za prodajo; 7. ovojni mate, rijal v nadrobni prodaji; S. tiskovine, pisarniške potrebščine; 9. Kolke; poštnino, brzojav, telefon; 10. reklamo; 11. eventualne pravdne stroške; 12. izgube vsled kraje na transportu ali v skladišču in prodajalni; izgube vsled delne ali popolne pokvare blaga; 13. potovalne in druge stroške pri iskanju in nakupovanju blaga itd.
Ako se odračunajo vsi ti režijski .stroški, pridemo šele do čistega dobička trgovca. Ta čisti zaslužek pa se vsled raznih in danes neprestano znova nastopajočih slučajnostih lahko izdatno zmanjša ali pa celo spremeni v zgubo. Riziko trgovca je danes sorazmerno mnogo večji kakor je sploh kdaj bil.
V	normalnih časih je bil v veletrgovini primeren čisti dobiček od 5 do 10% in pri prodaji na drobno 10 do 25%. Za časa vojske smatrali so merodajni državni krogi v veletrgovini zaslužek od 15% za primeren. Če je trgovec takrat napravii tak zaslužek, je bil lahko jako zadovoljen, kajti z ozirom na stabiliteto valut je vedel natanko, kaj je zaslužil. On si je mogel natanko izračunati, koliko blaga more s svojim denarjem kupiti, dočim je io dano* popolnoma izključeno.
Slovenski trgovci in obrtniki so preživeli krizo relacije 1 : 4 in oni preživljajo sedaj celo novo in ravno tako težko krizo dinarja. Ta prikazen pa se ne ograniči samo na Jugoslavijo, ampak v vseh novih državah se imajo boriti z iBtimi in še večjimi težkočami.
Ako se pomisli, da je švicarski frank v mirnih časih odgovarjal približno naši nekdanji kroni in da moramo danes za švicarski frank plačati približno 56 naših kron, si mora pač vsak reči, da povzročitelj draginje ni trgovec, ampak obči svetovni položaj.
Švicarski trg je danes merodajen za regulacijo vseh valut. Pre d jednim letom dobil si za naših 25 kron še 1 švicarski frank in danes moraš za njega plačati črez 60 K. Kaj to pomeni v praksi in kako občuti mariborski trgovec to razredbo naše valute?
Vzemimo n. pr. blago, katerega proizvaja Švica, kot je to slučaj pri izdelkih urarske ind. Ako je slov. tr-gove c z urami pred letom v Švici kupil za 1 milijon naših kron blaga, do-pil za 1 miljon naših kron blaga, dobil je za 40.000 švicarskih frankov blaga; ako je kupil to blago pred enim tednom, moral je plačati za isto blago 2 milijona kron, ker je naša krona za polovico padla.
Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji.
(Nadaljevanje.)
Cela vrsta italijanskih komisij se je pečala z vprašanjem preskušnje in likvidacije družbine posesti v svrho podržavljenja. Do leta 1878 je italjan-ska vlada izplačala 166,000.000 frankov, leta 1879 pa niti določene anuitete, niti dolga, ki je znašal po druž-binih računih 30 milijonov frankov. Vendar so se finančna vprašanja potlačila s spretnimi mahinacijami, predvsem s predpisom dolga pri mi-tunski hranilnici in s tem, da se je bilo družbi posrečilo aranžirati amortizacijo, oziroma kritja izdanih bonov. Tako je preostajal samo še dolg pri Rotschildovem bančn. zavodu okrog 30 milijonov in sicer 12 za ligursko železnico, 12 za vozni materijal in 6 milijonov za ostale obveznosti.
Medtem je v Avstriji potekla s koncem leta 1879 davčna prostost družbe in vsa vprašanja so se sukala okrog čl. 9. pogodbe z dne 13. aprila 1879 (drž. zak. št. 69), ki je obnavljala davčno oproščenje pod pogojem, da zadene v slučaju, d« h* morala
družba 1. prosinca 1880 plačati dohodninski davek, ta dolžnost podjetje le v toliko, v kolikor more kriti to obveznost iz letnega prebitka, ki presega jamčeno svoto 100.000 fl. na miljo, iz brutto dohodkov po odračunu dveh petin prometnih stroškov. Vse je bilo torej odvisno od efekta obratne bilance. Že poročilo upravnega sveta občnemu zboru z dne 28. maja 1879 navaja, da so bili stroški in bremena, ki jih je družba prevzela mnogo večja, kakor so 1867 kontrahenti pričakovali in da je uprava upravičena pričakovati, da ji dasta obe vladi primerno odškodnino v podaljšanju davčnega oproščenja, kot nekako zadoščenje za bremena, katera so jo zadela vsled neurejenosti političnih razmer. Upravni svet je od tedaj porabil vsako priliko, da bi vlado s spomenicami in memorandi statistično prepričal, da so glavni vzrok finančni obveznosti investicije, v laško omrežje, češ da v mirovnih pogodbah pravno stališče južne železnice ni bilo rešeno in upravljeno. Kot nadaljni argument navaja določbo, da je s sklepom z dne 13. aprila 1867 država spremenila svoj garancijski princip in povzročiia s tem družbi veliko s tem, da je prešla od koncesijskega netto-jamstva k principu 52% brutto-garancije za preostalo odkupnino du-najsko-tržaške glavne proge. Država je zahtevala znižanje tarifov in resignacijo družbe na Rudolfovo in Pon-tctbsko železnico. Statistično dokazuje, da so te okolnosti oškodovale delničarje južne železnice za ca. 30 milijonov fl., ker je družba imela vsled njih 54 milijonov zgube, z davčnim oproščenjem pa je prihranila samo ca. 20 milijonov. Omenjena zguba ca. 54 milijonov fl. nastaja na sledeči način:
a) zguba pri netto-garanciji za celo omrežje znaša 32 milijonov fL (samo na avstrijskih progah pa 27 milijonov fl.)
b) 5 milijonov radi priplačil k preostali odkupnini in
c) 15 milijonov fl. zmanjšanja dohodkov vsled zvišanja tarifov;
d) konečno 2Va milijona fl. kot zguba vsled resignacije na prednostno koncesijo za skladne zvezcf.
Spomenica opisuje posledice, ki bi jih obdavčenje povzročilo lastnikom 3% prioritetnih obligacij in konča s prošnjo, da bi so podjetju poclalj-šalo davčno oproščenje za nadaljnih 10 let, »da bo v protiuslugo zato izdatno podpirala akcijo za povzdigo trgovskega prometa in razvoja tržaškega in reškega pristanišča«. Vlada je priznala opravičenost navedenih argumentov in je po dolgih pogajanjih ugodila prošnji.
Ogrska vlada je to priliko porabila, da je prišla z dalekoeežnimi, davnoželjenimi načrti, predvsem z zahtevo ločenega ravnateljstva za ogrske proge- južne železnice v Budimpešti, dalje prometni in tarifni kartel z ogrskimi državnimi železnicami in končno odkup kartovške proge. Družbina uprava je izjavila, da je pripravljena odprodati kai’lovško zvezo ogrski vladi, ker je videla, da bi ogrske državne železnice v smeri k Adriji ne bile prenehale s konkurenco. Odkupne pogoje je formulirala tako, da se naj ji vrnejo stavbeni stroški in da odškodnino za prometno in trgovsko izgubo, katera bo vsled prodaje te proge zadela ostalo omrežje pri atrakcijski sferi. Pogajanja so se zavlekla daleč preko osemdesetih let. Konečno se je posrečilo doseči začasni sporazum, po katerem prehaja zagrebško - karlovška zveza v last ogrske države proti letni odškodnini 240.000 fl. v zlatu do konca koncesijske dobe. Dalje je podjetje deset let oproščeno od dohodninskega davka. Zaveže se pa, ustanoviti samostojno prometno ravnateljstvo za ogrske proge v Budimpešti in skleniti železnični prometni in tarifni kartel. Določbe te pogodbe dokazujejo jasno stremljenje Ogrske po gospodarski izolaciji naših pokrajin, razvojno smotrenost ogrske prometne politike k AdrijL
(Dalje prih.) ,
Protest sospodnrsKih Korporacll
Na skupnem posvetovanju 8. nov. 1921 zbrane gospodarske korporacije v Ljubljani, so soglasno zaključile, odločno protestirati proti proglasitvi moratorija za plačila v inozemstvu, ker mora tak ukrep imeti nedogledne posledice za naše gospodarstvo ter uničiti naš kredit v inozemstvu. Odločno protestiramo proti zaključitvi borze, ker mora tak ukrep otežkočiti redno nabavo plačilnih sredstev in pospešiti zakotno trgovino. Odločno protestiramo proti centralizaciji prometa z devizami in ustanovitvi devizne centrale v Beogradu, ker je praksa dokazala, da centralizacija ovira redno trgovsko poslovanje in povzroča stroške brez efektivne koristi za valuto. Svarimo pred eksperimenti, koji vzrujavajo trgovino in kvarno učinkujejo v inozemstvu. Zahtevamo ukimbo občinskih sodišč. Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo. Zveza industrijalcev. Zveza trgovskih gremijev v Sloveniji. Kmetijska družba za Slovenijo. Zveza obrtnih zadrug. Trgovske in obrtne komore bo bile pozvane, da podpirajo akcijo.
Izvoz in uvoz.
Olnjene pogače in tropine, ki se dobivajo pri proizvajanju olja, se smatrajo za živalsko hrano, radi tega je njih izvoz v zmislu opombe k št. 2 in 3 zakona o Izvozu in izvoznih carinah prepovedan.
Uvoz sirovih kož domačih živali za usnjarsko industrijo in obrt. V zmislu odloka Generalne direkcije carin so proste od uvozne carine ne samo sirove kože domačin živali, ampak '.udi he ali mokrosoljene in v apnu konzervirane z dlako ali pa brez dlake, če se uvozijo za predelavo v usnje v usnjarski industriji in obrti. Uvozniki se morajo pri carinarnici izkazati s potrdilom trgovske zbornice in pa z uverenjem ministrstva trgovine in industrije. da se takih kož ne dobi dovolj v državi.
Francija prepovedala uvoz živine.
Uvoz goveje živine, svinj in ovc v Fran-cijo je prepovedan. Dovoljuje se le uvoz rolam, suhega mesa in ostalih mesnih izdelkov.
zabojev iz mehkega lesa. Predmetni pogoji so interesentom v pisarni trgovske
in obrtniško zbornice v Ljubljani n* vpogled.
Prodaja bakrenega kamna. Okrajno glavarstvo v Celju naznanja trgovski i» obrtniški zbornici v Ljubljani, da se proda na ofertalni licitaciji ca. 340 ton bakrenega kamna (Kupferstein) z vsebino približno 21% čistega bakra, ležečega pri Državni cinkarni v Celju dne 22. novembra 1921. Ofertalne ponudbe, ki morajo biti v zaprtem kuvertu pod pečatom, opremljene z 20 dinarskim kolkom, se bo sprejemalo imenovanega dne do 11. ure dopoldne v pisarni ravnateljstva Državne cinkarne. 0 ostalih dražbenih pogojih se interesenti lahko informirajo pri okrajnem glavarstvu v Celju, soba št. 7, med uradnimi urami.
Dobava, prodaja.
Nabava službene obleke. Direkcija
državnih železnic v Zagrebu razpisuje javni natečaj za dobavo službene obleke in sicer: 1. 304 zimskih suknenih bluz za poduradnike, 2. 319 zimskih suknenih bluz za služabniško osobje, 3. 500 suknenih plaščev za poduradnike, 4. 600 dolgih kožuhov za izprevodnike, 5. 232 zimskih kaputov, s krznom podloženih, 6. 300 kosmatih kap, 7. 200 parov čevljev s klobučino podloženih, 8. 200 parov čevljev samo iz usnja. Pogoji za dobavo se dobivajo med uradnimi urami v ekonomskem (G) oddelku direkcije (Miha-novičeva ulica št. 12). Ponudbe, kolko-
x 	vane s kolkom za 20 dinarjev, morajo
ral na trgovski Savez, da ga podpre	v	simplon-orient ekspresa, na	kateri se bo	dospeti najkasneje do 12. ure dne 15. no-
borbi proti padanju valute ter da	iz	tudi razpravljalo vprašanje	glede uved-	vembra 1921 v ekonomski oddelek na-
be direktnih pospešnih tovornih vlakov, ki bodo vozili na progah simplon-orient ekspresa.
Železnica Murska - Sobota - Ljutomer - Ormož je že trasirana. Kolodvori bodo v Murski Soboti, Dekležovju, Veržeju in Krapju. Tudi v Ljutomeru se zgradi nov kolodvor.
Telefonski promet čehoslovaške * inozemstvom zopet otvorjen. Z dne 5. t m. je po poročilih iz Prage telefonski
tako bo stolica primorana poseči po uvozu iz inozemstva. Žitni trg je jako slabo obiskan.
Industrija.
Novo tvornieo la kemične izdelke
osnuje v Melju pri Mariboru češka družba Union.
Denarstvo.
Za zboljšanje naše valuto. Ministrski svet je sklenil, da se popolnoma za-
pi'0 arbitraža in da se monopolizira kupčija z devizami, valutami in zlatom pri Narodni banki, ki pritegne tudi sindikat bank. Vlada bo podvzela energične korake za olajšanje situacije na deviznem trgu in se bo odslej tudi sama udeleževala tega posla. Na seji ministrskega sveta 8. t. m. so bili odobreni predlogi o sredstvih za zmanjšanje uvoza in povečanje izvoza, da se tako uoseže skrajno štedenje in ravnotežje državnega budžeta. Minister notranjih del je izdal ostro naredbo za izdajanje polnih listov na Dunaj in v Avstrijo, posebno za ženske osebe. Potne liste bodo dobile le osebe, ki dokažejo potrebo svojega potovanja. S tem se hoče preprečiti nepotrebno nakupovalno potovanje trn Dunaj. Finančni minister je izdal vsem carinskim organom strogo naredbo, da strogo pregledajo novo obleko, ki jo imajo potniki na sebi ali se-bolj, radi plačevanja carine. Zastopnik finančnega ministra je pozval k sebi predsednike trgovskih zbornic ter jim sporočil svoje ukrepe glede valut in deviz. Finančni minister je tudi apeli'
premenjeno določilo uporabilo le v območju onih oblastev, katera celih delov svojega okraja še niso individuelno pozvala k napovedi. V takih primerih bodo davčna oblastva določila in razglasila po dotičnih občinah rok, ki bo tako odmerjen, da poteče šele 14 dni po razglasitvi. Tiskovine za napovedi se bodo dobivale pri občinah, katerim bo tak razglas došel.
Promet.
Prometna konfer meu v Portorose Razdelitev premoga. Prometna konferenca se je pečala 6. t. m. o razdelitvi premoga, da bi se bilo moči izogniti odvečnim transportom premoga in preveliki obremenjenosti železnic, ki bi nastala vsled tega. Sedaj se bo prepeljaval premog iz Gornje Šlezije v Italijo, premog iz saarskih premogovnikov pa na Madžarsko. V gospodarski komisiji se je vršilo posvetovanje o predlogih, na podlagi katerih bi se v kratkem ukinila u-vozna in izvozna prepoved med nasledstvenimi državami. Poštna komisija se je posvetovala o znižanju nekih pristojbin v mednarodnem prometu, posebno o tranzitnih in različnih drugih pristojbinah.
Mednaroda železniška konferenca. V Brnu se je pričela 8. t. m. druga mednarodna železniška konferenca, na kateri je zastopana naša država po g. An-tonjevu Baniču, načelniku v prometnem ministrstvu. Na dnevnem redu konference so vprašanja, ki se tičejo mednarodnega železniškega prometa. Ob tej priliki se vrši tudi konferenca glede
laa; volje opusti za nekaj časa številna naročila v inozemstvu.
Kontrola nad 7 odstotnim posojilom. Minister financ je zaprosil od predsed-uištva »Narodne skupščine«, da se sestavi parlamentarni odbor, ki bo vršil kontrolo nad 7 odstotnim državnim investicijskim posojilom. Ministrstvo je zahtevalo, da se mu takoj sporoče imena članov tega odbora.
Razglas glede garancijskih pisem.
vedenega ravnateljstva.
Razno.
(Ur. 1. 134.; Ker se pri državnih oblast- promet z inozemstvom zopet otvorjen.
vih ne sme sprejeti za jamstvo nobeno	.........—----------------
garancijsko pismo, dokler ni registrirano pri generalni direkciji državnega računovodstva, predlagajo posamezniki
iz naših organizacij.
.	.	,	,	jako pogostoma omenjeni direkciji ga-
LDl0d.H0 JOipOŽtinSE	rancijska pisma brez takse, ker mislijo
Trgovina.
Podaljšanje, trgovinske pogodbe z Avstrijo in minimalne postavke. Carinarnica v Ljubljani je prejela brzojavko sledeče vsebine: »Za blago iz republike Avstrije uporabljajte minimalne postavke, ker je trgovinska pogodba po-daljšaua. — Za ministra financ: Krii-inan.«
Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo. V ministrstvu trgovine iij industrije je končnoveljavno izdelan načrt za trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Nemčijo. Ta načrt bo predložen narodni skupščini na eni prihodnjih sej.
Cene letošnjemu vinu na Štajerskem. Letošnje vino na Štajerskem je po kakovosti jako dobro, zato pa so mu cene tudi visoke. Izpod 20 K se sploh ne dobi novega vina. Cene variirajo med 22—25 K, pri sortiranih vinih pa med 25—30 K (na debelo).
Stanje dunajskega trga t pretečenem mesecu. Radi padca vrednosti avstrijske krone so cene blagu na Dunaju tako poskočile, da so skoro enake cenam v drugih državah. Cene še niso dosegle vrhunca. V zadnjem času se opaža pomanjkanje gotovih predmetov, deloma radi tega, ker je bila na velesejmu kupčija zelo živahna, deloma pa zato, ker jih tovarnarji in trgovci skrivajo, da jih bodo pozneje še dražje prodali. Mnogo je pripomogla k draginji tudi uvedba posebne takse na luksuzno blago. Posamezni predmeti so se podražili ra 100 do 200 odstotkov, življenjske potrebščine pa celo za 300 odstotkov. Kilogram masti n. pr. stane 1000 do 1200 kron, kg krompirja 40 do 45 K, obleka, ki je stala pred šestimi tedni 20 do 25 tisoč kron, stane sedaj 50 do 60 tisoč kron. Čevlji, ki so stali 3 do 4 tisoč K, stanejo sedaj 7 do 8 tisoč kron. — Z mesom se je dunajski trg zalagal doma, ie radi tega, ker skakanje valute ni dovolilo uvoza, sedaj pa delajo pokrajin. Rke vlade težavo za izvoa na Dunaj in,
Protest proti skrčenja uradnih ur
na pošti. Zveza gremijev in zadrug je
rancnsKa pisma vlvl wmat;, ivci iuadaijv,	•	.	,,	-r	i	*	$.	*•	i	x
«« *>	B	- V»m> » garancijska	.vo,	<***	pro	eS,	£***■
pisma, polaga za registriranje. Da ne bi izdateljev in prejemnikov ^rancijskih pisem zaradi tega napačnega umevanja zadela kazenska taksna odgovornost, ako ne plačajo takse takoj ob izdaji garancijskega pisma, odnosno v predpisanem roku, se daje interesentom na znanje, da se bodo tako izdajatelji, kakor tudi prejemniki teh listin vselej, kadar nastopi tak primer, kaznovali po veljavnih zakonitih predpisih za netaksiranje ali za nepravočasno ali nepredpisno položeno takso.
Csrlita.
Pristojbine na uvozne carinske po-pratnice. V zmislu pojasnila generalne direkcije posrednih davkov v Beogradu, znaša pristojbinska taksa na uvozne po-
nju uradnih ur na pošti v zimski dobi od 4 na 2 uri in je zahtevala, da s© vsaj v večjih krajih kakor: Kranj, Kamnik, Škofja Loka, Logatec in Brežice, Vrhnika, Jesenice in Kočevje vzdrži ne-skrčeno uradovanje tudi v zimski dobi. Na to vlogo je poštno ravnateljstvo v Ljubljani odgovorilo, da mu radi nezadostno odmerjenega kredita ni mogoče zvišati urad. pavšala razrednim poštnim uradom v tej meri, da bi zadostoval za preskrbo potrebnega kuriva in razsvetljavo in, da je edinole iz tega vzroka primorano skrčiti uradne ure pri razrednih poštnih uradih. A kljub skrčenju uradnih ur so uradi še primorani uradovati večinoma v nezadostno zakurjenih in slabo razsvetljenih prostorih, ker si iz uradnega pavšala, ki
pratnice, ki jih predložijo carinarnicam znaša pri večjih uradih 2000 do 3000
železniške postaje za carinsko blago, po 0.10 din. od komada, če se prijavlja na uvozni popratnici natančno število komadov (kolijev); če pa se ne prijavi število kolijev, znaša taksa skupno Bamo 0.10 din. Carinarnice imajo navodilo, ,da sme-
kron letno, pri manjših uradih pa 125 do 2000 K letno, niti za skrčene uradna ure ne morejo preskrbeti vedno dražje kurjave. Uradi morajo iz navedenega pavšala še plačati stanarino za uradne prostore, si nabaviti uradne po-
jo sprejemati samo one uputnice in po- trebščine, kakor svinčnike, raznovrstni pratnice, na katerih je poleg oblike, zna-	papir, radirke, črnilo, peresa itd. in skr-
beti za snaženje uradnih prostorov. — Poštno ravnateljstvo izjavlja, da je pripravljeno razširiti uradne ure, ker je to iz prometnih ozirov neobhodno po-
ka štev. in težine označeno tudi število kolijev dotičnega blaga.
Davki.
Porivi na vložitev davčnih napote
Glede sekvestrov je sklenjeno, da se nemški objekti, katere ima naša država pravioo likvidirati, izroče v državne roke. Država jih obdrži kot svojo last in izroči v eksploatacijo privatnim domačim podjetjem. Odlok o dvignenju sekvestrov nad posestvi avstrijskih državljanov je odvisen od pogajanj, ki se te dni zopet obnove, vprašanje sekvestrov madr-žarskih državljanov pa je odgodeno zaradi sedanjih napetih odnošajev na pozneje.	x
Premog iz Bolgarije. Jugoslovanska vladna komisija je dobila od Bolgarske iz rudnika Ternik v imenu vojne odškodnine 69.131 ton premoga. Ostanek bo Bolgarska izročila še tekom tega meseca.
Podružnica Julio Meinl d. d. v Osje-
ku. Tvrdka Julio Meinl osniva v Osjeku podružnico, ki bo najbrže začela poslovati še pred novim letom.
Tržna porodili.
Poročilo s tržišča n poljskimi pridelki. Cena pšenici je narasla že na 1200 K. Da je padec naše valute občutno vplival na cene, je samoobsebi umevno. Moka, ki je notirala v Zagrebu začetkom pretečenega tedna še 17.60 K, je notirala 5. t. m. 18—1850 K. Mlini v Vojvodini so zvišali cene na 17.40 K za 0, 16.40 K za moko za kuho in 15.40 K za krušno moko, franko postaja natovora. Prevoz od postaje v Banatu do Zagreba stane 8000 kron po vagonu, promet pa je poleg teh cen zelo slab. Posledica tega je, da se črpajo stare zaloge, dočim je dovoz novih pridelkov slab. Stara koruza bo prodaja po 1100—1120 K. Nove koruze je malo po 880—900 K. Oves se prodaja po 800-820 K.
Borza.
trebno in, ako bi interesenti prispe-
di. Občinstvo se že sedaj opozarja, da vali h kurjavi in razsvetljavi za razšir-
ijo finančna uprava ▼ zmislu novih, po inozemskih zakonih posnetih določb (zak. z dne 27. jun. 1921. Ur. 1. št. 240) zadostila svoji dolžnosti, ako rok za vložitev pridobninskih, rentninskih in dohodninskih napovedi javno na običajni način razglasi. Kdor v tem roku ne bo vložil napovedi, se mu bo davek lahko uradoma odmeril, ne da bi ga bilo treba, kakor dosedaj, še posebej opozarjati na zamudne posledice. Individuelno bodo pozvani k napovedi le davčni zavezanci, pri katerih nastane davčna dolžnost šele tekom davčnega leta. Za vložitev napovedi W 1» 1921 se bo lo-
jene uradne ure, kakor smo to že sorili
pri poštnih uradih Cma pri Prevaljah, Hrastnik, Jesenice, Mežica, Prevalje, Trbovlje, Trbovlje 1 in 2 in Trži*. - To pojasnilo poštnega ravnateljstva objavljamo interesentom na znanje.
Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani.
Dobava lesenih zabojev. Uprava državnih monopolov naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 2. decembra 1921 ofertalna licitacija glede dobave 76.800 komadov
Zagreb, devize: Berlin 182—150, Bukarešta 185, Milan 1000—1630, London 1420—1460, Newyork ček 379—380, Pariz 2725—2775, Praga 390—398, Švica 6850, Dunaj 6.40—6.50, Budimpešta 36—37; valute: dolarji 378—385, rublji 15—25, napoleoni 1450, marke 140— 150, lire 1600—1610.
Jadranska banka 1595—1640.
Ljub. kreditna banka 900—925*	J
Narodna banka 535—540.
Curih, devize: Berlin 1.60. Nevr-york 5.33, London 21.03, Pariz 88-65, Milan 22.25, Praga 5.50, Budimpešta 0.55, Zagreb 1.85, Bukarešta 2.50, Dl*
naj 0.10.	—	m
Vsakovrstne
slamnike in klobuke
ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejših
modelov. Franjo Cerar, slamnikov
Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, PreSernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto
Erjavec & M
PRI „ZLATI LOPATI" trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hatnmerschmldt (Mflhlelsen) nasproti Križanske cerkve.
AAAAAAA \ / /	Veletrgovina	\
) A. Šarabon <
) v Ljubljani	(
\	priporoča	^
( špecerijsko blago y
■ raznovrstno žganje
moko	/
In deielne pridelke raznovrstno rudninsko 22,	vodo,
Lastna praiarna xa kavo In mlin za diiave x električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
N
/
\
/
N
/
\
<
n
18
oddaja tvrdka
iti
Harlbor.
Cena po dogovoru.
Galanterija, drobnarija, pan‘r in pletarski izdelki na debeio. Jurievo, Ilirija, Cipulin-krema
po tovarniških cenah.
Baloh in Rosina
MARIBOR, Grajski trg St. 3. licem
družabnika
z kapitalom za upeljano trgovino, ali jo prodam. Naslov: »Manufaktura 85*1 poštno ležeče Celje.
XXXXXXXXXKKXXX
l
II
VV\A/VW V
■
Gazela milo I
je prvovrstne kakovosti in • ca 20 %> ceneje kot enako- ; vredno importirano milo. «
■
a
*
«
*
Milana in svečarna \ 1 i v Ljubljani, j
/
Ha debelo:
£3],
line. olje. vini lis, Miiiji Io tapisto#-i sir. salami, »ta in slanina, IjiMo steklenim line letnik 1917.
x
X
X
X
X
X
Slatina.
T. MEffOHGEl
LlubUcna, Resljevo cesio 3. ^
ŽELEZNIŠKE PRAGOVE
BUKOVE IN HRASTOVE, (OBOJESTRANSKA BANČNA GARANCIJA) KAKOR TUDI DRUGE IZVOZNE PREDMETE, PONUDITE FRANKO ŠPILJE, UVOZNI TVRDKI JANKO LAVRiČ, STRASBOURG, RUE CHARLES APPELL1, BRZOJAVNI NASLOV »SLO-VENIA StRASBOURG«
1M [I
izdeluje
Tovarna ieseniU žebljev
luan Seunis mi.
tacen pod Šmarno goro pri UuMjasi,
PriporoCa so tvrdka
Josip Peteline
UutUana, So. Petro nasip 7
tovarniška zaloga šivalnih strojev
Igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo. Cene nizke 1	Postrežba	točna
XXXXXXXXXXXX
I^esrin industrija Bratje Tavčar
»
Centrala Maribor
Telefon št. 245.
Podružnica Vuzenica
Telefon št. 1.
Ponuja vsakorstni rezani in tesani les.
SSX*££S**£S*
"MES N A“ (lastniki Bratje Tavčar)
Družba z o. z. za izvoz v inozemstvo mesa, mesnatih in maščobnih proizvodov.
Maribor
Kopališka ulica štev. 11. interurban telefon št. 245.
Kupuje
po najvišjih dnevnih cenah pitane (tovljene)
svinje, govedo itd.
L C. MAYER
LJUBLJANA
Ustanovlj. 1834.
MANUFAKTURA
EN GROS
EN DETAIL
prej:
A. Zanki $ sinovi.
Medič, Rakove & Zanki
Tovarna kemičnih 'm rudn* barv ter Sakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Nov S sad.
. Brzojavi: Merakl Ljubljana.	Telefon:	64
Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse "vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Gips), mastenec (Tederweiss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski In mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
»MER^|<L«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo l
HHIecižet Sz ^Coritnl3s: — ZLo-u-Toljatria, | • 't * 'V ' x g		
	Zr'r^x^ci.sjs:an.3js:a, vilica, -4=	
!	Io 1 a- g’ o v nica na, cLeTpelp	j
i		.. • i
Lastnik Konzorcij Jta iscmjanje »Trgovskega Lista«.
Glavni arednik: Peter Kastelic. — Odgovorni »rednik: Franjo Zebal.
'	»k.
Tiska ilskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.