2Sfi Occnc in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI XX 1997 Prcdhcdnik celjskcga civil nega bolnišničnega zdrav ijCnju ju bil celjski špital, ki je lela dobil status okrožne bolnišnične ustanove. Ce ¡i n z koncu male podrobneje ogledamo uporabljene vire in literaturo, vidimo, da ;ta hila pri ve cini ra/prav največkrat citirana dva prsca celjski zgodovine, in siccr Andreas Oubit: Geseliichle der Stadt Ciili, ki jc bila izdana leta IÍ09, in Ignac Orožen: Celjska kronika, ki paje izšla že leta 18*54. Zbirnik jc predstavljen. Ker pa pnhlikaeijü ni sama sebi namen, čaka na bralcc, da bodo v njej odkúli kaj novega in zaninii ega. Seveda pa Ki v velike porroč lun ra/ skovalcem, ki se bodo sc vnaprej ukvarjali z zgodc vino Celja. iiahika /Aa\x Dve domovini - Two homelands'^ Razprave o ¡¿se.jenstvu. Zvezek šl. 7, Inslilul za slovensko izseljenstvo Znanslvenorazisko valnega cent-a Slovenske akademije znanosli n umetnosti v Ljubljani, Ljubljana 1996, 311 si rani Tudi v preteklem letu je InStitutu za slovensko izseljenstvo uspelo izdati sedaj že sedmi zvezek svoje znanstvene revije Revija je več ali mani že i/oblikovala krog stalnih in ohensnih sodelavecv ki v njej objavliajo rezultate raziskav raznih sfok o prcib'c-matiki izseljenstva v različnih ohdolijih in v različnih okoljih. Titdi dvojezična zasnova objavljanja rrv/.isko-valnih rezultatov znatno pripomore k njeni medna rodni afirmaciji Snopič jc -azdcljcn na slr.ndardnc rubrike: Razprave in Članki, Paroeila in razmišljanja (n Knjižne ocene. Prvi sklop RAZPRAVE IN ČLANKI prinaša sti-rinajsi .iplošnozgodovinskih, socialno antropoloških, literarnozgodovinskih in demografskih raziskav; Univerzitetni profesor dr. Janez STANONIK se v svojem prvem prirpevku oddolži Prcderikn Irene j n Baragi slovenskemu misionarju med ame/iškir i In diianci. roicncmu na Dolenjskem, rib dvestoletniki njegovega rojslva (1797-1868). Poleg življenjske poti predelavi tudi njegovi bogato književne ustvarjalnost ■ n zaključuje z bibliografijo Baragovih de' V svojem drurem prispevku S h venci v Zit rulet tih državah Amerike: obdobje IX4K 1891 pa predstavi piiglavje za kn"f,o o kmi/.cvm ustvarjalnosti slovenskih z.seljen-ccv v ZDA, te jr obdobje med dunajsko marčno rc voluci|o 11 izidom prvega slovenskega lista Anieri kar. ki Slovenec ki jc začel izhajati v Chicagu. Krjigo pnnra-lja za tirk ISI ZRC SAZU. Dr. M.,rjan DR NOVitiK, 1S1 ZRC SAZU, strokovnjak za ilovcnska izseljenstvo v zahodnoevropskih državah, seje o src določil na pregJcd slovenskih izseljenskih društev v teh državah med obema vojnama, ki pa ga bo treba Se dr polniti 7. vin in podstki iz priseljenskih držav. Prvič jc objavljen tak zhrim pregled in ho lahko zelo ko- ristna orientacija vsakemu raziskovalcu društvenega življenja naših izseljencev v priscijenskili državah zahodne livropc. Aleksij KALC z Odseka z zgodovino pri N.irodni in studijski knjižnici v Trstu seje paglohil v stat stične vire ugotavljanja izseljenskih pocesov in problem njihovega vrednotenja. V svojem prispevku l^id'iskc pntthike cv.deuce kat vir za LMjAi.niM Eot-ijtustva s pastAfunt tizironi un izseljenske sezname trfufkega pn.uaiu.iča, tudi v nadaljevanju podrobno opise ta vir evidence. Zvone ŽIGON z ISI ZRC SAZU v svoji raziskavi Fnukeiauahu hiliugvizent iu S love ne i v Argentini iu Untgraju najprej izpostavi zgodovinski vidik, nato pa razpravlja o jeziku oz. cinični lucntit ;ti različnih generacij slovenskih priseljencev v ta del ameriške podceline, ki so se razlikovale tudi po svetovna-nazorske m prepričanju, v odnosu de monojc-z.ičncga okolji in problemov asimikijc. Pniblcniaiiko latinske Amerike obravnava (udi dr. Martin IliV NIKAR, profesor iz. Trsla, v razpravi Shnvitski tin tuovi v Jufjii Anic r< ki. V njej prikaze problematiko s!(ivenskih priseljencev pevoinc gcncracijc, njihovo druženje in vključevanje v novo okolje na tem geografskem območju. Opiše tudi naiteprezen-tativnejša zbirališča naših rojakov. Mihael KUZMIČ iz Ljubljane obravnava zgodovino in poslanr.tvo Slave uske euutgeličauskaluteranske icrkve /muo v IletMieuui, ¡'emtsilmuia, 'ADA Mihael GLAV\N, vodja Rokopisnega oddelka NUK v Lji'.hljani, pa predsta.i Doslej nezjuma pisiua Ijuu.ui Adamiča iz. zadnje g n leta ujegaccga življenja, namenjenega pok. Josipu Vidmarji? leta 1951. Oba dopisa, ki izhajata iz Vidmarje ve osebne zapuščine, sta v p-ispevku v celoti objavljena in analizirana. Dr Janja ŽITNIK, glavna urcdnica predstavljani, znanstvene revije, je prispevala Š t uc 1 ij (1 Vajcslav Mete: Oh s I a t les vi i ah letnici rn/.Wm Predstavlja zgoščen pregled življenja in dela lega literarnega ustvarjalec, kL je hoij znan kot znanstvenik, umetnentni zgodovinar slovenskegi rodu in je de.loval večinoma na Poljskem Avtorica prikaže predvsem njegovo pesniskd in pisateljsko delo Sledi prispevek univerzitetne profesorice na FF v Ljubljani dr. Ilelge CLU K ¡'acztjtt Karta Mcuscrja. Avtorica predstavi edine pcsni.Sko zbirko v lelu 1977 umrlega pesnika "Zemlja ;em in večnost", ki jc izšla prt Slovenski kulturni .tkccji v Argentini v letu 1978 in jo jc uredil Tine Debeljak Ta v uvodu tudi prikaže Mauscrjc\o življenjsko pol. .Slovensko povojno emigracijo obravnava tudi razpava Avgusta HORVATA iz Argentine: Deimigraphic Mt.eemenls m Sin vene ¡iiiugratmit Ki Argentina: The Si-tire i t far /ji mig Space (Demografska gihanja med slovensko emigracijo v Argcn tini: iskanje življenjskega prostora), V njej prikaže pol neposrednih povojnih odscjicnccv, ki o odšli pred vsem z Dolenjske Notranjske in Gorenjske preko Avstrije v to državo, kjer so si ustvaril' svoic novo domovanje. Opozarja na pioblcm asimilacije >n sedanje. demografske ogroženosti Slovenccv lerna njihovo negotovo prihodnost. Avguština BUDJA iz Landskrone na Švedskem podaja v prispevku Slovenes iii 5ww/c(i (Slovenci na švedskem) najprej pregled pri seljevanja Slovencev na švedsko nasploh in njihovo vključevanje v novo okolje. V nadaljevanju pa sc AliHI VI XX 1997 Ocene in poročila n publikacijah in ra/.stavail 285 osredotoči na slovensko skupnost na Švedskem, njeno delovanje, d< ¡a^nost in perspektive v novi domovini. Dr. Igor MAVER docent na Ff Univerze v Ljubljani, pj v razpravi TU- Uterun,■ Ccc«tvcc (Literarno ustvarjanje slovenskili izseljencev v Avstraliji v angleškem je/iku: dragi pristanek Viktoruc Zabakovec) najprej opredeli .Ivo jezično ustvarjanje naših rojakov, nato se c iredotoei na njene novo knjigo, objavljeno v angleščini I. 1991. V rij(;'| opisuje izkušnje svoiega soproga v Avstraliji, v vcčnacionalri. skupnost: narodov. Zadnji štadijski prispevek je delo ravnateljice ISI ZRC SAZU dr. Irene C Ar ITAK GODI NA. Slovcuc Suulcuf. iti Centru! aud E«ster« Eurttpe up to 1918.(Slovenski .študentje v srednji in vzhodni Evropi do I. 1918). V njem prikaže slovenske štadente, ki so si pred letom 19t9 morali nabirat: znanje na različnih evropskih univerzah, in zaključuje z zanimivim podatkom o naših izobražencih, prcdavatcliib na ruskih univerzah v drugi polovici preteklega stoletja. V rubriki POROČILA IN RAZMIŠLJANJA dr. Irena Gantar-Godira poroča o tradicionalnih slov,m sktli študijskih dnevih univerze v Londonu, kjer so 18 novembra 1995 angleški slrokovn i javnosti predstavili tadi slovensko kulturo in znanost. Drogi prispevek iste avtoricc sc nanaša na rezultate študijskega bivanja v Kanadi, kjtr sc je srečala z raziskovalci in ustanovami, ki jih zanima izseljenska problematika. Njen trclu prispevek pa govori 3 leiucm srečanju Zveze evr.-ipskib inštitutov za niigracijc (The Associ.nion ol" Earopear Migration Institutcs AEMI, ki je bilo med 28. in 30. septembrom 1996 v Krakova na Poljskem in sta sc ga aktivno udeležila ladt poročevalka m dr. Marjan Drnovšek z ISI ZRC SAZU. Dr. Janja Žitnik pernča o zborniku, k; jc ob deseti obletnic, delovanja I.SI ZRC SAZU iz.šel v novembru 19^5 v Ljubljani. V njem so objavljeni referati mednarodnega simpozija "Sr.oče~je mita n realnosti oh prihoda izseljencev v novo okolje". Rubriko zaključuje poročilo Nives .SUL1Č /. ([veli uspešnih turnej slovenskiii glasbenikov po zalimi nem in osrcdnicm delu ZDA, ki jo jc organizirala Slovenska izseljenska matica i/. Ljublianc Zadnja ubrika - KNJIŽNE OCENE - predstavi novo delo mlade raziskovalke I.SI ZRC SAZU Marine Lukšic Hacin "Ko tujina poslane dom" (Zvone Zi-gon), zbon-ik "Soočenje inita in realnosti oJb prihoou iz.seljenecv v no"o okolja", ki ga jc uredila Irena Cantar-Godina (Andrej Vovko). zbornik Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani "Slovenci v Hrvaški" urednice Vere Krž.išnik Bitkič, ki predstavlja le prve raziskovalne rezultate iz projekta o Slovencih i/ven Slovenije v Širšem jugoslovanskem prostoru (S.mona Zavratn.k). Rezultat blejskega simpozija v maju 1994, kije bil post-ečen visokim jubilejem slovenskih izseljenskih organizacij v ZDA, v organizaciji Slovenskega društva za ameriške študije in Slovenske izseljenske maiice v Ljubljani, je i/šcl v zborniku "Ethnic Literature and Culture in tlic U.S.A.. Canada and Austraha" (Etnična književnost in kult ara v ZDA, Kanadi in AvslralinVUrcdil gn je Igor Maver, docent na Oddelka za germanske jezike in književnosti Univerze v Ljnbljani, izšel pa jc pri Peter Lang Vcrlag v Erankfurta ob Maini I. 1996 (Jan;a '"nikj. Pred stavljena je tudi "Slovenska kronika XX, stoletja, I. knjiga I90C-I94I", zlasti men del, ki govori o slovenskim izr.cljenstvu m gaje prepeval Marjan Drnovšek, eden od urednikov Kronike (Andrei Vnvko). Emilio Eranzina v knugi "Merica; Mcriea' Emigra-ziont e colontzzazionc nelle lettcrc oci contudin. "en el i c friulnni in America letina 1876-1902" (Mc-rika! Merika' Izseljevanje in knloneaciia v pi ¡mit kmetov iz Purtantjc. in Veneta v Latir;ki Ameriki, I876-I9C2), k. jc izšla v Veroni 1994, predstavi izbcr pisem, ki jih jc c idcntiral v časopisih, privatnih in upra/nih arhivih ha raznih nstancah m iz različnih dr>av (Aleksci Kale). L"ia Iy96 je v senii evropskih zgodovinskih slovarjev izšel tudi tnnajiii evropik zvezek "Historical Dictionary of Slovenia" (Zgodovinski slovar Slovence) avtene Lc~poIdinc Plul-Prc-gclj in Carole Rogel i/. ZDA. Izšel je pri zalo/bi Scarecrow Press. Int., Lanham, Maryland, and London v obsegu 345 strani. Na enciklopedičen načir predstavi okoli 470 gc»cl iz starejše in novejše zgodovine našega naroda (Andrej Vovko). Sedmi zvezek reviji1, zaključujejo avtorski izvlečki v angleškem ali slo'.'cnskcm jeziku, odvLnc od tega, v katerem jeziku jc ob)avljen osnovni p ispc/ck. Miliro Trcbšc-Štolf« Priročnik za rodovriikirje Slovenci sc, z razliko od drugih narodov, nismo ukvarjali 'Z razisknvinjem svojih korenin ¡niti msmo imeli literature s lega področu. To vrzel bc sedaj zapolni; imenovani priročnik avtorja Vasjc Buline, ki jc pred i/idoni. Avtor pravi, da je namenjen pred 'sem tistim, ki sc podajajo na svojevrstno potovanje skozi čas, nazaj v zgodovino Njegov namen jc pojasnili osnovne pojme in pomagati začctr.jkii, Ki nc ve skoraj nič o genealogiji, kako in kie začeti kako obirati in urejati podatke za svojo rodoslovno zbirko. Vasra Uu:inr, sc / genealogiji ukvarja ljubiteljsko, bil jc med najluilj aktivnimi ustanovi vemmi Elani Slovenskega rodcslovnega društva marca 1995. Ustanovljeno jc bilo tako da sc jc pcščica ljudi, ki jih jc privlačilo rodovnikarstvo, začela družiti in pqptajati številnejša, nadela si jc ime Rodovnikarski krožek, k,r sneje pa seje preimenovala v Slovensko rodoslevno društvo, ji prjasnil nasianck ic-tcga predsednik Peter II awl i na. f*'l;ini imajo svoj sedež v Lipici pri okolji l>oki. Sestajajn sc incsee'no, organizirajo predavanja strokovnjakov, večkrat tudi v prostorih Arhiva Republike Slovenije s predavateljico dr. Emo Umck, o raz ličnih z rodoslovjcm povezanih temah ter izdajajo svoj bilten. Z uporabo računalniški i programov in pri pomockov se vključujejo v rodobna mednarodna omrežja. Knjiga je razdeljena na več poglavij. V U"'odu v