D,RADINJA ONESNAŽEVANJE I NDUS,TRI.JSKEG.A IN VARSTVO OKOLJA NA PRIMERU IZBRANEGA - ALI KMETIJSKEGA OBRATA (ZADRUGE) (NAVODILA ZA .RAZISKAVO)*) l) Namen raziskave je, da stvarno preuči posamezni industrijski obrat, in sicer glede na to a) troši dnevno (mesečno, letno) in kakšne vrste energ e premog, na to oz roma kurilno olje, elektriko itd.). Gre za absolutne količine in na enoto proizvoda; b) koliko surovin tovarna troši dnevno {mesečno, letno) za svoje obratovanje (absolutno) in na enoto proizvoda, c) koliko drugih virov troši, ki jih ekonomika tovarne ne zajema (zrak, voda) In so potrebni bodisi pri pogonu ali pri proizvodnji. 2) Kakšne so značilnosti tehnološke a poraba in iz a energiJe, pora a no, letno) in na enoto proizvoda ·. ostopka pri predelavi surovin v izdelke n izguba surovi~ v celoti {dnevno , meseč- 3) Na tej osnovi se da izračunati, kolikšno in kakšno je pravzaprav kroženje ener!ije in snovi, oziroma v kolikšni meri tovarna onesnažuje posamezne po- krajnske C1ene (zrak, vodo, tla, vegetacijo, naselja itd.) in okolje kot celoto (medsebojni vplivi posameznih vrst onesnaževanja); skratka, kakšno je industrijsko onesnaževanje geografskega okolja sploh. 4) Glede na porabljeno energijo in surovine {dovoz) ter količino izdelkov {odvoz) se da izračunati transportno onesnaževanje okolja, ki ga povzroča tovarna {prometno onesnaževanj~. 5) Glede na število zaposlenih v tovarni se da izračunati populacijsko onesna- ževanje okolja, ki ga povzroča obrat zaradi lastne delovne sile. 6) Po ustreznih normah se da različne oblike onesnaževanja med seboj primerjati in jih prera~unati v populacijske ekvivalente {Glej Uradni list SRS, štev.21 24.5.1972) 7) Z analizo naravnogeografskih členov {položaj tovarne v pokrajini glede na relief,klimo, vode , vegetacijo itd.) in družbenogeografskih {npr. zazidanost okolice) lahko· ugotovimo, kako se onesnaženost širi v okolico tovarne in kakšno je razmerje med onesnaževanJem (emisijo) in onesnaženostjo {imisijo) .okolja . S) Zberemo podatke o stvarni onesnaženosti okolja v okolici tovarne (če obsta- jajo meritve) ali jih ugotovimo posredno (z anketiranjem lJudi, po sledovih· in drugih znakih) oziroma z jemanjem vzorcev {voda, tla, vegetacija) ali morda celo z laboratorijskimi analizami. Posebno pomembni so značilni pojavi {indikatorji) , npr. pogin rib, slabo uspevnnje sadnega drevja in vrtnin, izginjanje lišajev, slaba socialna struktura prebivalstva, propadajoča pro- čelja hiš itd. *) Navodila so narrenjena predvsem geo:rrafcm šolnik.cm in njihovim učencem za preučevanje geografskega okolja, v katerem je sola. Glej tudi o.bVin (vlal;: , toyornjaki , koMbinirano) in smeri dovoza Prevoz iulelkov (v l ak , t o•,ornj'lki, koMbinirano) in S!lleri odvoza De l ovna sila doteka iz sm~ri a) 1tevil o sku~no b) odstotek vozačev ---------~- (dnevna mi g rnci ja) Ods tranjevanje onpadne,a ~ateriala (deponiranje , odvažanje , izpeljava v k a- nalizacijo, r~ko, zrak i~d . ) ; morebitna predel ava odpadkov (sekundarne su- rovine) Odpadki (v tonah ali •ri 1) : trdn i , tekoči , n linasti Sedanji vpliv tovarne na okolje (!1rup, ::,r a h, di.:'l , smrad, p lini , drugo ) - č i:n bolj konkretni ;_1odatki. Dosedanje spre!'lembe. Vpliv tov~rne n~ oko l je v bodoče - n~črtovano z~anj ševan je neryr1.tivnih učinkov na okolje . Oblike in nat ini t erya z~anjševanja (posred ni in neposredn i) , npr. rekonstrukcija, ~reusmzri t ev ~roizvo dnje , izponol nitev tehnolo0ije , ~ehaniza- cija , avto~atizacija , č istilne napr,ve. Navajati či~ bol j konkretne podatke p ri vseh teh ? ro~ranih (finančno , tehno loško , časovno) . Dru~e ekološke značilnosti tovarne Ali t ovarna zasleduje oziro~a nari onesn aženost okolja , ki jo ~ovzroča (voda , zrak, tla itd .) Dodatno: l) Delovno okolje, tovarni: zctravo - n eškodljivo , a neure jeno (neestetsko) - delana skodlj i vo - v celoti škodljivo . 45 2) Varstvo delavcev zaradi zdravju škodljivega okolja (oblike in vrste varstva): a) število za zdravje škodljivih prostorov in odstotek g lede na vse delovne prostore, b) število delovnih mest v škodljivih prostorih in odstotek glede na vsa de- lovna mesta. 3) Benificirana delovna doba: ne - da (in za katera delovna mesta in za koliko delavcev): Koliko znaša ta doba? 4) Poklicne bolezni v tovarni: ne - da (vrste in pogostost) S) Posebej obravnavati in razlikovati : a) delovno okolje (v tovarni), b) rekreacijsko okolje delavcev, c) bivalno okolje delaycev, d) življenjsko okolje v okolici tovarne (za prebivalce sploh). 6) Onesnaženost posameznih elementov okolja v okolici tovarne a) vode (v.iri: prebivalci, higienski zavod, ribiči, vodna skupnost, občinski organi - inšpekcijska služba), b) zraka (viri: prebivalci, zdravstvena služba itd.), c) tal (vrtičkarji, vrtnarji, kmetje, kmetijska služba, prebivalci nasploh), d) vegetacije (domačini, kmetje, gozdarji itd.), e) živali (domačini, veterinarji, lovci, kmetje). 7) Širša problematika tovarne glede a) l e1e (ugodna, neugodna, ustrezna, neustrezna, tuja okolju , navzkriž z okoljem, utesnjena, velike možnosti širjenja itd.), b) stopnja onesnaženosti okolja (na sploš no čisto okolje sredi čiste indu- strije, degradirano okolje sredi umazane industrije, obdobno onesnaženo , itd.) , c) tehnološkega postopka (zastareli postopki, zastarele poteze infrastruk- ture - vodovoda, ceste, električnega omrežja itd.). d) rentabilnosti - nerentabilnosti (konkurenca, brez konkurence, perspektiv- na, neperspektivna, konjunkturna itd.), e) delovne sile (ali jo primanjkuje v bližnji oziroma daljnji okolici, delovna sila iz drugih slovenskih pokrajin, drugih republik itd.), neso- razmerje zaradi potreb predvsem po moški-ženski delovni sili itd. 8) Lokalna klima in tovarna (vetrovi, megla, temperaturna inverzija, prezračena oziroma vetrovna lega, zatišn~ lega itd.). 9) Vodni viri in tovarna (bogati lokalni vodni viri - talna voda, izviri, rečna voda oziroma pomanjkanje vode itd.), priključek na komunalni vodovod, tovarna ima lastni vodovod itd. 10) Odnos delavcev do onesnaženosti delovnega in bivalnega okolja (ugotovitve s pomočjo ustrezne ankete). 11) Odnos prebivalcev do okolja, ki ga onesnažuje tovarna (ugotovitve s pomočjo ustrezne ankete). 12) Pomen tovarne za krajevno skupnost in občino. Opomba: Pri celovitem prikazu tovarne morajo biti osvetljeni njeni koristni vplivi (gospodarski in širši družbeni po~en tovarne) kakor tudi škodlji- v i (degradacija okolja) oziroma celotna pokrajinska preobrazba v njeni okolici sploh. VIRI l) 'n:!Oretska in rretodološka lietarura (npr. Vera Kokole, tbvi OO]ledi na proučevanje okolja, Geografski vestnik, XLVI, 1974. Vera Kokole, Sistemi, sisterrska teorija in roodeli, Geografski vestnik XLVII, 1976) 2) Navodilo o načinu preračunavanja količine onesnažene vode in stopnje onesnaženosti v enote onesnaževanja (populacijske ekvivalente E), uradni list SRS, št. 21 - 24.5.1972 3) Statistični podatki Zavoda SR za statistiko, občinskih in drugih služb 4) Revija Naše okolje, Ljubljana,Republiški koni.te za varstvo okolj~ (različni članki) 5) 'Ibvarniška glasila 6) Podatki tovarne 7) Anketiranje delavcev in prebivalcev 8) Podatki občinskih in druJih služb ter ustanov 46 ~: Vsi običajni fX)datki (o delovni sili - ocikod so delavci, kako prihajajo na delo itd., nadalje o obsegu in vrsti proizvodnje, o porabi surovin, o oogonskih virih in surovi- nah, o prodaji izdelkov itd.) se dajo ekološko vrednotiti. Zato ni potrebno, da pri zbiranju podatkov ali anketiranju ekološko problenatiko preveč naglašarro. v bis~ gre za to, da si ustvari.rro celovito rodobo o tovarni in njeni vlOJi v okolju. Potreboo je torej osvetliti, koliko in kako tovarna prispeva k družbe!lE!ll\.1 standardu v svoji okolici (za vrtec, šolo, ceste, gradnjo vodovoda, kanalizacije itd.) in koliko k slabšanju te okolice zaradi onesnaževanja okolja, s tem pa k celoviti preobrazbi po- krajine sploh. D R O B M E N O V -I C E TRI NEODVISNE DRŽAVE V LETU 1979 Proces dekolonizacije v svetu prehaja v zaključno fazo; od nekdanjih kolonial- nih imperijev so ostali le še posamezni drobci. Tudi v letu 1979 so nastale tri nove neodvisne države: 22. februarja je dobila neodvisnost bivša britanska ko- lonija Saint Lucia v Malih Antilih; 11.junija Kiribati (nekdanja britanska kolo- nija Gilbert Islands v Oceaniji) in 27.oktobra britanska kolonija Saint Vincent v Malih Antilih. l. SAINT LUCIA je 616 km2 velik otok v južnem delu 1alih Antilov (Windward Islands). ZJrajen je pretezno iz vulkanskih kamenin, v južnem delu nižji, gričevnat, na severu pa se dviga nekaj vulkanskih stožcev do višine 858 m. Leži na 14° severne geografske širine in ima tropsko podnebje . Večji del i hribovja je še vedno pokrit s tropskim deževnim gozdom. Dve tretjini prebivalcev so črnci, ostalo mulati, poleg njih pa še 4 odstotki indijskih in o,5 odstotka evropskih priseljencev. Skupno ima otok 110.000 pre- bivalcev, to je 179 na km2 . Polovica jih živi v mestih, več kot 45. 000 ~ Jlav- nem mestu Castries na severu otoka, Prebivalstvo naglo nara~ča, saj znaša rod- nost 34°/oo, smrtnost 7,2°/oo, priredni prirastek je 26,8°/oo (1974). Narodni dohodek je 538 dolarjev na prebi valca. Uradni jezik je angleščina, pogovorni ?a v J lavnem t ,i . patois, srednjea~eriš ki dialekt francoskega jezika. Država nima večjih naravnih bogastev. Glavni vir dohodkov je tropsko polje- delstvo, manjše predelovalnice kmetijskih pridelkov in v zadnjih letih turizem. Izvažajo banane, kakao, kokosove orehe, sladkor, rum in začimbe. Otok je 18.junija 1502 (p r aznik Sv.Lucije) odkril Krištof Kolumb. Odtlej so se štirinajstkrat menjali f rancoski in angleški gospodarji. Od 1814-1967 je bil angleška kolonija, nato j~ dobil status pridružene države z notranjo avtono- mijo in 1979 neodvisnost , a je še na?rej ostal član Cornmonwealtha . Po državni ureditvi je parlanentarna monarhija ; vrhovni poglavar je angleška kraljica, ki jo zasto~a generalni guverner . v r,reat Islet Bayu je velika ameriška po- morska baza. 2. 3AINT VINCEHT je ~užni sosed Svete Lucije. 11eri 388 k-,2 in i"la 100. 000 prebi- valcev (25 8 na km). Po l eg g lavnega obsega še nekaj nanj3ih otočkov v sever- nem clelu otočja r;renadines . Tudi to je vulkanski otok z najvišjim vulkanom La Souffriere (1165 m), ki je nazadnje bruhal aprila 1979. Otok ima strme, skalnate obale z vmesnimi peščenimi zalivčki , le na severozahodu se vleče ozka obalna ravnica. Povprečna letna količina padavin je od 1.300 do 2.500 mm. Tropski gozd se je ohranil le v notranjosti otoka. 47