g Molitvena družba Večnega križevega pota pri oo, frančiškanih v Novem mestu. Samozaložba. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 1899. c K Molitvena družba večnega križevega pota v čast bridkemu trpljenju Jezusa Kristusa in t tolažbo vbogim dušam v vicah, kanonično vstanovljena v frančiškanski cerkvi svetega Leonarda v Novem mostu, z dovoljenjem visokočast. provincijalata, dne 12. januarja 1899. 1. št. 40., prečast. kn.-šk. ordinarijata ljubljanskega, dne 18. januarja 1899. št. 80. in prečast. frančiškanskega generalata v Rimu, dne 20. jan. 1899. Y ____________________v .Ws. s_____________________ Tiskati sta dovolila: Visokočastiti frančiškanski provincijalat v Ljubljani, dn6 2B. febr. 1899., št. 104., in prečast. kn.-šk. ordinarija! ljubljanski, dne 23, febr. 1899,, št. 952. I. Kaj je sv. križev pot ? Sv. križev pot je tista težavna pot, po kteri je šel Jezus, obložen s težkim križem, od hiše Pilatove na goro Kalvarijo. Štirinajst krajev na tem potu je sosebno pomenljivih radi posebnih dogodkov in se imenujejo postaje. Neko staro izročilo pravi, da so hodili pre-blažena Devica Marija in učenci po vnebohodu Gospodovem prav pogostokrat po tem potu. Po njihovem vzgledu so hodili tje v prvih stoletjih tudi drugi verniki od blizo in daleč, da bi na tem milosti polnem potu, kterega je Jezus posvetil, ko je šel po njem v smrt, jokali, molili in se pokorili. Papeži so dovolili za tako romanje obilno odpustkov. Ko je pa prišla sv. dežela v oblast Turkov in je bilo skoraj nemogoče več tje romati, je sv. stolica dovolila frančiškanskemu redu, kteri še dandanes varuje "božji grob v Jeruzalemu, da je smel s prva le v svojih, pozneje pa tudi v drugih cerkvah, kapelicah ali pod milim nebom postavljati in blagoslavljati podobe pravega križevega pota, t. j. križe in podobe v onem redu, kakor je štirinajst postaj v Jeruzalemu. Vernikom pa, ki pobožno obiščejo takošen križev pot, podelili so papeži ravno iste odpustke, kteri se dobč, če se obišče pravi križev pot v Jeruzalemu. Števila odpustkov ni mogoče natančno določiti, gotovo pa je, da jih je zelo veliko, kakor za nobeno drugo pobožnost in morejo se tudi nakloniti vbogim dušam v vicah. II. Molitvena družba večnega križevega pota. Njen namen. A. Splošen namen je, da bi udje te družbe, razdeljeni v skupine ali rože po 30 oseb na mesec ali na teden po 7 oseb prav pogosto molili sv. križev pot, vsaj enkrat v mesecu, oziroma v tednu, s hvaležnim srcem premišljevali bridko trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa in žalostne Matere Marije ter s tem zaslužili sebi in drugim vedno več in več milosti. B. Poseben namen je: 1. zadoščevati za krivice, ktere se delajo Bogu, trpečemu božjemu Srcu Jezusovemu in žalostni Materi božji Mariji; 2. prositi, da bi se grešniki spreobrnili; 3. zadoščevati za vboge duše v vicah s tem, da se jim darujejo sv. odpustki; 4. prositi za povišanje naše matere svete katoliške cerkve. Opazka. Udje se ne zavežejo pod nobenim grehom, da bodo vsak mesec molili sv. križev pot če je mogoče naj ga molijo tisti dan, ki je določen v sprejemnici, ako ne, velja vsak drug dan v mesecu. III. Pogoji, pod kterimi se dobe odpustki sv. križevega pota. Da se dobd odpustki križevega pota, mora biti križev pot pravilno postavljen, t. j. z dovoljenjem domačega škofa, od pooblaščenega mašnika blagoslovljen, naj je postavljen v cerkvi, javni kapeli ali pod milim nebom. Poglavitno pri tem je, da je štirinajst križev iz lesa; postajne podobe imajo namen, le pred-očevati Kristusovo trpljenje ter onemu, ki moli sv. križev pot, pomagati, da lažje premišljuje to trpljenje. Različne molitve, tudi očenaš, niso bistveno potrebne v zadobljenje odpustkov. Sv. zakramente prejeti ni predpisano, svetuje pa se vsakemu, da naj pred križevim potom obudi popolno kesanje, in stori namen, eden odpustek zadobiti za-se, druge pa darovati vbogim dušam v vicah. Potrebno je slednjič hoditi ali premikati se cd postaje do postaje, če koga ne ovira telesna nezmožnost, pretesen prostor ali množina ljudstva. Kedar se križev pot moli skupno in bi nastal nered, če bi ljudje hodili od postaje do postaje, le takrat zadostuje, da hodi duhovnik, ki moli križev pot, od postaje do postaje, pričujoči pa ostanejo na svojih prostorih in se pri vsaki postaji nekoliko s telesom premikajo, n. pr. pokleknejo, kadar se moli: „Molimo te, o Kriste in te hvalimo", ter se obrnejo proti dotični postaji. IV. Pobožnost svetega križevega pota s tako imenovanim postajnim križem. Bolniki, popotniki ali oni, ki so v resnici ovirani obiskati postaje križevega pota, ki je postavljen v cerkvi, javni kapeli ali na drugem kraju, se vdeleže odpustkov križevega pota, ako držeč v roki križ iz medi ali ktere druge trdne tvarine, kterega je blagoslovil za to pooblaščen mašnik, molijo 14 očenašev, češčena-marij in čast bodi Očetu, potem 5 očenašev, češčenamarij in čast bodi, za odpustke, in na to še 1 očenaš, češčenamarijo in čast bodi, v namen sv. Očeta. Opomba. Papež Pij IX. so v pismu dnč 18. dec. 1877. dovolili, da morejo dobiti odpustke križevega pota tudi oni zelo bolni, kterim ni mogoče moliti 20 očenašev i. t. d., ako obude pred blagoslovljenim križem kesanje in izrekd to-le molitvico: „Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, ktere si odrešil s svojo predrago krvjo.“ Sv. Oče Leon XIII. so potrdili to ugodnost s pismom dnč 9. sept. 1890. pod sledečimi pogoji: 1. daje bolnik popolnoma nezmožen moliti dvajset očenašev i. t. d.; 2. da z besedami obudi kesanje in izreka gori navedeno molitvico; 3. da vsaj v srcu moli za kakim drugim pričujočim 3 očenaše, češčenamarije in čast bodi. Opomba. Sv. Oče Leon XIII. so milostno dovolili na prošnjo prečast. frančiškanskega generala P. Bernardina a Portu Romantino, da se vdeleže odpustkov križevega pota tudi oni verniki, kterim nikakor ni mogoče obiskati pravilno postavljenega križevega pota v cerkvi ali kje drugje, ako molijo skupno kot za popoldansko pobožnost 20 očenašev, češčenamarij in čast bodi. Vsaj jedna oseba med njimi naj drži v roki postajni križ, drugi pa naj ž njo pobožno molijo. Kolika dobrota je za mnogo kristijanov postajni križ! Odpira jim pot do neprecenljivih zakladov, do odpustkov sv. križevega pota, kteri bi jim bili drugače popolnoma nepristopni! Malokdo ima čas in priložnost med tednom moliti v cerkvi križev pot, veliko ljudi še ob nedeljah in praznikih nima za to časa. Ako pa imajo taki verniki postajni križec, potem lahko molijo sveti križev pot doma, na potu v cerkev ali kjerkoli hočejo. Posebno bolniki naj prav marljivo na ta način molijo sv. križev pot. Kakorkoli pa že kdo moli križev pot, daljših presledkov ne sme delati. Presledek se sme narediti n. pr. če si med križevim potom pri sv. maši, če prejmeš zakrament sv. pokore in sv. Rešuj ega Telesa ali tudi če storiš vmes kako dobro delo. V. Vsprejem v družbo. V to molitveno družbo sprejema njen voditelj, istodobni predstojnik tretjega reda pri oo. frančiškanih v Novem mestu ali kak drug od njega pooblaščen duhovnik v kakem drugem kraju, kjer se to želi. Voditelj sme določiti tudi osebe svetnega stanu, ktere nabirajo ude ter jih njemu naznanijo, da jim d& sprejemnice. Imena udov se pošiljajo voditelju družbe. VI. Prazniki molitvene družbe. 1. Praznik »Najdbe sv. Križa“ (3. maja). 2.. Praznik „ Po višanj a sv. križa” (14. sept.) 3. Praznik „Sedem žalosti Marijinih" (petek pred cvetno nedeljo). 4. Praznik „Sedem žalosti Marijinih, glavni praznik (3. nedelja v septembru). Na pive tri praznike se daruje v frančiškanski cerkvi v Novem mestu prva sv. maša z blagoslovom; če je pa nedelja, je kakor na četrti praznik ob 8. uri sv. maša z blagoslovom za žive in mrtve ude te družbe. VII. Odpustki molitvene družbe. Poleg obilnih popolnih in nepopolnih odpustkov, ktere je podelila sveta cerkev vsem vernikom za križev pot, morejo se udje te družbe vdeležiti tudi vseh popolnih in nepopolnih odpustkov nadbratovščine v tolažbo vbogim dušam v vicah, ktera je v Kirnu v cerkvi sv. Marije v Monteroni. Ker je bila naša družba križevega pota 16. marca 1899. tej nad- bratovščini pridružena z dovoljenjem knezo-škofijskega ordinarijata ljubljanskega, postane vsakdo, kedar se sprejme v družbo križevega pota, ob jednem tudi ud omenjene nadbratov-ščine v Rimu. Popolni odpustki se sledeči: 1. Na dan sprejetja. 2. Praznik Rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa. 3. Sv. Trije Kralji. 4. Praznik av. Rešnjega Telesa. 5. Brezmadežno Spočetje. 6. Rojstvo. 7. Oznanenje. 8. Očiščevanje. 9. Vnebovzetje Marijino. 10. Prikazanje svetega Mihaela nadangelja (8. maja). 11. Praznik sv. Mihaela (29. sept.). 12. Sv. Jožef, Rednik Jezusov (19. marca). 13. Varstvo sv. Jožefa (3. nedeljo po Veliki noči). 14. Sv. apostolov Petra in Pavla (29. jun.). 15. Vernih duš dan. 16. Jedcn dan vsakega meseca. (Da ne dobe ti odpustki, treba razven spovedi in sv. obhajila obiskati kterokoli cerkev ali javno kapelo in ondi nekoliko moliti po namenu sv. Očeta. Popolne odpustke ob omenjenih praznikih je mogoče dobiti ali na dan praznika ali pa v osmini njegovi.). 17. Ob smrtni uri, kdor se skesano spove in vredno prejme sv. obhajilo, ali če to ni mogoče, vsaj v srcu kliče presveto ime Jezusovo, če je ne more z jezikom izgovarjati. Postajni odpustki. Udje te molitvene družbe morejo dobiti tudi vse odpustke, ktere dobivajo verniki, ki obiskujejo določene dneve postajne cerkve v Rimu, ako obiščejo oni dan, kterokoli cerkev ali javno kapelo in molijo po namenu sv. Očeta. Z odloki Pija VI., 9. julija 1777, in Leona XII., 28. februarja 1827, so za to odločeni sledeči dnevi: Popoln odpustek po opravljeni spovedi in svetem obhajilu na praznik Rojstva Gospodovega pri tretji maši in potem ves dan, na velikonočni četrtek, velikonočno, nedeljo in Vnebohod Gospodov. Mesec november. Ne samo udje, ampak vsi verniki, kteri se v mesecu novembru vdeležujejo kake pobožnosti v prid dušam v vicah, ki se opravlja v kterikoli cerkvi ali javni kapeli, kjer je vstanovljena ta molitvena družba in je pridružena nadbratovščini za duše v vicah v Rimn, dobč lahko vsakrat odpustek 7 let in 7 kvadragen, ako ondi nekoliko molijo v namen sv. Očeta. Kdor se je pa vdeležil take pobožnosti najmanj dvanajstkrat v mesecu, dobi lahko enkrat v tem mesecu popoln odpustek, ako gre k spovedi in k sv. obhajilu. Bolni udje, kteri se ne morejo vdeležiti, naj molijo trikrat šesti spokorni psalm „Iz globočine". Opazka. V frančiškanski cerkvi v Novem mestu se daruje v mesecu novembru vsak dan ob 6. uri jedna sv. maša za vboge duše v vicah in mej sveto mašo se-molijo rožni venec in lavretanske litanije. Vrh tega ju, tiho nedeljo in prvo nedeljo v novembru po litanijah sv. križev pot. Odpustki, ako se obišče pokopališče. Naši udje dobe odpustek 7 let in 7 kvadragen vselej, kedar obiščejo kako javno pokopališče in tam molijo za verne mrtve. Ako to store v mesecu štirikrat, dobč lahko popoln odpustek, če gredo k spovedi, sv. obhajilu in obiščejo cerkev. Druge milosti in prednosti. V frančiškanski cerkvi v Novem mostu je poleg velikega tudi stranski oltar Srca Jezusovega kot društveni oltar privilegiran, to se pravi, vsak mašnik, če tudi ni vpisan v molitveno družbo križevega pota, kedar mašuje pri tem oltarju za dušo kakega vmrlega uda te družbe ali za kako drugo pokojno dušo, more njej nakloniti popoln odpustek. Posebno veliko vredno je za družbine ude, da so pridruženi nadbratovščini za vboge duše v vicah, in da vsled tega dobivajo še posebne milosti. Sprejmejo jih namreč generali redovnikov avguštincev, karmeličanov, dominikancev, trinitarcev, reda blažene Device Marije za reševanje vjet-nikov, frančiškanov in kapucinov kakor za „sobrate“ in „sosestre“ ali oblate, t. j. darovane in jim ljubeznivo naklanjajo v življenji, ob smrti in po smrti skupni delež od vseh dobrih del, ktera opravljajo vsi udje teh različnih redov obojega spola. Ker je nadbratovščina preblažene Device vnebovzete .za duše v vicah pod posebnim vodstvom redemptoristov v Rimu, so udje deležni iz istega vzroka tudi vseh dobrih del te goreče kongregacije. Opomini udom, 1. Mašniki, ki so udje, se prosijo, da naj enkrat v letu sami mašujejo; drugi pa, da naj dajo za eno sveto mašo za vse duše v vicah, posebno za tiste, ki so bile v življenju v tej pobožni družbi, kakor tudi za one, ki so najbolj zapuščene in pomoči najbolj potrebne. 2. Kdor ne more dati za sv. mašo, naj to nadomesti s tem, da prejme zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa ali moli en del rožnega venca ali sv. križev pot. Udje niso pod nikakim grehom obvezani, da berejo sv. mašo, ali za-njo dajo, tudi ne, da bi opravljali druge pobožnosti. Ako pa hočejo dobiti odpustke, morajo izpolniti pogoje, ki so za posamezne odpustke predpisani. Dostavek. Kdo sme podeliti križcem odpustke križevega pota? Kakor je sveta stolica frančiškanskemu redu podelila oblast postavljati križeve pote s 14 postajami v zadobljenje odpustkov, ktere je bilo v starih časih mogoče dobiti le v Jeruzalemu, tako je papež Klemen XIV., 26. jan. 1773. temu redu podelil tudi oblast podeljevati križcem odpustke. V redu samem imajo to oblast la general, provincijali in samostanski predstojniki. V novejšem času dajejo general frančiškanov v Rimu v kolegiju sv. Antona Padovanskega onim svetnim in redovnim mašnikom oblast za pet let blagoslavljati križce in jim deliti odpustke, kteri za-njo prosijo. S pismom dne 10. grudna 1892 so dali frančiškanski general P. Alojzij iz Parme vsem duhovnikom, ki se trudijo za „Dejanje sv. Detinstva", za deset let oblast blagoslavljati križe s podobo križanega Jezusa (iz kovine ali druge nerazlomljive stvari) in na-nje podelovati odpustke križevega pota pod pogojem, da pobožno in skesano molijo 20 očenašev, češčenamarij in čast bodi, namreč enega pri vsaki postaji, pet v posvečenje svetih peterih ran Jezusovih in enega v namen sv. Očeta. Bolnikom, ki ne morejo moliti 20 očenašev, je dovoljeno kakor zgoraj 3 očenaše i. t. d. To pooblaščenje zastran blagoslavljenja križev z odpustkom križevega pota velja le za tiste kraje, kjer ni nobene redovne hiše sv. Frančiška. Tej pravici pritrjuje knezoškofijstvo ljubljansko z dne 21. grudna 1893. Opomba. Ako se križec zlomi, pa ostane podoba Križanega še cela, se blagoslov ne izgubi; treba je le potem podobo pritrditi na nov križec. Ako se pa zlomi podoba Kristusova in križec ostane, se blagoslov izgubi. Neobliodno potrebno je torej, da je podoba Križanega na križec samo pribita in da se lahko proč vzame, ker se podeli odpustek podobi Križanega, kakor je to potrdila sv. kongregacija za odpustke 14. aprila 1840. V molitveno družbo večnega križevega pota ja bil ,/j ^ is in je prevzel tfr.~tŽ!*..:. dan vaacega meseca, oziroma vsacega tedna v roži št. Naznanilo smrti. Vmrl dne leta v ............................. Opomba. Kedar tu zapisani ud vmrje, naj njegovi domači ta listek odstrižejo in naj ga pošljejo v frančiškanski samostan v Novo mesto, da se priporoči v molitev. Ako hoče kdo vmrlega uda nadomestovati, kar se zelo priporoča, zapiše naj se njegovo ime in priimek ter bivališče na odstriženi listek in priloži naj ee znamka ali marka za 5 kr., da se novemu udu dopošlje sprejemna knjižica. . >V(Ji "Ji - - .