N EK A J PRIPOM B K IZVORU BUTMIRSKE KULTURNE SKUPINE JOSIP KOROŠEC Po m nenju nekaterih znanstvenikov je bil videti problem butm irske k u ltu rn e skupine in problem n jen eg a izvora skoraj že popolnoma jasen, po m nen ju drugih p a sicer še nerazrešen, a vendar vsaj zadostno nakazan. S tem problem om se znanstveniki u k v arja jo že od o d k ritja butm irske k u ltu re in so njen izvor iskali v vseh mogočih k ra jih , včasih zelo od­ d aljenih od samega centra, to je od Butm ira. Tako so nekateri povezovali Butm ir z Egejo, drugi z M alto, tre tji s T esalijo itd .1 D elno so ta gledišča nastala v času, ko še ni bilo znano večje število arheoloških predzgodo­ vinskih najdišč in raznih k u ltu rn ih skupin, predvsem na B alkanu in v S rednji Evropi. V najnovejšem času je kazalo, da je celotna problem atika butm irske k u ltu re stopila vendar že v končno fazo. Toda tudi tu so se m nenja predzgodovinarjev razh ajala in niso bila enotna. Sam sem sodil, da je butm irska k u ltu rn a skupina bolj lokalnega zn ačaja in da se bo šele sčasoma mogla povezati z istočasnim i k u ltu rn im i skupinam i v okolici.2 M. G arašanin je medtem skušal privesti B utm ir v ožjo zvezo z Vinco in ga je celo podredil vinčanski k u ltu rn i skupini kot nekakšno posebno varianto.3 Vendar pa, k ak o r se vidi po drugih m estih, tudi sam ni bil posebno prepričan o točnosti in pravilnosti svojega gledišča, priznavajoč, da obstoje zelo velike razlike med Vinco in Butm irom , k ar pa zopet tolm ači kot specializirane oblike, k i so se razvile na ožjem, om ejenem in tu d i določenem področju.1 5 D elno je on to gledišče zastopal že od samega začetka, čeprav ne tako izrazito, k je r se pa k lju b tem u p ribližuje dom nevi, da bi to utegnila b iti le varianta vinčanske k ulture. Pustil je pa to vprašanje na začetku odprto.6 V novo fazo je to vprašanje stopilo z raziskovanjem novega n ajd išča na »Nebu« v dolini Bile blizu T ravnika. Benac je ob te j priložnosti ovrgel gledišče G arašanina o povezovanju in odvisnosti butm irske od vinčanske k u ltu rn e skupine.6 Na drugem m estu sem pa tu d i sam pokazal na izredno malo število analogij m ed But- 1 D etajlno je razna m n en ja om enil B enac (Benac, P reh isto rijsk o naselje Nebo i problem butm irske k u ltu re , L ju b ljan a 1952, 115 sl.). Zdi se mi zato ne­ potrebno citirati in razpravljati o vsakem takem m nenju posebej. 3 Zgodovinski časopis, L ju b lja n a 1947, 140 sl., 123 sl. 3 __M . G arašanin, H ronologija vinčanske k u ltu rn e grupe, L ju b ljan a 1951, 3, 12, 153. 1 I.C., 103 sl. 5 G lasnik Zem aljskog m uzeja u Sarajevu, S arajevo 1947, 11. (Odslej GZMS.) 6 Benac, P rehistorijsko n aselje Nebo, 127 sl. mirom in Vinco, k je r sem kot vzroke za to navedel tudi preveliko oddaljenost teh dveh lokalitet in po tedanjem stan ju raziskovanja tudi oddaljenost teh k u lturnih skupin, dalje pa popolno nepoznanje o vmesnih lokalitetah, ki so bile med Vinco in Butmirom. D opustil sem pa možnost, da je butm irska k u ltu rn a skupina sprejela iz vinčanske neke k ulturne elemente, k i jih je pa prilagodila svojim potrebam . Iz teh vzrokov sem tudi bil na gledišču, da ne moremo butm irske skupine imeti za varianto vinčanske.7 V želji, da bi raztolm ačil problem butm irske k u ltu rn e skupine ali da ga vsaj nakaže, je Benac poiskal drugo povezavo v drugi smeri in prišel do nasprotnih rezultatov od Garašanina. Benac n. pr. sodi, da je vprašanje nastanka butm irske skupine kom plicirano, ker se direktno ne more vključiti v nobeno kulturno skupino, vendar pa genetično ni niti originalna, k er ima v sebi elem ente raznih k u ltu rn ih skupin.8. Po m nenju Benca je butm irska k ulturna skupina nastala na m eji, k je r so se križale razne k u ltu rn e stru je tako z vzhoda k akor tudi s severa in iz Srednje Evrope. P ri tem se Benac naslanja na posamezne keram ične oblike, kakor tudi na posamezne ornam entalne motive in celo na inkrustacijo. Po njem naj bi bila uporaba rdeče barve v butm irski k u ltu rn i skupini vezana na neko erdeljsko in ogrsko kom ponento, vendar pa dopušča možnost, da je vezana na vzhodne predele slikane keram ike. Bencu se zdijo relativno zelo močne zveze z nekaterim i naselbinam i v Podonavju in v S rednji Evropi.9 Vzrok nastanka takšne mešane k u ltu re pa Benac zopet vidi v gentilnem m ešanju in v m igracijah, ne pa v vplivih in v ekonomskih stikih.1 0 V najnovejšem času se je tega vprašanja zopet dotaknil M. G ara- šanin, ki pa ima sedaj za pravilno gledišče, da je butm irska k u ltu ra posebna skupina.1 1 Vendar pa im a še dalje vinčansko k u ltu ro za zelo močno kom ponento, čeprav priznava, da so osnovne oblike delno popol­ noma neodvisne od vinčanskih oblik, k ak o r je neodvisna tudi plastika. Elementi, ki naj bi bili odvisni od vinčanske skupine ali od balkansko- anatolskega kom pleksa, kakor sedaj im enuje razne skupine v vardarsko- m oravski dolini, ki im ajo pa vendar nekak značaj vinčanske k ulturne skupine, n aj bi pa bili naslednji: 1. skodela na polno izdelani, ozki, cilindrični nogi, k atere stojna ploskev je nekoliko razširjen a; 2. bikonična skodela in 3. skodele s poudarjenim ustjem .1 2 P ri ornam entiki vidi M. G arašanin vpliv vinčanske k u ltu rn e skupine v uporabi kan elu r in vdolbenih ornam entov na butm irski keram iki ter v vrezani ornam entiki, posebno glede razporeditve v frize in metope, delno pa tu d i v motivih. Sorodnost n aj bi bila tudi pri žigosanih vbodih, ki so tako na keram iki v B utm iru k ak o r tudi na delu vinčanske keram ike od 6 do 4 m.1 3 Ti ele­ menti naj bi po M. G arašaninu pred stav ljali vinčansko komponento, na tem elju k atere se je razvila butm irska k u ltu rn a skupina. D ruga kom ponenta, ki jo je sedaj po Bencu povzel tudi M. G arašanin, na katero je pa tudi že poprej opozarjal, naj bi pa b ila lengyelska kom- 7 Zgodovinski časopis 1947, 145. 8 Benac, P rehistorijsko naselje nebo, 156. — GZMS 1953, 257 sl. 9 Benac 1 . c.. 138 sl. 10 L c., 142 sl. 1 1 GZMS 1954, 29 sl. 1 2 GZMS 1947, 8 sl. - GZMS 1954. 30 sl. 1 3 GZMS 1947, 9 sl. - GZMS 1954, 30 sl. Sl. 2 Sl. 4 Sl. 1—4. Nekaj prim erov ustij hruškastih am for iz Butm ira ponenta. Tipične forme te kom ponente naj bi bile tako imenovana piri- formna posoda, ki je, kakor pravi M. Garašanin, tipična za lengyelsko skupino. D alje naj bi bila z nekaterim i oblikam i tiske k ulturne skupine sorodna tudi neka oblika čaše, najdene na Nebu pri T ravniku,1 1 * * 1 4 * kakor sodita M. G arašanin in Benac.1 B P ri ornam entiki pa vidita oba identičnost z lengyelskim i v nekaterih m otivih spirale v B utm iru.1 6 To bi nekako bili vsi momenti, na k atere se v glavnem naslanjajo najnovejša tipološka raziskovanja z nalogo, da povežejo butm irsko k u l­ turno skupino z drugimi, da bi tako našli izvor tej k u ltu rn i skupini. Vsi ti raziskovalci se pa izrecno protivijo domnevam, da bi naj butm irska skupina im ela svoj izvor na jugovzhodu, bodisi na K ikladih, bodisi v D im iniju itd.1 7 Po vseh dom nevah raznih znanstvenikov bi se butm irska kulturna skupina danes mogla tolm ačiti, da je nastala na dveh kom po­ nentah, in sicer na vinčanski in pa na lengyelski oziroma tudi sla- vonsko-srem ski ter na lokalni domači kom ponenti, ki se je pa doslej mogla le suponirati, ker ni bilo znanih nikakršnih starejših k u ltu r in tudi ne elem entov na samem področju Bosne. Č eprav imamo danes raziskani le dve lokaliteti butm irskega značaja, Butm ir in Nebo v dolini Bile, so vendar možni razni sklepi, čeprav obstoji nevarnost, da se bodo sčasoma pod vplivom novih najdišč spremenili. R ezultat takšnih sklepov je tudi gorn ja domneva, ki je bila, ako izvza­ memo posamezne momente, še kolikor toliko verjetna. V endar je pa k lju b temu potrebno nekoliko prem otriti dosedanje hipoteze. S k rajn i čas je že bil, da se je butm irski skupini prisodila sam ostojnost in da se je izključila iz vinčanske skupine, kam or bi jo bili n ek ateri radi vstavili. Č etudi je to gledišče zastopalo le malo število predzgodovinarjev, je vendar ta hipoteza povzročala nevarnost, da se n je oprim ejo tud tu ji znanstveniki, posebno tisti, ki nim ajo vpogleda v resnično stanje m ate­ riala. P ostavlja se pa danes tu d i še drugo vprašanje, nam reč gledišče Benca, ki trdi, da butm irska k u ltu rn a skupina ni sam ostojna, temveč mešana k u ltu ra, ki je samo toliko originalna, kolikor je iz raznih kom­ ponent ustvarila kulturo, ki ima svoj lastni k u ltu rn i izraz.1 8 Tem u gledišču po vsem načinu pisanja in po sklepih ne nasprotuje niti Garašanin. Seveda bi se s tem v zvezi mogel postaviti nov problem z vprašanjem , katera kulturna skupina je sploh popolnoma originalna in k ate ra je nastala samo po sebi z lastnim razvojem na avtohtonih predhodnih elem entih, brez vplivov tu jih k u ltu r, bodisi da so te istočasne ali pa tu d i starejše. Posebno p rih ajajo v tem pogledu v poštev k u ltu rn e skupine m lajšega neolitika. O riginalnost neke k u ltu rn e skupine se pa vidi v sicer sprejetih tu jih elementih, k i so se pa popolnoma prilagodili domači k u ltu ri. Mislim, da prav Butm ir in njegova k u ltu ra n ajjasn e je pričajo o takšni originalnosti. Kot prim er vzemimo samo butm irsko plastiko. Nesporno je že sama ideja 1 1 Benac, P rehistorijsko naselje Nebo, T. XVII, 1. 1 6 1 . c., 63. — GZMS 1954, 30. 1 6 GZMS 1954, 31. — Benac, P rehistorijsko naselje nebo, 104. — Tompa, Die B andkeram ik in U ngarn, Budapest 1929, T. LX, 1—5. — W osinsky, Das prähisto­ rische Schanzw erk von Lengyel I, 1888, T. VI, 8, 10. — A rch. Hung. XXIII (1939), T. XXVIII. 1 7 GZMS 1954, 29. 1 8 Benac, P rehistorijsko naselje Nebo, 143 sl. izdelovanja plastičnih objektov prišla n ek je iz tu jin e iz predelov, k je r je idolna plastika bila zelo splošno uporabljana. K ljub tem u pa butm irsko ne m orem o ne oblikovno ne tipološko p rim erjati z nobeno drugo plastiko. Nobena nim a tudi toliko realističnih predstav k ak o r prav ta.1 9 Poskusi, da se ta plastika poveže in celo da se podredi bolj vinčanski plastiki, pa n ik ak o r niso uspeli.2 0 V resnici med njo in vinčansko ni niti v obli­ kovnem niti v tipološkem pogledu nobene zveze. To v elja seveda za danes znano gradivo, k ar pa ne izk lju ču je možnosti, da bi na neki novi, doslej neznani lokaliteti bilo več stičnih točk, bodisi z vinčansko kulturo ali pa z butm irsko. D osedanje stične točke z Vinco pa v zvezi z drugim i sorodnostm i omogočajo samo kronološko postavitev butm irske k ulturne skupine. G arašanin se v svojih razpravah sklicuje predvsem na skodele na podstavku, nogi, katerih je v Butm iru k ak o r tu d i v Vinci najdeno ogromno število in ki naj p red stav ljajo ožjo povezavo med tem a dvem a kulturnim a skupinam a.2 1 Nedvomno je takšna posoda tipična za vinčansko kulturno skupino, k je r p red stav lja eno od vodilnih oblik, tako v starejši fazi do 6 m, kakor tudi v m lajši med 6 in 4 m. K asneje se pa ta tipična oblika izgubi. Tipična je p a ta oblika tu d i za butm irsko skupino. Vendar nam ni znano, kakšne so bile osnovne oblike teh posod v B utm iru. O h ra­ njeni so zvečine samo podstavki, noge, ki se edino za sedaj m orejo vzpo­ rejati z vinčansko skupino. Ako vzamemo v poštev kronološke momente in okolišne k u ltu rn e skupine, k je r takih posod s takim i nogami ni, je jasno, da te pred stav ljajo p recejšn jo sorodnost in tu d i odvisnost m ed vinčansko in butm irsko k u ltu rn o skupino. V sekakor m orajo b iti te v m edsebojni zvezi. Glede na to, da so v vinčanski skupini veliko zgodnejše k akor v butm irski, je popolnom a logično, da je butm irska skupina ali direktno ali posredno prevzela to iz vinčanske. D rugi elem ent naj bi predstavljale bikonične skodele, ki so zopet tipične za Garašaninov balkansko-anatolski kom pleks . 22 Elem enti takšnih bikoničnih skodel so pa tudi v butm irski skupini, od k aterih im ajo nekatere tudi poudarjeno ustje. Ne glede na pravilnost gledišča, ali so taki prim eri res sprejeti iz vinčanske k u ltu rn e skupine, k er imamo po­ dobne elem ente tudi drugod, lahko pač sklepam o na neko povezavo med vinčansko in butm irsko skupino oziroma na neki sp re je ti osnovni elem ent, ki se je pa kasneje sam ostojno izoblikoval tudi v b u tm irsk i skupini. Tretji elem ent naj bi p red stav ljala ornam entika. Predvsem naj bi to bile k an elu re . 23 M edtem ko so vdolbeni ornam enti v vinčanski k u ltu rn i skupini eden od osnovnih elem entov, so v butm irski k u ltu rn i skupini le sporadični in celo neizraziti. Težko je pa danes soditi, ali so takšni o rn a­ m entalni m otivi res dospeli sem z vinčanske skupine ali ne. Glede na to, da j ih vinčanska skupina u p o ra b lja od samega začetka, ni izključeno, da so d irektno vplivali na eno od starejših k u ltu rn ih skupin, na tem elju katerih se je butm irska tudi razvila. Podobno b i bilo mogoče tudi soditi 1 9 GZMS 1942, 87 sl. 2 0 GZMS 1947, 5 sl. 2 1 GZMS 1954. 30 — GZMS 1947, 8. 2 2 GZMS 1954, 30. 2 3 GZMS 1954. 30. o skodelah na nogah. Y tem pogledu ni potrebno, da so niti k an elu re n iti vaze na nogi in tudi ne bikonične posode v B utm iru pod vplivom vincanske skupine, am pak so lahko tudi elem enti, ki so bili od butm irske sp rejeti iz neke nam neznane starejše k u ltu rn e skupine na področju Bosne, ki je pa služila kot tem elj za razvoj butm irske k u ltu re.2 4 T akšna k u ltu rn a skupina pa za sedaj še ni raziskana, čeprav se že dom neva n jen obstoj. Kaže p a starejše elem ente, k ak o r jih im a butm irska. Na Sl. 5. Prim er hruškaste posode iz D anila z zonalno deljenim ornam entom d rugi stran i pa kaže tudi sorodnosti z b utm irsko v mnogih elem entih.2 5 K olikor pa je danes mogoče presoditi, bo p rav takšna starejša k u ltu rn a skupina tista, k i je služila kot tem elj p ri genezi butm irske. 2 4 V n ajveč n a jd b a h po n a k lju č ju se danes dom neva, da je tako im enovana k a k a n jsk a skupina sta re jša od butm irske (Benac, GZMS 1951, 7 sl.) 2 5 P recejšnjo v p raša n je pa se p o jav lja, ali M ujevine v resnici le ne bodo p rip ad ale bu tm irsk i skupini vsaj glede doslej znanega m ateriala. B enac bi želel to lokaliteto povezati s k ak an jsk o skupino, k a te ri p rip ad ajo K akanj in A rnau- toviči pri Visokem, k a te rih m aterial p a doslej še ni bil o b jav ljen (GZMS 1950, 111). Sodim pa, da so M ujevine preveč identične z butm irsko skupino, česar za drugi dve lokaliteti K ak a n j in A rnautoviči ne m orem o reči. Ti dve lo k aliteti bosta sta re jši in po vsej v erje tn o sti tem elj, na k aterem se je razvila butm irska. V zvezi z ornam entiko so stične točke po m nenju G arašanina in tudi mojem med vinčansko in butm irsko žigosani vbodi in delitev ornam entov v frize in na m etope.2 6 Seveda pa tu o b stajajo posamezne tipične razlike. K ljub temu pa so vendar bodisi zaradi enega ali drugega vzroka neke sorodnosti, ki nam omogočajo, da v tem pogledu vzporejam o eno in drugo skupino. Ne m orem o pa trditi, da bi bili ti elem enti med seboj identični. Žigosanje vbodov se ja v lja tudi na dru g ih mestih. Od kod je pa ta način ornam entike dospel v Vinčo, doslej še nihče ni razrešil. T udi delitev na friz in metope je v Vinci k arak terističn a za posebno obliko posod in za posebne pokrove, k i pa niso isti k a k o r v Butm iru. Samo žigosanje je v Vinci vezano ravno za to obliko posod, medtem ko se v B utm iru n ah aja na povsem drugih oblikah ne glede na to, d a je tudi k a ra k te r žigosanja drugi. Vendar pa tudi ti elem enti d ajo vsaj možnost relativne kronološke postavitve butm irske skupine. Na drugem m estu sem nakazal še n ek aj stičnih točk,2 7 ki jih niti Garašanin niti Benac v zadostni m eri ne upoštevata. To je predvsem oblika male vazice, ki jo Vasic im enuje lekitos in ki je tako v B utm iru kakor tudi v Vinci. Na drugi strani bi se pa mogoče posamezne stične točke mogle n a jti tudi med ročaji. Po analizi sorodnosti m ed vinčansko in butm irsko k u ltu rn o skupino bi mogli postaviti naslednji sklep: Samo n ek ateri elem enti med vinčansko in butm irsko k u ltu rn o sku­ pino so med seboj sorodni, niso pa identični. Vendar b i to dokazovalo, da je med tem a dvem a skupinam a bila neka m edsebojna zveza, ali pa da je obstajal vpliv ene na drugo skupino, k ar pa še ne pomeni, da je butm irska skupina suženjsko prevzem ala vse, k ar se ji je nudilo. Večina elementov, k i so k arak terističn i za povezavo med vinčansko in butm irsko skupino, nam služijo v glavnem le za kronološko postavitev butm irske skupine, ne n udijo nam pa možnosti opore za domnevo o n jen i odvisnosti Poleg tega bodo pa glede na kronološko postavitev mnogi elem enti in mnoge stične točke starejše od danes znane butm irske k u ltu re ter bo za samo to skupino n jih izvor potrebno iskati v neki starejši, mogoče k akanjski skupini. Ali je pa ta prevzela posamezne oblike, mogoče tudi ornam entalne tehnike, k ak o r so teh n ik a dolbenja in k an elu re, direktno z vzhoda, bodo pa pokazala šele bodoča raziskovanja. N ikakor pa ni nujno, da bi jih prevzela direktno sam a butm irska skupina, bodisi iz vinčanske ali pa iz balkansko-anatolskega kom pleksa. Iz vseh teh m omentov pa vidimo, d a je bila butm irska skupina veliko bolj sam ostojna in veliko originalnejša v odnosu do vinčanske skupine, kakor pa je bil mogoče videz. Potrebno je prav tako an alizirati stične točke z lengyelsko kulturno skupino, na k atero prav tako opozarjajo razni raziskovalci. K akor sem že omenil, bi to mogla biti piriform na ali hruškasta oblika nekaterih posod. G arašanin trd i celo na nekem m estu, da je ta oblika tipična prav za lengyelsko skupino.2 8 M edtem je pa ta oblika v resnici tipična za 2 5 GZMS 1954, 30 sl. — GZMS 1947, 9 sl. — Zgodovinski časopis 1947, 143 sl. 2 7 Zgodovinski časopis 1947, 143. 2 8 GZMS 1954, 30. — GZMS 1947, 9. — G arašanin, H ronologija vinčanske grupe, 120. butm irsko skupino, je pa včasih tudi v lengyelski.2 9 Toda pri lengyelski skupini m oram o upoštevati, da ne poznamo stratig rafije takšnih oblik, s tem v zvezi pa tudi, da ne poznamo točne kronologije. Y B utm iru je pa ta oblika ena vodilnih. Na drugem m estu sem že predpostavil n jen pojav,3 0 tako s čisto razvojnega gledišča, kakor sem predpostavil tudi pokrajino, k je r je po vsej p rilik i moglo priti do fo rm iran ja takšne posode. Tako sem sodil, da je ta oblika že glede na razne razvojne stopnje, ki so najdene v Butm iru, po vsej p rilik i nastala v krogu te k u ltu rn e skupine, vendar pa ne v samem Butm iru, k er je tu k u ltu rn a plast preskrom na.3 1 Ne glede na to možnost pa iščeta tako Benac k ak o r tudi G arašanin izvor za to posodo v lengyelski skupini, k je r je doslej znanih le nekaj prim erov takih oblik in ne glede na to, da tu m anjkajo tu d i vse tipične razvojne stopnje, k atere so v B utm iru v zadostnem številu. Zato je pač popolnoma logično vprašanje, ali je to formo res butm irska skupina sprejela iz len- gyelske, m edtem ko ima prva dovolj lastnih elem entov za lokalni razvoj te posode. D rugo vprašanje pa je, ali je res nujno da se na tem elju nekaj sorodnih elem entov v neki drugi k u ltu rn i skupini takoj želi postaviti dom neva o izvoru ene ali druge oblike v tej skupini. Moje gledišče je povsem nasprotno. B utm irska k u ltu rn a skupina ni sprejela teh posod piriform ne ali hruškaste oblike iz lengyelske skupine, temveč je n a­ sprotno ta posredovala lengyelski to vazo. D ruga sorodnost z lengyelsko kulturno skupino bi predstavljala po­ samezne spirale v ornam entiki.3 2 To je v resnici popolnom a točno. Vendar bi pa bilo tudi tu postaviti vprašanje, ali je pravilno zaradi tega postav­ lja ti butm irsko skupino v odvisnost od lengyelske? To ni preveč verjetno. N ekaj prim erov sorodnosti v neki tu ji k u ltu rn i skupini, k je r tak moment ne p red stav lja tipično obliko in k je r poleg tega ne vemo niti za strati- grafske podatke in s tem v zvezi ne poznamo točne kronologije, bodo p re j odvisni od sorodnih ali pa identičnih prim erov druge k ulturne skupine, k je r je tak a oblika ali pa tak ornam ent v resnici tipičen za celo kulturno skupino in ji poleg tega daje tudi še neki svojstven pečat. Tak prim er pa nik ak o r ni v lengyelski k u ltu rn i skupini z im enovanim i elem enti, pač pa je tak p rim er lasten butm irski k u ltu rn i skupini. Zato je tudi iz butm irske skupine neki drugi elem ent m ogel priti v lengyelsko, ne pa obratno iz lengyelske v butm irsko. V sekakor so pa tudi taki elem enti karakteristični za kronološke momente tako ene k akor druge skupine. Iz vsega bi se danes mogel postaviti sledeči sklep: V kulturnem m aterialu obstajajo danes posam ezne sorodnosti m ed butm irsko in len ­ gyelsko k u ltu rn o skupino. N ikakor pa ni danes mogoče suponirati odvis­ nosti butm irske od lengyelske skupine, tem več m oram o m isliti ravno obratno, da je lengyelska od butm irske sprejela posam ezne elemente, ki jih je tu d i lahko d alje sam ostojno izgrajevala. Zato je tudi suponirana lengyelska kom ponenta vsaj za sedaj zelo nejasna in celo imaginarna. 1 9 R. R. Schmidt, D ie Burg Vučedol. Zagreb 1945, sl. 70, 10- D anube in P rehistory, O xford 1929, 84, sl. 50. 3 0 Zgodovinski časopis 1947, 126. 3 1 1 . c., 126 sl. GZMS 1954, 51. — Benac, P rehistorijsko naselje Nebo, 104. -11. — Childe, SI. 6 S1- 6 a Sl. 6, 6 a. Prim eri posod hruškaste oblike s cilindričnim spodnjim delom v Butm iru V najnovejšem času je v D alm aciji v okolici Šibenika odkrita nova neolitična k u ltu rn a skupina, k i po svojem gradivu precej sprem inja vse sklepe, k i so bili doslej postavljeni glede na butm irsko kulturno skupino, tako glede njenega izvora, k ak o r tudi glede vpliva nanjo in celo glede razprostranjenosti. Že več ali m anj slučajne n ajdbe te nove skupine, im e­ novane danilske (v bližini Šibenika doslej sUtematično raziskovano n a j­ dišče D anilo-B itinj), so dale slutiti zelo močno povezavo med njo in med butm irsko.3 3 Raziskovanje leta 1953 in gradivo, odkrito ob tej priliki, je pa to dom nevo potrdilo.3 4 Glede na to, da tudi ta nova k u ltu rn a skupina danes še ni zadostno raziskana, celo da ni zadostno raziskana niti lo k a­ liteta v D anilu-B itinj, so vsi sklepi, ki jih moremo postaviti, vendarle še bolj prelim inarni. Že pri slučajnih n ajdbah se je pa pokazalo, da so tisti elem enti, ki so bodisi sorodni ali pa celo identični butm irski skupini, skoraj najm očnejši. Iz tega vzroka sem na osnovi slučajnih najdb postavil danilsko skupino časovno paralelno butm irski.3 5 Po raziskavanjih se je pa pokazalo, d a so sicer stične točke med Butm irom in D anilom zelo močne, vendar je pa na D anilu poleg tega tudi vrsta še m očnejših, butm irski skupini tu jih elementov. P om anjkanje stratigrafskih podatkov tudi v D anilu nam ne omogoča vpogleda v kronološki razvoj posameznih oblik. Zato je danes še tudi nekoliko težko le na tem elju tipoloških momentov dokazovati obstoj dveh k u ltu rn ih skupin na D anilu, od katerih bi ena bila starejša, druga p a m lajša. Tipoloških elem entov za to hipotezo je pa nekoliko. Y D anilu imamo poleg stičnih d irek tn ih točk z butm irsko skupino tudi vrsto drugih, k i so tipično starejše in tudi več tipoloških različkov, k i dokazujejo, da je danilska k u ltu ra v resnici starejša od but- m irske, ne glede na predpostavljeno možnost obstoja tudi še starejšega stratum a. Stične točke med eno in drugo k ulturno skupino so tako v oblikah posod, k ak o r tudi v ornam entiki. K arakteristični p rim er p red stav ljajo vsekakor fragm enti hruškastih, piriform nih posod, k i im ajo neprofilirano in močno navznotraj potegnjeno ustje. T udi ornam entika je na tak ih p ri­ merili zonalna, k akor je p rim er tudi v B utm iru na mnogih takih frag ­ mentih. (Sl. 1—4.) Žal so pa v D anilu najdeni le fragm enti ustij, ki ne dovoljujejo sklepe o obliki spodnjega dela takih posod, k ar bi bilo vse­ k ak o r zanim ivo (sl. 5). Glede na izredno veliko število takih posod v B utm iru in glede na relativno malo število posod teh oblik v D anilu, ki ima na d rugi strani izredno veliko število ornam entirane keram ike, bi bilo mogoče sklepati, da je to obliko D anilo sprejelo iz Butm ira. V endar je pa nekoliko pomislekov, k i govore proti takem u sklepu. Tako je oblika teh posod v zgornjem delu bolj kroglasta, m edtem ko je v spodnjem delu bolj ali pa popolnoma cilindrična (sl. 6—7).3 6 Y d a ljn ji evoluciji p a dobimo že skoraj popolnoma bikonično obliko,3 7 ki se ja v lja tudi v lengyelski k u ltu rn i skupini in na k atere se sklicuje G arašanin. N ekatere teh vaz so 3 3 Korošec, Nova neolitska gru p a na području D alm acije (Vjesnik za arheo­ logiju i historiju dalm atinsku LIV, 91 sl.). 3 4 Korošec, Izkopavanja u D anilu k ra j Šibenika (Ljetopis Jugoslavenske a k a ­ dem ije; v tisku). — Celotno publikacijo p rip ra v lja jo za tisk. 3 5 Korošec, Nova neolitska k u ltu rn a grupa n a području Dalm acije, 113. 3 , 1 Zgodovinski časopis 1947, 126 sl. 3 7 Fiala-H oernes, B utm ir II, T. VII, 14. Sl. 8 Sl. 7, 8. P rim eri spiraloidne dekoracije v D anilu tudi že zgubile spodnji cilindričen del, ter so kroglaste, bolj ploščate oblike, im ajo pa ali prstanast podstavek, nogo, ali pa nizek koničen pod­ stavek, ki je pa oddeljen od vaze,3 8 k ar n ik ak o r ni prim er pri vazah, ki im ajo cilindričen spodnji del. Ti momenti so pomembni tudi z najdbo takšnih oblik v D anilu, k je r pa žal še ne poznamo spodnjega dela teh posod, govorili bi pa nekako, da je D anilo to obliko sprejelo iz Butm ira. V poštev moramo pa vzeti tudi vrsto drugih posod v D anilu, ki bodo mogoče spadale v isto to skupino, pač s tem, da so te imele profilirano ustje (sl. 8). Tudi taki prim eri so v B utm iru znani; so sicer redki, vendar jih imamo.3 9 Im ajo pa k ak o r p rejšn ji prim eri tudi cilindričen spodnji del, kar pa zopet v D anilu ni prim er. Ali so pa n ek ateri prim eri im eli tudi prstanasto nogo, k lju b tem u, da so take noge znane v D anilu v izredno velikem številu, za sedaj ni bilo mogoče ugotoviti. P ri nekaterih tak ih posodah je spodnji del polkroglaste oblike s kom aj naznačeno popolnoma neizrazito stojno ploskvijo, dnom, ki je m ajhno, včasih neznatno vdolbeno (sl. 7). Izredno zanimiv p o jav v danilski keram iki je tudi, da dno često sploh ni naznačeno temveč je tudi spodnji del izbočen. D anes pa, dokler ne bo raziskan celoten arheološki m aterial, še ne moremo trditi, ali je tak p rim er v zvezi tudi z raznim i kronološkim i momenti, ali je pa tak način izdelave bil tipičen za obe kronološki periodi na tej lokaliteti in v tej k u ltu rn i skupini. Skoraj bi se pa moglo soditi, da je tak način p re d ­ stave b o lj tipičen za m lajšo periodo, že glede na oblike in na slabo izraženo stajno ploskev, ki je p ri njih, k er se same oblike m orejo privesti že tudi po ornam entiki v zvezo z butm irsko k u ltu rn o skupino. V D anilu imamo tudi večje število votlih cilindričnih podstavkov za vaze, k i niso imele form iranega dna. Ti podstavki so bili oddeljeni od posod, oziroma so bili posebej delani, a vaze zopet posebej in so se samo v prim eru po­ trebe in uporabe stavljale na podstavke (sl. 9). Sčasoma se je podstavek zlil z vazo v celoto. Tak razvoj sem na drugem m estu predpostavil že za butm irske vaze, oziroma za am fore s cilindričnim spodnjim delom, ki jih G arašanin im enuje hruškaste oblike.4 0 D a je bila ta dom neva točna, se vidi n ajb o lje po danes najdenem gradivu v D anilu. Posebno delane vaze in posebno delani podstavki predstavljajo v razvoju teh oblik le eno starejših faz ter so že zaradi tega tudi starejše. K je se je pa izvršilo zlivanje podstavka z vazo v celoto, ali v danilski ali v butm irski ali celo v neki tre tji skupini, ki je take oblike posredovala med Danilom in Butmirom, danes še ne moremo reči. V sekakor je p a izvor teh hruškastih am for s cilindričnim , kasneje tudi koničnim spodnjim delom potrebno postaviti na jadransko obalo, od koder so bodisi direktno ali pa posredno posamezni elem enti ali pa končno form irane vaze prišle v butm irsko skupino. Od tod so pa prodrle dalje tudi v srem sko-slavonsko in lengy- elsko skupino, ne pa obratno. Ni izključeno, da je bila tudi še neka tre tja vmesna skupina, ki je dala to obliko tako butm irski, k ak o r tudi lengyelski skupini. Za sedaj ni dosti verjetno, da je danilska skupina mogla direktno vplivati na lengyelsko, tem več le posredno, v k o lik o r se ne ugotovi, da so 3 8 B utm ir II. T. VI, i, 3. — Benac, P rehistorijsko naselje Nebo. T. XVIIII. 2. — GZMS 1950, T. XII, 1. — GZMS 193. T. X, 1. 3 8 B utm ir II, T. XII, 2. ‘° Zgodovinski časopis 1947, 126. končne faze razvoja anfore s cilindričnim spodnjim delom tudi v danilski skupini. Med oblikam i danilske k u ltu rn e skupine bodo po vsej p riliki tudi še posam ezne druge stične točke, k i jih pa danes še ne gre om enjati.4 1 Vendar bi tu om enil še eno obliko, nam reč kultno posodo na štirih nogah, k i je v velikem številu prim erov najdena v D anilu. T a im a vertikalno ali pa nekoliko poševno proti tlu postavljeno odprtino, ustje, vzdolž cele posode, te r večji masiven ročaj, k i ravno tako stoji vertikalno na posodo (sl. 11 do 13; 15).4 2 Ta oblika nima danes nikakršnih analogij v butm irski skupini, Sl. 9. Podstavek za vaze iz D anila pač pa so sorodnosti, ako ne celo identičnosti, v d ru g i nekoliko starejši k u ltu rn i skupini na področju Bosne.4 3 K er so pa glede na danilske prim ere bosenski izredno grobi, je zelo verjetno, d a je b ila tudi tu jad ran sk a obala tista, k i je dala te k u ltu rn e pridobitve Bosni, ne pa obratno. Poleg tega pa im a k u ltu rn a skupina, v k ateri so te vaze, tu d i veliko število visokih, polno delanih nog, verjetno od skodel j, k i se k u ltu rn o p rib ližu jejo b u t­ m irski skupini, k a r pa v tem oziru z D anilom ni prim er. Tu so sicer znani prim eri takih nog, vendar pa samo sporadično v n ek aj neznatnejših p ri­ m erih, ki im ajo pa tudi še druge posebnosti, k ak o r pa butm irske. V D anilu je poleg tega zgoraj om enjena k u ltn a posoda zastopana z brezštevilnim i fragm enti, k ar pom eni, da je bila ena od vodilnih form. Stične točke med danilsko in butm irsko k u ltu rn o skupino imamo tudi v ornam entiki. Ne moremo trd iti, da so tu vsi b u tm irsk i motivi, vendar u v-zr°k temu j e še nepopolnom a klasificirano gradivo iz D anila. “ Korošec, Nova neolitska grupa na području D alm acije. — Korošec, Izko­ p av a n ja u D anilu k ra j Šibenika. G radivo ni objavljeno, za podatke pa se m oram zahvaliti kolegu Bencu. pa je sistem danilske ornam entike v mnogem podoben sistemu butm irske, vsaj na posameznih oblikah. Seveda je pa tudi veliko število ornam en­ talnih motivov, ki nim ajo nič skupnega z butm irsko ornam entiko. T udi v D anilu ima dom inanten pom en spiraloidna ornam entika, k akor je tudi v B utm iru ena od vodilnih činiteljev. N ajbolj česte so v danilski skupini razne spiraloidne vitice in voluta ter tem podobni m otivi (sl. 7, 8, 12, 14). P riznati moramo, da ima butm irska skupina veliko več raznih kom binacij, bodisi v volutah, kakor tudi v S- in C-motivih, k i so danes v D anilu še neznane, ali se pa upo rab ljajo samo sporadično. Y D anilu so spiraloidni m otivi po pravilu vrezani, medtem ko so v B utm iru delno tudi plastični, Sl. 10. P rim eri plastične spiraloidne dekoracije iz D anila ali je pa bila vsaj tendenca, da se naredi vtis plastičnosti z raznim i šra- firanim i m edprostori, s poglabljanjem okolne površine itd. (sl. 16).4 4 Včasih dobimo ta vtis delno tudi v D anilu, vendar pa na to vprašanje še ni mogoče definitivno odgovoriti. Poleg tega imamo v D anilu tudi n ek aj prim erov prave plastične spiraloidne dekoracije, k i im ajo ravno tak o analogije, tako po m otiviki, k ak o r tudi po tehničnem delu v Butm iru, te r nam služijo kot dragocen dokaz za povezavo teh dveh k u ltu rn ih skupin (sl. 10). Ako pa vzporejam o vrezane motive, bodisi spiraloidne, k akor tudi druge v D anilu in v Butm iru, vidimo, da prvi daleč prekašajo butm irske, tako po dovršenosti tehnične izdelave, k ak o r tudi po pravilnosti izvedbe. A nalogije med Danilom in Butm irom so tudi v zonalni predstavi spira- loidnih ornam entov, ravno tako pa tudi drugih. Po vsem se mi zdi, da tudi za spiraloidno ornam entiko ne bo potrebno izvora za Butm ir iskati v lengyelski skupini, temveč p re j na jadranski obali, za sedaj v danilski skupini. Ob strani pa moramo pustiti vprašanje izvora take ornam entike v danilski skupini, ako predpostavim o, da je tu butm irska črpala osnovne elemente. A k o p re m o trim o vse n o v e m o m en te, k i sm o j i h d o b ili z d a n ils k o sk u p in o , m o rem o d a n e s g le d e iz v o ra b u tm irs k e s k u p in e d o b iti n e k o lik o M Zgodovinski, časopis 1947, 133 sl. Sl. 11 Sl. 12 Sl. 11, 12. Nogi kultnih posod iz D anila Sl. 13. Fragm ent ročaja kultne posode iz D anila jasnejšo sliko, k akor je bila doslej, ko je bila zgrajena le bolj na raznih dom nevah. Predvsem m ora odpasti že tako suponirana domneva o močni lengyelski komponenti. Lengyelska skupina ni vplivala in tudi ni dala tem elj razvoju butm irske k u ltu rn e skupine. N asprotno je pa lengyelska sprejela več elementov iz butm irske ali pa neke starejše skupine, p a ra ­ lelne danilski, ki je imela k akor ta tudi več stičnih točk z butm irsko. Tu om enjeni momenti in stične točke med Butm irom in Danilom pred ­ stav ljajo samo nekatere prim ere, katerih je pa veliko večje število. T udi vpliv vinčanske skupine na butm irsko ali pa vpliv balkansko-anatolskega kom pleksa, ki naj bi služil k ot druga kom ponenta p ri razvoju butm irske kulture, je za sedaj še veliko vprašanje. Nesporno je, da so tu n ekatere m edsebojne sorodnosti. V endar pa ni nujno, da je b ila butm irska k u ltu rn a skupina tista, ki je to sprejela. T u je mogla b iti tudi neka starejša k u l­ tura, k i je sprejela že vaze na visoko polno izdelani nogi, k akor tudi posam ezne druge elem ente vinčanske skupine. T ako bi butm irska skupina, ki se je razvila na tem elju te starejše, v resnici ne bi direktno sprejela take elem ente, k er jih je črp ala iz že starejše. T ako bi vinčanska skupina kot kom ponenta bila le drugovrstnega pomena, četudi moramo računati, da je kot izvirna skupina le nekaj dala. N ikakor pa butm irsko skupino ne moremo im eti le za posebno skupino balkansko-anatolskega kom pleksa, ki se je po m nenju G arašanina razvila v kasnejši fazi tega kom pleksa, ko na ju g u sploh več ne obstoja . 4 5 4 6 47 Napačno je tu d i po m ojem m nenju gle­ dišče, da je vinčanska vplivala na butm irsko glede zonalne razporeditve ornam entov v frize in podolgovate m etope. 48 Ta način o rn am en tiran ja je v B utm iru tipičen ravno za ornam entirano keram iko, k je r je zelo često celo vezan z žigosano ornam entiko. Res je, da se sicer v drugačni obliki to ja v lja tudi v vinčanski skupini, vendar je pa ta moment tipičen samo za določeno vrsto keram ike in za določen čas. To pa nikakor ni prim er v butm irski keram iki. Tako je seveda vprašanje, ali je res tu vplival bal- kansko-anatolski kom pleks na butm irsko keram iko, ali je pa bilo ravno obratno, oziroma celo, da je tu neka tre tja možnost z recimo danes povsem suponirano neznano kulturo, k i bi naj dala tako butm irski k akor tudi vinčanski to tehniko in takšno razporeditev ornam entov. Medtem ko glede razporeditve imamo analogije tudi v D anilu, jih glede žigosanja o rn a­ m entov nimamo. Tako bi prim er kakršnega koli vpliva s strani danilske k u ltu re na butm irsko kulturo v tem prim eru popolnom a odpadel. Točen odnos danilske do butm irske k u ltu rn e skupine se danes še ne more oceniti. V sekakor pa d anilska p red stav lja zelo močno komponento, ki je z obal Jadranskega m o rja prodrla v Bosno in služila kot ena od tem eljev za butm irsko kulturo. Kot dokaz nam danes služijo ravno n ajd b e iz D anila, k je r imamo vrsto stičnih točk in tudi sorodnosti z butm irsko skupino. Teh točk je več in tudi bolj izrazitih, k ak o r jih izkazuje k atera koli d ru g a skupina. Nekoliko smelo bi pa danes bilo že trditi, da je d a­ nilska skupina sama na sebi služila kot kom ponenta butm irski, čeprav tudi to ni izključeno. V endar pa ne poznamo niti še njene razprostranje- 4 5 L c., 136. 4 6 Benac, P rehistorijsko n aselje Nebo, 106. 4 7 GZMS 1954, 31. 4 8 GZMS 1950, 1, 10. - GZMS 1954, 30 sl. Sl. 14 Sl. 15 Sl. 14. Prim er spiraloidne dekoracije. — Sl. 15. Prim er ornam entirane noge kultne posode iz D anila Sl. 16. Prim eri spiraloidne dekoracije v B utm iru nosti, k ak o r ne poznamo starejše bosenske k ulture, preko k atere je da- nilska po vsej verjetnosti prodrla v Bosno. K akor pa vse kaže, bo danilska starejša od butm irske, ozirom a od danes znanega butm irskega gradiva. Vendar pa utegneta ti dve im eti tudi neke časovne stične točke, ki bodo padale po vsej p rilik i pod konec danilske in na začetku butm irske, ker bi v nasprotnem prim eru bilo skoraj nemogoče tolm ačiti take sorodnosti in celo identičnosti v posameznih prim erih. Na tem elju današnjega gradiva iz D anila pa za sedaj še ni mogoče ugotoviti, do k d aj je danilska k u ltu ra sploh trajala. Tako je na eni strani starejša od butm irske, na drugi je pa mogla tra ja ti tudi še v času, ko je bila butm irska že v svojem razcvitu. V tem pogledu niso mogoči niti še prelim inarni sklepi. K ar je danes jasno, je pač le to, da bo delni izvor ali eno od najm očnejših kom ponent butm irske kulture potrebno iskati na obalah Jadrana. D a ljn ja razisko­ vanja bodo pa pokazala in osvetlila tudi vprašanja, v kolikšni m eri in v katerih elementih. Iz vsega bi se dalo danes sklepati po razv red n o ten ju nek aterih doslej predpostavljenih kom ponent, da so p ri fo rm iran ju butm irske k u ltu rn e skupine imele glavni pomen: 1. neka starejša, danes še neraziskana k u l­ turna skupina v Bosni, od k atere so znani danes samo skrom ni podatki. 2. danilska k u ltu rn a skupina ali n jej sorodna skupina na Jadranski obali, ki je vplivala preko neke starejše skupine, mogoče delno celo direktno brez posredovanja in 3. vinčanska skupina zopet preko neke starejše skupine, mogoče delno ravno tako direktno brez posredovanja neke druge starejše skupine. O stale doslej postavljene kom ponente je pa treba iz- klj učiti. ZUSAMMENFASSUNG Einige A nm erkungen zu der F rage über den U rsprung d er B utinir K ulturgruppe Es h atte bisher den Anschein als ob die F rage der B utm ir K ulturgruppe und ihr U rsprung bereits endgültig g ek lärt w ären. Dieses P roblem haben besonders Benac und M. G arašanin behandelt. G arašanin, der anfänglich die B utm ir G ruppe nur als eine Vinca V ariante betrachtete, liess in neuerer Zeit, als ihm sein S tandpunkt von Benac w iderlegt w urde, die A nnahm e zu. dass die Vinca K ultur n ur eine stark e K om ponente je n e r von B utm ir sei. D ie H auptberührungspunkte bzw. den Einfluss der Vinca G ruppe sieht er diesbezüglich in der Fusschale auf hohem Fuss, w eiter in der bikonischen Schüssel und in den Schüsseln m it b e ­ tontem M undrand. In der O rnam entik soll ab e r der Einfluss der Vinca G ruppe auf je n e von B utm ir in der A nw endung eingetiefter O rnam ente und in der G liederung der O rnam ente z.u F riesen und länglichen M etopen, teilw eise ab er auch in den M otiven, zum V orschein kommen. Nach seiner M einung sieht m an die V erw andschaft auch in d er Stem pelornam entik. N ach d er M einung M. G ara- šanins soll zur Genese der B utm ir G ruppe die zweite K om ponente die Lengyel K ultur geliefert haben. Er sieht den Einflus dieser K ultur in den birnenförm igen Form en d er typischen B utm ir G efässe, die sich ab e r sporadisch auch in der Lengyel K ultur und in einigen Spiralm otiven befinden. Benac nim m t den S tandpunkt ein, dass die B utm ir G ru p p e nicht original, sondern eine gem ischte K ultur sei, die an d er G renze en tstan d en ist, wo v er­ schiedene K ulturström ungen sowohl vom O sten, als au ch vom N orden und von M itteleuropa h er sich kreutzen. D abei stützt e r sich au f einzelne Form en, auf die O rnam entik und sogar auf die Inkrustation. Die U rsache zur E ntstehung solcher M ischkultur sieht Benac in der gentilen M ischung und in den M igrationen, nicht aber in den Beeinflussungen und nicht in den w irtschaftlichen V erknüpfungen. Die bisherigen Standpunkte, die in m ancher Hinsicht nicht genau sein mögen, müssen einer Revision unterzogen werden. Die Vinca K ultur, die von G arašanin in den balkanisch-anatolischen K om plex gesetzt ist, w ird als eine direkte und stärkste Komponente jedenfalls erst an die zweite Stelle gesetzt werden müssen. Es bestehen zwar Berührungspunkte, die aber nicht so ausdrucksvoll und so stark sind, um einer K ultur ihren C harakter zu geben. Fusschalen befinden sich bereits in den bosnischen Kulturen, die älter sind als die von Butm ir. Obwohl dies bis jetzt noch nicht durchforscht ist, besitzen w ir trotzdem eine ansehnliche Anzahl von zufälligen Funden und von Sondenmaterial. Dies soll die K akanj G ruppe sein, die aber wohl nicht der Lokalität M ujevina, wo sie Benac hinsetzt, zugehört. Die Butm ir K ultur konnte diese Gefässform aus dieser älteren K ultur und nicht direkt aus dem Balkan-anatolischen Komplex übernomm en haben. Bikonische Schüsseln findet man ebenfalls schon in anderen K ulturen und nicht nur in Vinca. Gliederung der O rnam ente zu Friesen und Metopen ist fü r Vinca, für eine be­ grenzte Zeit, auf einer bestim m ten Gefässform charakteristisch, wogegen sie in Butm ir allgem ein auf verschiedenen Gefässen gefunden wird. D am it hängt auch die Stempelornamentik im Zusammenhang, die sich in Vinca auf den gleichen Gefässen m it Friesen und Metopen befindet, wogegen sie in Butm ir viel bunter ist und auf verschiedenen Formen angewendet wird. Eigentliche eingetiefte Ornam ente sind aber in der Butm ir K ultur nur sporadisch und wurden aus jener von Vinca über­ nommen. D ie Vinca K ultur verliert dam it eine dom inante Stellung bezüglich der Butm ir G ruppe. Die Stempelornamentik und die Gliederung zu Friesen und Me­ topen könnten sogar als ein Einfluss auf das V inča-Kultur Gebiet gedeutet werden, besonders weil diese O rnam entik und ebenso die G liederung nur in den nördlichen Gebieten der Vinca Kultur, nicht aber auch in den südlichen, gefunden werden. Elemente für die Lengyel Komponente w aren schon bisher nur irgendwie supponiert, obwohl auch hier einzelne B erührungspunkte sichtbar sind. Eine typische Form für die Butm ir K ulturgruppe, wie dies die birnenförm ige A m phora ist, erscheinen in der Lengyel K ultur nur sporadisch u n d in einzelnen Fällen. Überdies stellen diese Beispiele eine bereits entfernte Entw icklungsform dar. Auch einzelne Spiralmotive, die sich in der Lengyel K ultur befinden, liefern noch keinen Beweis, dass sie auf die Spirale von Butm ir einen Einfluss hatten. In neuerer Zeit w urde in D alm atien in der Um gebung von Šibenik eine neue K ulturgruppe entdeckt, die so viele B erührungspunkte m it jener von Butm ir zeigt, dass manche von den bisherigen Schlüsssen und Folgerungen, trotz noch geglaubter W ahrscheinlichkeit, geändert werden könnten. Berührungspunkte zwischen der neuen K ulturgruppe von Danilo und der Butm ir K ultur zeigen sich sowohl in den Gefässformen als auch in der O rnam entik. U nter den Form en sind besonders die sogenannten birnenförm igen Gefässc charakteristisch, deren Fragm ente auch in D a­ nilo gefunden wurden. Leider wissen w ir noch nicht, wie ihr U nterteil geformt wurde. Ausserdem zeigen sich in Danilo auch einzelne andere Formen, die in spä­ teren Form en auch in Butm ir Vorkommen. Allem Anschein nach werden sie in die gleiche G ruppe gehören. Die Entstehung des sog. birnenförm igen Gefässes ist heute bereits k lar ersichtlich und mit neuem Material belegt, obw ohl sie von m ir hy p o ­ thetisch bereits vor Jahren vorausgesetzt wurde. In D anilo haben w ir m ehrere getrennt verfertigte hohle Vasenuntersätze, die später m it den Vasen zu einer Ganzheit zusammenflossen und diese birnenförm ige F orm entstehen liessen. Besondere kultische Gefässe, die in Mengen in D anilo verwendet wurden, finden heute ihre Analogien auch schon in Bosnien, jedoch nicht in der Butm ir Gruppe, sondern in der älteren K ultur von K akanj. In der O rnam entik zeigen sich B erührungspunkte vor allem in verschiedenen spiraloiden Motiven. H ier kommen auch, einzelne Beispiele von plastischen O rnam enten vor, die aber vorzugsweise eingeschnitten sind. Was die technische Fertigstellung und Genauigkeit anbelangt, so sind die D anilo Beispiele viel besser als die von Butm ir. Einen besonderen B erührungspunkt stellt auch die G ürtelgliederung der O rnam ente dar, die in Danilo auch oft angewendet wird. D as Verhältnis der Danilo und der Butmir K ultur kann heute noch nicht mit Genauigkeit bestimm t werden. Allerdings werden auch hier zeitliche Berührungs­ punkte bestanden haben, obwohl die D anilo K ultur in ihrer Gänze älter ist als die von Butmir. D as ersieht man teilweise bereits aus dem M aterial selbst, aber auch aus dem Elementen, die sich in den älteren K ulturen von Bosnien zeigen, die ebenfalls B erührungspunkte m it D anilo aufweisen. Aus dem gänzlichen Material könnte man heute folgern, dass bei der Genese der B utm ir K ulturgruppe folgende H auptrollen festzustellen sind: 1. eine ältere, heute noch undurchforschte G ruppe in Bosnien; 2. die K ulturgruppe von Danilo oder eine dieser verwandte G ruppe an der A driaküste, die auf die Butmir K ultur über eine ältere in Bosnien, teilweise aber auch direkt ohne Vermittlung ihren Einfluss nahm und 3. die G ruppe von Vinca, wiederum über eine ältere G ruppe in Bosnien, teilweise möglich auch direkt bezüglich einzelner Elemente. Als eine G rundbasis bei der Form ung der Butm ir K ultur entfallen aber die Lengyel Komponente und ebenfalls die dom inante Stellung der Vinca Gruppe.