Naše narodno prosvetno delo. Javne šolske ljudske knjižnice. —pk Javna šolska knfižnica v Radvanju pri Mariboru. Nadučitelj Knaflič je vkljub neugodnim razmeram nabiral štiri leta prispevke, dokler se mu ni posrečilo nabrati primerne vsote. Za knjižnico imajo zasluge: 1. Nabiralci med domačim prebivalstvom. vštevši učiteljstvo z zbirko 466 Din. 2. Okrajni glavar dr. Lanjšič 50 Din. 3. Vse mariborske banke razen Gospodarske banke in Ljudske posojilnice (SLS) 675 Din. 4. Posojilnica v »Narodnem domu« 550 Din. 5. Mestna hranilnica mariborska 250 Din. 6. Konsumno društvo mariborske mestne hranilnice 100 Din. 7. Pokrajinska uprava v Ljubljani 500 Din. 8. Prispevek neimenovanega domačina kot zadoščenje radi žalitve narodne himne 100 Din. 9. Srečko Piklar. trgovec v Mariboru daroval 100 Din. 10. G. Časova darovala 50 Din. 11. Krajni šolski svet v Radvanju 1361 Din. Skupaj 4202 Din. Uspeh knjižnice je presenetljiv. V času od 17. decembra 1923 do 23. februarja 1924 se je izposodilo 580 knjig proti plačilu po pol in 1 Din za knjigo, kar pomeni, da se prebivalstvo marljivo vadi slovenskega jezika in da jc bila knjižnca tu nujno potrebna. Revnim se dajejo knjige brezplačno. G. dr. Milko Hrašovec, odvetnik v Celju, je daroval knjižnici 11 Mohorjevih knjig. Hvala lepa! Kdor tovarišev in tovarišic bi hotel storiti razvoju slov. narodnosti v Mariborski okolici dobro delo. naj blagovoli darovati knjižnici kako knjigo. Dopošlje sc naj službeno po dotnačem šolskem vodstvn. S knjigo k srcu. s srcem k domovini — Jngoslaviji! Gospodarski tečaji. -pg Gospodarski in gospodinjski tečaj v Adlešičih in v Gribljah sta sc prav dobro obncsla. Obisk je bil lep in uspeh viden. To je pač najboljša pot, da se utrdi narodno-gospodarsko delo. Kjer so slabe gospodarske razmere, je neobhodno potrebno, da prednjači učiteljsko gospodarsko delo. potem šele pridejo druge prosvetne stvari. kakor društva, igre itd. Le ta pot nas pelje do sigurnih uspehov. V to svrho bi bilo potreba prirediti gospodarske tečaje tudi za učiteljstvo. da bi se delo vršilo sistematično. Večerni poučni tečaji. —pt Večerni poučni tečaji. Višji šolski svet je izdal dopis s priporočilom in z apelom na »dobro voljo učiteljstva«, da bi se vršili zimski večerni tečaji po vzgledu. kakor ga je priredil tov. Arri5,ier v Skaručni. Tovariš Arrigler naj mi ne zameri k mojim upravičenim pripombam, ki bodo veljale gotovo za pretežno večino učiteljstva v Sloveniji, katerih razmer ni seveda krivo učiteljstvo, ampak, da jasno govorim — šolske oblasti. Šolske oblasti zahtevajo to delo od učiteljstva ne da bi preje pomislile, da treba k uresničenju tega najprej odpraviti zapreke, ki zdržema ovirajo prosvetno delo učiteljstva izven šole. In dokler ne store tega, je težko vsako delo. Vsak pameten človek ve, da je treba mornarjem ladje, ako hočejo ploviti po obširnem morju. Večina krajnih šolskih svetov se nahaja v oblasti najhujših sovražnikov napredka. edinstva, učiteljskega stanu itd. — v rokah ljudi, ki jim je glavna naloga že v kali zatreti vsak' svoboden napredek. Ti ljudje omnipotentno vladajo nad šolskimi poslopji in ščuvajo nevedno. a dobro ljudstvo, proti vsemu še tako koristnemu, kar prihaja od jugoslovensko mislečega učiteljstva. Da, ako bi to učiteljstvo vzgajalo mladino v protijugoslovanskem separatističnem in avtonomističnem duhu, bi se takoj odprla na stežaj vrata šolskih poslopij. In ker učiteljstvo hoče vzgajati svobodne, nacionalne in zavedne jugoslovanske državljane, jim ti svetovno znani sovražniki kulture in prijatelji reakcije zapirajo vrata, ker se čutijo in smatrajo absolutne gospodarje nezavednega in versko fanatično vzgojenega slovenskega ljudstva. Tovariš Arrigler je gotovo eden najsrečnejsih od nas v Sloveniji z ozirom na to, da je Skaručna izključno naprcden kraj in da Skaručani obračajo veliko pozornost na šolo in na učiteljstvo. Čast takemu ljudstvu! Da so to resnični prijatelji šole in učiteljstva naj zadostuje dejstvo. da so za svojo dvorazrednico votirali za tekoče leto, beri in piši. nad 130 tisoč kron. Katera višje organizirana sola v Sloveniji, da ne govorim o dvorazrednicah, se zamore ponašati s tako častno vsoto? S tem je povedano vse! Kadar bo ostalo učiteljstvo oblagodarjeno tako, takrat se bode tudi ono brez pomisleka poprijelo te »lepe ideje«. Toda do tega bo treba še dolgo čakati. ker se šolskim oblastim ni zdelo po petih letih osvobojenja potrebno odpraviti ovire učiteljstvu, ki ga oklepajo pri izvrševanju svojega poklica — izven šole. Dokler ne bo z zakonom določeno, da stne »čiteljstvo uporabljati šolo tudi v izvenučnem času za prosvetne tečaje In druge prosvetne prireditve, ali da se izda vsaj tak odlok od prosvetnega oddelka ali ministrstva. toliko časa je težko govoriti o prosvetnem delu na podlagi odlokov. Najprej je potreba napravitl učiteljstvu prosto pot za prosvetno delo in odpravM ovire. Take zahteve, da nam napravite svobodno pot, so bile vedno omalovaževane. Razmere za napredno in jugoslovansko misleče učiteljstvo so še vedno iste. da govorim odkrito. kakor v stari Avstriji. Drugega ne kaže, kakor da iih bomo morali učitelji sami odpraviti, ker gospodje juristi pri šolskih oblastih nimajo zmisla za to in se tudi oklepajo le pravic krajnih šolskih svetov, da se šola ne odpre splošni prosveti. Segli bomo po samopomoči. napredna javnost je za nami. S takimi dopisi se nas izziva. ker bi morali vendar vedeti, da je to neizpeljivo po avstrijskih zakonih, k i so še danes v veljaviin katere ščiti sama šolska oblast, ne zavedajoč se. da s tem zelo škoduje celokupnemu napredku. Izdajte odlok, da sme učiteljstvo brezpogojno uporabljati šolo za prosvetne namene tudi v izvenučnem času! Hugo. Gibanje šoliodrasle mladine. —pšo Iz Ponikve ob južni železnici. V nedeljo, dne 24. svečana je uprizorila šoliodrasla mladina v Ponikvi prav lepo uspelo prireditev na novo napravljenein šolskein prireditvenem odru, katerega načrt in risbe je izgotovil stavbenik g. Joško Karlovš e k iz Sloma pri Ponikvi, a ogrodje odra tako prikupljivo oblekel tukajšnji učitelj g. Lud. Komar. — Posamezne točke sporeda, tako burki enodejanki: »Vedež« in »Junaki«, kakor pevske točke: »Opomin k petju« — J. Aljaž. »Venček narodnih pesini« — Gostiša in »Na planine« — H. Sattner v mešanih zborih, so se proizvajale v občo zadovoljnost tako, da so bile sprejete z aplavzi od navzočega občinstva. ki je dubkoma napolnilo šolsko sobo. Med posameznimi odmori in k sklepu prireditve so pa udarjali domači tamburaši. Prireditev se je ponovila na pustno nedeljo z istim uspehom. — Tako moralni kakor jjmotni (nekaj nad 2000 Din) uspeh sta bila zelo zadovoljiva. Čisti dobiček je namenjen v kritje stroškov novega šolskega odra in pa v podporo ttikajšnje revne šolske mladine. S to prireditvijo je pokazalo učiteljstvo krepko voljo navezati nase tudi šoliodrastlo mladino. kar se mora povsem odobravati. Dosedaj so bili namreč vajeni Ponkovljani videti in slišati na šolskem odru le svoje šolske otroke. Kakor se nam poroča, se pridno vadijo tudi ti za svojo uprizoritev. ki se vrši v času okoli Velike noči. »Le krepko naprej pa začrtani poti!« Šolski odri in pevski zbori. -—po Šoski oder štirirazrednice v Srednji Bistrici v Prekmurju je uprizoril na predvečer kraljevega rojstva dne 16. decembra prircditev z deklamacijami. petjem in igro »Pri palčkih«. Vse točke vzporeda sb bile dobro naštudirane in prav povoljno izpeljane. Posebno pohvalo je žela ljubka igra »Pri palčkih« z res izbornitn nastopom mladih igralcev-korenjakov in deklamacija »Jugoslavija«, izvršena v zboru 16 deklet III. razreda s kretnjami v taktu. — Šolski oder si je nabavil letos lastne kulise. naslikane po posebni prijaznosti gosp. akad. slikarja Trstenjaka. 2al, da skromni dohodki do sedaj še niso oinogočili dovršiti dela. ker se dohcdki delijo tako za nabavo novih dekoracijskili predmetov. kakor za izpopolnjevanje šolarske knjižnice. —po Šolski oder na Keblju. Šolska rnladina na Keblju je uprizorila na šolskem odru dne 2. in 3. februarja t. 1. dve igrici, in sicer »Vedeža« in »Povodnega moža«. Vsi mali igralci so se prav spretno vživeli v svoje uloge. nastopali jako samozavestno in so svojo nalogo rešili v splošno zadovoljstvo občinstva, ki je obakrat popolnoma napolnilo šolsko sobo. v kateri sta se proizvajali igrici. Tudi oba odrasla igralca, Kebeljčana, sta k uspehu po svoje v mnogem pripomogla. Marljivemu kebeljskemu učiteljstvu v prvi vrsti tov. Striglu in njegovi soprogi je le čestitati na uspeliih, ki se večajo od leta in leta; saj pa se prijazna tovariša tudi ne strašita truda v izvenšolskem času kljub obilni zaposlenosti v šoli in v lastnem gospodinjstvu. Čisti dobiček znaša skoraj 300 Din in je namenjen za nakn\) knjig za šolarsko knjižnico.