Leto VII 3. oktober 1997
ceno 200 SIT
Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem
sito
m
N V*
KOROŠKI ČASOPIS
lw®
' f ■ a»
H1 ■ • Im, J
r \ i
p*
)%
A W'


ZAVAROVALNICA
M A
ZAVAROVALNICA Z NAJDAUSO TRADICIJO IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM

it; ■ - \V

»i r ' .
Razlhefivva
OPREMA
TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Telefon: 0602/42-051 Telefax: 0602/42-153
Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah:
Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, "S 0602/44 185, 42 051 Novo mesto, Košenice 65a, ■S’ 068/321 674 Divača, Lokev 189b, "S 067/67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, ^ 061/123 38 45 Maribor, Ptujska c. 97, "S 062/422 552

DRAVOGRAD
Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46
OD TOD - Za Vas
Vsak Dan -POVSOD
UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD tel.: 0602/83-641, 83-652
VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Kidrtteva 8, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 42 551, 42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157, 41 267; Fax: 0602 42 404
Karikirano
Na Holmcu raste zelen bor,
“Nekam čuden je tale BOR. Bolj mu gnojiva, slabše uspeva!”
Barva češnje
Mož, ki mi še nikoli ni pozabil stisnili roke, če sva se le srečala v javnosti (tudi petkrat dnevno!), je dočakal zvezdni trenutek. Govorice o gospodu, ki bo zagotovo v novi vladi najmanj podsekretar, so končno osnovane. Že si je dal zmeriti tudi širino sedala, da bo pasalo v sedež, razprodal in razdalje imetje, ki bi mu zanj lahko kdo iz stare, jugo - nomenklature očital, češ da je rdečkastega sijaja. Gre le za češnjevino, ve gospod povedati. Mnogi javni nastopi, neznano število stisnjenih rok, iskrenih nagovorov in širokih nasmehov je rodilo sad - delovno mesto same njemu ljube lastne države.
Ljudski glas tako ni segel le v deveto vas - segel je v belo Ljubljano. Zadnji čas, bi se reklo, saj je že vse kazalo, da je nehvaležno domače okolje
sklenilo pozabiti nedvomne žrtve moža, ki je imel rad češnjevo barvo.
Tudi ministrstvo, ki bo delovno mesto nesmrtnemu Korošcu dalo, še ni reklo zadnje besede. Menda je zaenkrat res samo, da si bo moral mož opravo tokrat trajneje prebarvati in češnjeva barva ne bo več kazila njega lik.
Medtem se je v neposredni okolici bivalnega okoliša omenjenega gospoda zvedelo, da je prepovedal dozorevati češnjam, žena pa lahko menda prepeva samo: ZELENE ČEŠNJE RADA JEM, ČRNE PA ŠE RAJŠI...!
V poduk razmišljujočim Korošcem - ne kupujte oprave iz češnjevega. Škodi karieri!□
mens
Življenje je Sodoma in Gomora med Scilo in Karibdo. Zažetek ne pozna konca, konec pa rad pozabi na začetek.
Ne verjemi človeku, ki je plačan za to, da je človečki! Delu telo, kapitalu dušo.
Človek človeku bog in batina.
NIKO
Vsebina
$ Država na Koroškem gradi na črno
4
$ Odmev: prometni režim v Slovenj Gradcu
7
$ Prevalje: negovanje in trženje kulturne dediščine
8
$ Libeliče: vaški motivi na slikah
10
$ Korošci dobili nov glasbeni studio
15
Tenis klub 96 v Slovenj Gradcu
16
$ Ekskluzivno:
Sarajevo - prvo leto miru
21
$ Radeljski sejem je bil uspešen
22
$ Stojan Brezočnikv Likovnem salonu Ravne
25
$ Avtoslalom Ivarčko 97 28
Na naslovnici:
Tina Krajnc
Foto:	Tomo Jeseničnk
PREPIH Koroški časopis.
Izdaja ČZP Voranc d.o.o.
Ravne na Koroškem
Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom:
Grafični studio Ivko, Ravne.
Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne.
Naslov uredništva:
Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904.
Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo.
V ospredju
Objekt Bor na Belšaku pri Holmcu - afera državnih razsežnosti
Država na Koroškem gradi na črno
Žal je tako: tudi država, ki postavlja zakone, se zakonov ne drži in posega po črnih gradnjah. Tako je na Koroškem v primeru obnove nekdanje karavle Sonjak na Belšaku pri Holmcu, kjer si je Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) kot javni zavod, ki ga je ustanovila vlada republike Slovenije, privoščil obnovo karavle ter gradnjo prizidka brez potrebnih dokumentov. Poleg vsega še na tuji zemlji (tako kmet Ling) ali vsaj na njenem robu.
Žal je država na črno gradila na Koroškem, kjer smo si od tega objekta veliko obetali. Kako tudi ne, tu bi bilo dela za kakšnih deset ljudi, na Koroško bi vsako leto prišlo 2000 mladih iz vse Slovenije, ko odrastejo, so to poteneialni turisti. Tako pa je okrog tega doma samo še ena sama velika afera in gradnja leto dni že stoji, otvoritev objekta pa bi morala biti septembra lani. Po vseh prigodah bi bilo seveda najslabše, če se obnova ne bi nadaljevala.
Obnavljanje tega doma se je pričelo v začetku lanskega leta, dela pa so bila oddana že konec leta 1995, kljub temu, da je za ta objekt obstajalo le nekaj idejnih skic. Gradbinci se sprašujejo, kako je lahko država oddala dela le na osnovi štirih na hitro narisanih idejnih skic, na osnovi katerih seveda ni mogoče predvidevati višine in razsežnosti naložbe.
Podjetje Megras iz Ruš, ki je dobilo že tretji objekt CŠOD, je k obnovitvenim delom pristopilo na priglasitev, čeprav so posegi presegali priglasitev del, ob stari karavli pa so postavili tudi prizidek. Seveda brez potrebnih dovoljenj, torej na črno.
Franc Trunk, v zadnjem času precej izpostavljena medijska osebnost (pred kratkim so ga iz prostorov CŠOD s silo odvedli policisti, dan je končal v psihiatritni bolnišnici), nekakšni ljud-
ski tribun, je bil v tem času v CŠOD odgovoren za nadzor investicij. Vsega štiri mesece za tem seje znašel na cesti. Danes se Trunk tudi predstavlja kot “Franc Trunk, človek na cesti.”
Zgodba o obnovi karavle Sonjak in še nekaterih drugih (tudi o črni gradnji pri libeliški Ajdi, kjer je urbanistični inšpektor napisal odločbo o odstra-
nitvi enega od pomožnih objektov, vendar seje CŠOD na to odločbo tudi pritožil) se je znašla tudi v parlamentu. Dva opozicijska poslanca (Janez Mcžan in Feri Horvat) sta ministrstvu za šolstvo in šport zastavila vprašanje okrog domnevnih nepravilnosti in nezakonitosti v tem centru, posledica česar naj bi bilo nesmotrno ravnanje s proračunskim denarjem. Vse to, na kar že v kakšnih sto časopisnih prispevkih in nekaj televizijskih oddajah opozarja Franc Trunk.
Vendar oblast v odgovoru na zastavljena poslanska vprašanja krivdo vali na Trunka, češ da bi naj na objektu Sonjak brez vednosti naročnika in mimo veljavnih predpisov naročil, izvajalec pa je tudi izvedel, gradnjo na sosedovi parceli. Franc Trunk z mapnimi kopijami dokazuje, da zgradba ni postavljena na sosedovi zemlji, temveč so prizidek postavili na istem mestu, kjer je nekoč že stal objekt jugoslovanske vojske. Res pa so se povsem približali sosedovi zemlji.
Trunk vidi razloge za ustavitev del na objektu Bor - tako se imenuje ta objekt po novem - v osebi Janka Hamlerja, ki je direktor CŠOD in s katerim je Trunk prišel v velik konflikt. Trunk namreč pravi, da je Hamler dela ustavil z namenom, da bi nepravilnosti pri gradnji naprtil njemu.
Franc Trunk se je na CŠOD kot svetovalec za nadzor investicij in investicijskega vzdrževanja zaposlil 1. februarja lani in je seveda obiskal tudi objekt Bor. Pri tej obnovi je naletel na štiri nekotirane skice v merilu “ena proti približno”. Franc Trunk pravi, da je projektna gradbena dokumentacija predvidevala za petdeset otrok in deset odraslih edini skupen prostor v jedilnici, ki meri vsega 27 kvadratnih metrov, in to v okolju, kjer so vremenski pogoji pol leta neprimerni za bivanje na prostem.
Ob prvem obisku je pristopil k reševanju te zavožene investicije. Trunk je zato tudi predlagal gradnjo pomožnega objekta in ko so objekt že gradili, so na uradu za okolje in prostor občine Ravne-Prevalje pričeli urejati potrebno lokacijsko dokumentacijo. Ta je sicer sedaj večinoma že pripravljena, vendar še vedno niso
Komentar
rešena razmerja s sosednim kmetom. Ministrstvo za šport pa dodaja, da so s Timberijo prekinili sodelovanje spomladi lanskega leta, ker je bil za to družbo uveden stečaj. GOR-TAR je kljub še nepodpisani pogodbi pričel z deli in postavili velik del prizidka, dokler niso bila dela zaustavljena, saj so CŠOD urbanistični inšpekciji prijavil sosednji kmet Potočnik, po domače Ling. Lingovi pravijo, da je objekt na njihovi zemlji ali vsaj na robu. Vsi, ki so kdajkoli gradili, pa bodo seveda vedeli, da mora biti
objekt odmaknjen od sosedove meje štiri metre, seveda če se drugače ne dogovorita.
Država se z Dingovimi ni pogovarjala in dogovarjala. V slogu 'mi smo država' so hodili k njim in jim ponujali kot nadomestilo za zemljo gradbeni material ali drobiž. Lignovi danes pravijo, da se s CŠOD ne kani-jo več pogovarjati, država naj le upošteva zakone, ki jih je sama postavila, kar v prevodu pomeni: rušenje objekta vsaj za štiri metre.O
(mp)
Piše: Edi Prošt
Seveda je samo splet okliščin kriv, da nam je že namazan kruh padel na namazano plat. Da smo potem iz prve desetine padli v zadnjo po vseh mogočih kazalcih - razvitosti, dodane vrednosti, plačah, zaposlenosti..., smo prispevali še sami. Zdaj smo torej v položaju, ko bomo le še čakali, da nam čas in okoliščine iztisnejo še zadnjo kapljo dostojanstva in preživetvenih možnosti, kar je ena možnost, ali pa se bomo začeli zavedati, daje kakšno stvar mogoče reševati tudi drugače. Že zato, ker je mnogim Korošcem to ena zadnjih bilk, za katero se bodo lahko oprijeli, še bolj pa zato, da si vsaj del izgubljenega dostojanstva povrnemo.
Eden večjih in rešljivih problemov je, daje velik skupni problem razdrobljen na več manjših in zato nekaterim še nerazvidno regijski. Svet koroških občin bi že zaradi ugleda, ki se zanj trudi, to moral preseči in si dati izdelati razvidno sliko. Pač po tistih občinskih upravah in upravnih enotah, ki to znajo in zmorejo.
In kje začeti? Zagotovo pomeni za celo Koroško največji problem nategovanje reševanja družb, ki so nasledile prej enotno železarno. Problem tudi zato, ker v celi ifabrikii ni več nikogar, ki bi odkrito vsekal po mizi in po raznih Hujsih in Umekih. Gre pač za kariere in ocene moči, kar je sicer človeško, toda neproduktivno. Zato tudi toliko papirjev, ki jih dobiš samo pod mizo, zato tudi toliko klečeplazenja okoli strank, ki ti lahko zagotovijo položaj.
Ob vseh, ki so se doslej oglasili okoli železarne, pa doslej ni bilo slišati Sveta koroških občin. Evidentno namreč je, da se problem železarn še najbolj ujema s položajem Koroške... In županov zaradi dvignjenega glasu zaradi Železarne vendar ne more nihče odstaviti. Morda po strankarski liniji, toda stranka, ki si bo privoščila to, se lahko na prihodnjih volitvah slika...
In kje nadaljevati? Pri poslancih! Sramota, ki so si jo privoščili s predlaganim letošnjim proračunom, v katerem je Koroške za vzorec, je nezaslišana. Svet koroških občin bi to moral zaznati (glej predlog o seštetih evidencah...) in ukrepati. Z nujnim pozivom poslancem, da TAKOJ storijo popravni izpit in rešijo, kar se rešiti da, s postavkami, ki jih v proračunu ni vedeti, so pa zdaj integralne. Popravni izpit bi zaradi položaja, v katerem je pokrajina, moral trajati seveda ves mandat!
In kje končati? Koroška bi morala imeti svoj program nujnih nalog in prioritete, ki ne bi poznale občinskih plotov.
Zgoraj zapisane misli so samo ena možnih rešitev, toda brez tega, da si zastavimo skupen program, ne bo šlo. Če smo že rekli, da hočemo Koroško, naj to ne bo zaradi imena. Naj bo zato, ker hočemo, da živijo Korošci v svoji pokrajini zadovoljni.	□
Presek
SMnoafìsO

—
s^jn on no
k®[p®gUx[]m ®mn
Če so se ob izidu naše prejšnje številke iztekala Jesenska srečanja na Prevaljah, pa so se hkrati pričenjale prireditve v Radljah kot uvod v Jesenski sejem. Pestro je bilo tudi v Slovenj Gradcu, kjer so proslavili občinski praznik in podelili letošnja priznanja. Najbolj odmevno je bilo vsekakor imenovanje slikarja Jožeta Tisnikarja za častnega občana Mestne občine Slovenj Gradec. Občinsko nagrado je prejela Anica Meh, plakete pa Jože Žernič, Anton Krevh, Miha Kavnik, Hinko Murko in Franc Krebs. Podelili so tudi Vrunčevo nagrado in plakete. V okviru praznovanja sta občina in Zavod za spomeniško varstvo Maribor predstavila monografijo obnovitvenih del na cerkvi sv. Pankracija, župan Janez Komljanec s sodelavci pa je predstavil tudi nove občinske karte, ki so dostopne preko računalnika. Slovenjgradčani so tisti vikend obeležili še 50. letnico pihalnega orkestra in odprli razstavo Petra Murka.
Iztekel se je tudi Mednarodni celjski obrtni sejem, na katerem je bila
domačini.
23. septembra je bil v Dravogradu posvet o ustanavljanju kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije, s poudar-
so predstavili tudi akcijo za zbiranje sredstev za novo reševalno vozilo z vrhunsko opremo za urgentne prime-
6. jesenski sejem obrti in podjetništva so v Radljah uradno odprli v četrtek, 25. septembra, na njem
Promocija kasete in CD ansambla Stil 5
Posnetek J. Detela slikarski koloniji v Mežici, pod vodstvom akademskega slikarja Stefana Marflaka. Poleg njega sta na koloniji sodelovala še Jožef Pečečnik - Joe in Jože Ledinek. Mežica pa je praznovala skozi vso soboto, saj sta tamkajšnje turistično društvo in občina pripravila vrsto zabavnih, kulturnih in športnih prireditev pod naslovom Dan turizma v Mežici. Kraj in občina sta dobila nov turistični prospekt. Prireditve so sovpadala z otvoritvijo adaptirane mežiške šole, ki zdaj zares daje videz urejenosti in je v ponos kraju.
Posvet v Dravogradu o kmetijsko-gozdarski zbornici
kom na regijskih enotah. Odgovora na vprašanje, ali bo Koroška imela svojo enoto, na tem posvetu še ni bilo.
Osrednji kulturni dogodek za Koroško preteklo sredo je bil v Gradcu, kjer je slovenjgraška založba Cerdonis ob
Posnetek K. Valil
Ta teden je na Koroškem gotovo
Kovač Vlado Zupančič na celjskem sejmu
Posnetek K. Valil
Koroška predstavljena preko treh obrtnih zbornic in številnih podjetij. V Libeličah so razstavljali udeleženci letošnje kolonije Ex-templore Dravograd 97, v Vuzenici pa je potekalo regijsko tekmovanje ekip civilne zaščite in Rdečega križa, na katerem so največ točk zbrali
prisotnosti pomembnih osebnosti Slovenj Gradca in avstrijskega Gradca . predstavila dvojezično pesniško zbirko Ernsta Golia. Tiskovno konferenco so sklicali na sedežu Reševalne službe Ravne na Koroškem in predstavili priprave na praznovanje 70. obletnice njenega delovanja. Ob tem
Razstava v mali telovadnici OŠ Mežica
pa se je poleg osnovnega namena zvrstilo še vrsto spremnih prireditev, posvetovanj in okroglih miz. Podeželje, prihaja tvoj čas, je bil moto letošnjega sejma. V prireditvenem šotoru v Radljah je bila promocija prve samostojne kasete in zgoščenke ansambla Stil-5.
Stojan Brezočnik jc prejšnji teden zaznamoval kulturno dogajanje na Ravnah, pregledno razstavo njegovih del so odprli v ravenskem Likovnem salonu v petek, 26. septembra. Naslednji dan so v Mežici predstavili dela slikarjev, ki so sodelovali na I.
Posnetek M. Mauko
potekal v znamenju prireditev pod skupnim naslovom Teden vseživ-Ijenskega učenja, svetovnega gibanja, katerega glavni namen je spodbujanje posameznikov, organizacij in skupnosti k učenju in izobraževanju v vseh obdobjih življenja. V Mežiški dolini seje in se bo v tem okviru zvrstilo prek 50 različnih prireditev in predstavitev možnosti izpopolnjevanja znanja, številni izvajalci pa so in bodo predstavili svoje aktivnosti tudi v občini Dravograd. Seje čas, da se vključite v te aktivnosti. Veseli vas bodo. □
Odmevi
[psiosaisu1
si^ssaa0
§iLca^\5a4j^\
^mi
iDsaaooo
Prav nenavadno se je zgodilo Andreju Golobu, glavnemu in odgovornemu uredniku Koroškega tednika, v 20. številki tega iiasopisa z dne 25. septembra, ko je razmišljal v duhu antidemokrata (kakor se je sam obdolžil pod P.S.) v naslovnem člančiču PROMET IN SVET. Človek se niti ne bi obregnil v to pisarijo, če bi jo pisal kdor koli, ker pa jo je “zagodel” ugledni solastnik zgoraj omenjenega tednika in njegov urednik, je prav, da mu na drugačen, morda bolj prijazen in korekten način le odgovorim. Pa še funkcija, ki jo imam v mestnem svetu Mestne občine Slovenj Gradec, mi to narekuje...
V Slovenj Gradcu se res že nekaj časa b udimo z ureditvijo prometa, tako v širši okolici mesta Slovenj Gradec, kakor tudi v ožjem središču tega mesta, kateremu po letu 1989 celo pravimo mesto Glasnik miru. e sem bolj natančen, ravno dve leti bosta od tega, ko je mestni svet odločil, da bo spremenjen prometni režim v mestni občini Slovenj Gradec (Glej Odlok o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Slovenj Gradec, Uradni list št. 68/95). Že takrat smo povzročili visto ugibanj in razprav, zavedajoč se, da naše rešitve ne bodo dokončne in da bomo doživeli čas, ko bo potrebno na podlagi določenih izkušenj še kaj izboljšati in na novo urediti (tudi občanom mestne občine smo obljubili, da bomo po enoletni izkušnji opravili analizo podatkov o parkiranju na Glavnem Trgu).
Zato smo v mestnem svetu v letošnjem letu znali, poleg obljub, prisluhniti pobudi skupine svetnikov, ki je predlagala spremembo Odloka o ureditvi cestnega prometa v mestni občini Slovenj Gradec z idejo, da se
vzpostavi povezava obeh delov Glavnega trga, z vstopanjem in izstopanjem na obeh delih, seveda z možnostjo brez ustavljanja in proti določenemu plačilu. 11. septembra smo na 32. seji sveta mestne občine o tej problematiki temeljito in z vso odgovornostjo razpravljali, se posluževali podatkov Urada župana, podatkov komunalno - cestne inšpekcije, poslovnih rezultatov trgovskih in gostinskih podjetij in nenazadnje tudi pritožb občanov Cankarjeve ulice, šolske ulice in Sejmiške ulice.
Vsekakor smo znali upoštevati argumentirana dejstva in nam ni bilo potrebno izumljati “veleumnih idej o reorganizaciji,” kot nam je naprtil gospod Andrej Golob, ki takole mimogrede na tej seji sveta ni bil prisoten. Zato je njegovo sanjanje o “Kardeljevi bolani kravi” povsem neumestna prispodoba, ki ne vzdrži resnosti obravnavanega področja, še manj pa napeljevanja o uvrstitvi v knjigo rekordov (pa menda ja ne v Guinnessovo?) zaradi uvedbe tranzitnega prometa po Glavnem trgu. Prav “profano” pa je pisec speljal bralce v sistem polaganja kavcije in vračanja denarja voznikom, če bo le-ta zapustil Glavni trg prej kot v pol ure. Kolikor vem, o takšnih predlogih mestni svet ni razpravljal, pač pa je podprl stališče Urada župana, da se ob vstopu v ureditveno cono plača simbolični znesek 50 SIT; s tem zneskom pa je tudi omogočeno enourno parkiranje, medtem ko se za daljši čas zadrževanja vozila tarife plačil ne bi spremenile.
Toliko o tem. Če pa bi se urednik Golob malo bolj ponudil pri zbiranju podatkov za pisanje o temi, ki si jo je zadal, bi lahko na Uradu župana dobil kopico ustreznih podatkov o Zahodni obvoznici (in bi veijet-no spremenil “abotnost” pobude slovenjgraških svetnikov v prizanesljiv slovenski besednjak, kot pa je zapisan!), saj se bo v tej smeri nekaj konkretnih prostorskih in cestno - ureditvenih akcij začelo uresničevati že v letu 1998.
Gospod glavni in odgovorni urednik Andrej Golob, v zadnjem odstavku Vašega pisanja ste si pa res dovolili veliko, skoraj bi zapisal, da ste presegli norme olikanega vedenja, ker ste petindvajsetim svetnikom mestnega sveta Mestne občine Slovenj Gradec odvzeli nekaj, kar jim niste dali Vi, ampak so jim zaupali tisoči in tisoči občanov z izvolitvijo v mestni svet. Zategadelj me resnično čudi, od kod Vam napotilo, kaj naj počnejo svetniki v bodoče in česar naj ne delajo. Pozabljate, gospod urednik, da je tudi podeljevanje občinskih priznanj zahtevno in
odgovorno odločanje, še zlasti zato, ker obstojajo določena pravila ( konkretno: Odlok o občinskih priznanjih, objavljen v Ur. listu RS, št. 7/91 in 25/91.), objavljena vsako leto z javnim razpisom. In poudariti moram, da jih mestni svet upošteva. Ob vprašanjih in dvomih, ali je možno, da takšna priznanja dobijo tudi svetniki v svojem aktivnem mandatu, pa so bile tudi te dileme odpravljene z obrazložitvijo, da so predlagatelji že vedeli, koga predlagajo (predloge so oblikovale vaške in primestne skupnosti ter nekatera društva).
Ob tem bi, gospod Golob, hotel omeniti samo še to, da je precejšnja večina svetnikov starejše generacije, z veliko življenjskih izkušenj, z dokazanim in priznanim delom, z resnostjo in ugledom. Večina v svetu je odločila, da so priznanja namenjena pravim ljudem. Res pa je, da bodo naslednja podeljena prav kmalu (leto je hitro naokrog). In, če je svet po Vašem mnenju odločil slabo, bo prav gotovo lahko to tudi takrat popravil. V nobenem primeru pa svetniki ne bi mogli popravljati prehitrih in slabih odločitev, kar zadeva javno obeležje žrtvam povojnih pobojev in medvojnih nedokumentiranih smrtnih izginotjih.» Ker, gospod urednik, niste bili na zadnji seji, ne morete pisariti o prepiranju med svetniki, saj prepirov sploh ni bilo. Bili pa so razpravljale! z različnimi pogledi in vsak s svojimi argumenti, podanih je bilo nekaj konstruktivnih predlogov in na koncu smo znali v svetu tudi to zahtevno točko dnevnega reda pripeljati do konca.
Za zaključek naj Vas, gospod Andrej Golob, potolažim z dejstvom, da svetnike slovenjgraškega mestnega sveta preveva medsebojno spoštovanje, prava mera tolerance in korektnost ob uveljavljanju najrazličnejših interesov, ki jim jih v ozadju narekujejo programi sedmih različnih strank. Vsaka od njih se je po svoje zavezala občanom in je torej dolžna izpolnjevati svoje obljube. Zato so svetniki še toliko bolj zainteresirani, da bodo skupaj z županom in njegovimi strokovnimi službami svoje poslanstvo zadovoljivo opravili. Kolikor pa svetnike poznam, skozi triletno skupno delo, bodo tudi v prihodnje (do konca tega mandata) trmasto in s posebno odgovornostjo razpravljali in odločali o življenjskih temah in ne bodo “pristajali na neumne ideje,” pa čeprav bodo le-te prihajale naravnost s prve strani Koroškega tednika!
Predsednik mestnega sveta Mestne občine Slovenj Gradec Niko K. Kolar
SGPI jyts. DRAV
iiiniG
SGP KOGRAD DRAVOGRAD
EM

Selovec 83, 2373 Šentjanž Tel.: 0602 85 640, 85 642 Telefax: 0602 85 3187
IZJEMNO UGODEN POPUST NA CENE BETONSKIH IZDELKOV
□ betonski zidaki 30 cm 5 % POPUST
□	betonski zidaki 20 cm 5 % POPUST
□	škarpni elementi 10 % POPUST
□	betonske plošče 40x40x4 cm 10 % POPUST
□	betonske plošče 50x50x4 cm 10 % POPUST
PROMOCIJSKE CENE ZUNANJIH KERAMIČNIH PLOŠČ - IMOKER 12 mm
VRATNA KRILA - LESENA, širine 75 cm a 11356,00 SIT. širina 85 cm a 11.654,00 SIT.
PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE - NAJBOLJŠIH PROIZVAJALCEV
POPUST VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG!	vaš NAKUP V IGEM BO KVALITETEN IN CENEJŠI!
®Q©[MQQM)
Občinski odbor LDS Mislinja je konec prejšnjega tedna organiziral zanimivo srečanje koroških eldeesovcev s podpredsednikom stranke Igorjem Bavčarjem in nekaterimi drugimi sodelavci. Delovnega in družabnega srečanja na mislinjskem jezeru so se udeležili tudi koroška poslanca v državnem zboru Herman Tomažič in Peter Petrovič ter vodja lokalnih pisarn v stranki Peter Jaminkar.
Na srečanju so spregovorili o aktualnih političnih dogajanjih v državi, pripravah na kongres stranke ter o volitah v državni svet in o lokalnih volitvah županov prihodnje leto. Družabni del srečanja je bil namenjen tekmovanju v ribolovu, kjer se je najbolj izkazal Slovenjgradčan Vinko Hajtnik. Igorju Bavčarju koroške postrvi nikakor niso hotele nasesti, tako da je imel bolj slab ribiški dan. Nagrade za zagrete ribiče je prispeval Prevent Slovenj Gradec
Hajtnik prvi, Bavčar ni imel sreče
Jesenska sretanja na Prevaljah
V drugi polovici septembra so si Prevalje za ves teden nadele praznično podobo s številnimi prireditvami ob tradicionalnih "jesenskih srečanjih”. K vzdušju je svoje prispevalo še lepo vreme in tako bilo v pomoč organizatorjem iz krajevne skupnosti. Pestro dogajanje so dopolnile razstave iz domače kulturne dediščine, saj ljudje črpamo tudi iz lastne preteklosti.
Koroška kuhinja skozi čas
“Etnografsko razstavo kuhinjskega pribora, opreme ter kmečkih jedi” so pripravile članice Društva kmetic Mežiške doline z mentorico Amalijo Ceklin in ob sodelovanju Koroškega muzeja Ravne na Koroškem in aranžerke Mojce Šipek. Spremljala jo je zloženka, ki govori o razvoju kuhinj na slovenskem Koroškem v zadnjih dvesto letih: od ognjišnice, dimnice, črne kuhinje do štedilniške kuhinje, ki pomeni veliko spremembo v pripravi hrane, ko dobimo brezdimno zaprto kuhinjsko ognjišče; v Mežiški dolini se pojavi sredi 19. stoletja. Uvedba elektrike in vode v kuhinji pa sovpada z 20. stoletjem.
Značilnosti jedilnika naših ljudi so med drugim bile močnate jedi in doma pridelana zelenjava in žita; s krompirjem so se začeli prehranjevati sredi prve polovice 19. stoletja. Meso seje bolj jedlo ob praznikih in pozimi. Kot zelo staro jed navajajo v zgibanki nudeljne, sicer štruklji imenovani, pa so po nadevu npr. kvočevi, če je nadev iz suhih hrušk ali kvoc.
Društvo kmetic Mežiške doline, ki šteje čez 260 članic, vsako leto
pripravi kakšno razstavo; njihovo vodilo je “ohranjanje tradicionalnih vrednot podeželja”.
Kurtolllija oz. zbirateljstvo (starih) razglednic je verjetno manj znan
konjiček; na Koroškem se z njim ukvarja zdravnik dr. Franc Verovnik iz Kotelj in za razstavo na Prevaljah je zbral osemdeset primerkov na temo Uršlja gora. Najstarejša je bila poslana pred sto leti, ko so se na Slovenskem 1890. začele razglednice pojavljati. Zbiratelj pravi, da so najlepše iz začetka tega stoletja, ko je bila zanje zlata doba; izdelovali so jih tudi v litografski tehniki. Založniki so bili trgovci in gostinci. Pii nas bolj znana sta bila v Slovenj Gradcu K. Bastiančic in V.H. Brundula v takratnem Guštanju.
Dr. Verovnik je pred leti že sodeloval z nekaj primerki na razstavi v svojem rodnem Lovrencu na Pohorju; nanj je razstava napravila dovolj velik vtis, daje postal kartofil.
“Na razglednici je ujet trenutek časa, razvoj nekega kraja lahko spremljaš, gre za zgodovinsko in estetsko vrednost”, je med drugim povedal. Omejil seje na zbiranje razglednic o Koroški pokrajini in Lovrenca. In kot
vsak zbiratelj, vabi k zamenjavam ali odkupu.
Pri postavitvi razstave razglednic o Uršlji gori so sodelovali tudi člani Planinskega društva Prevalje.
Šentanel: Letos 120 avtobusov izletnikov
Kulturno dediščino je seveda možno tudi tržiti. Turistično društvo Šentanel je na “srečanjih” v okviru razstave rokodelstva prikazalo dokajšnje število spominkov, ki jih sicer prodajajo v Kajžici, prodajalni spominkov v svoji turistični vasi. Organiziranih imajo trinajst izdelovalcev iz Mežiške doline, izdelki so povezani z domačo dediščino kot npr.: zibelka s kvocami(suhe hruške), ajda v skrinjici z receptom za žgance, kipec kralja Matjaža, rifel za borovnice, majhna orodja in podobno.
Predsednik turističnega društva Franc Piko je navdušeno pripovedoval, kako se v Šentanelu razvija tudi izletniški turizem, saj jih je letos obiskalo že 120 avtobusov turistov; poleg spominkov so jim pripravili narečni kulturni program in organiziran ogled Šentanela. Piko Franc verjame v promocijske akcije, ki ljudi željne sprememb, usmerijo. □
Samo Save
Dravograd:
U@[L®m®»0Q(Š[l Jtl D §□
Na Dravograjski osnovni šoli so se letošnjo pomlad pričela obnovitvena dela na telovadnici. Podjetje IGM iz Šentjanža pri Dravogradu je 10. maja pričelo z adaptacijo telovadnice, dela pa naj bi se predvidoma zaključila do pričetka novega šolskega leta. Ker so se pojavila nepričakovana dodatna dela, seje rok prestavil na 30. september, zaradi nabave opreme v sami telovadnici pa še za petnajst dni. Otvoritev načrtujejo za 15. oktober. “Telovadnica je tik pred končanjem, večina gradbenih del je zaključena. Sklenjena je pogodba z Elanom za nabavo tiste opreme, ki jo je potrebno
pred lakiranjem parketa pritrditi v tla. Sem spadajo koši, zaščitna mreža in ostala oprema, vredna okoli pet milijonov tolarjev. Predračun zanjo je znašal osem milijonov tolarjev, a smo znesek zaradi omejenih finančnih sredstev znižali na pet, saj osnovna šola Dravograd višjega zneska ne more pokriti iz sredstev za amortizacijo,” je povedala tajnica občine Dravograd Lidija Požgan.
V začetku načrtovana rekonstrukcija telovadnice je z menjavo oken in parketa znašala okoli 18 milijonov tolarjev, kasneje, ko je Ministrstvo za šolstvo in šport kot dodaten pogoj za
sofinanciranje izgradnje zahtevalo gradnjo prizidka in drugih manjših del, so se stroški povečali na 33 milijonov tolarjev. Po odstranitvi parketa je bila zaradi dotrajanosti temeljev in osnovnega tlaka potrebna hidroizolacija le teh, zaradi česar so k osnovni pogodbi dodali ankes za 24 milijonov tolarjev.
Tako je rekonstrukcija telovadnice skupno znašala 57 milijonov, kar je precej več od planiranih 18 milijonov tolarjev. Občina je iz proračuna v letu 1996 namenila 4,4 milijone tolarjev, v letu 1997 pa še dodatnih 13 milijonov. Ker je bila prenova prevelik zalogaj
za občinski proračun, so zaprosili za pomoč večja dravograjška podjetja, za preostali del zneska po upajo, da ga bo prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport.
Nedavno so rešili tudi zaplete z lastniki zemljišč pri podružnični šoli v Šentjanžu pri Dravogradu. Gradnja naj bi se predvidoma pričela v drugi polovici oktobra. Krajani naj bi za njeno izgradnjo namenili 54 milijonov tolarjev, zbranih iz samoprispevka, občina 210 milijonov tolarjev, država pa naj bi prispevala okoli 210 mili-jonov.Q
Jasmina Detela
tmmm
Sveti Primož na Pohorju
KNJIŽNICA NAMENJENA KMETU
V majhni vasici Sv. Primož na Pohorju so se minulo nedeljo veselili letos že drugič. Nedavno tega so odprli nov odcep asfaltirane ceste, ki jih bo povezovala z Vuzenico, v njihovo sredo pa je v nedeljo prišla znana slovenska etnologinja, dr. Marija Makarovič. Napisala je knjižico Kmet, ki bo hkrati tudi koristen kulturni pripomoček za osnovnošolce, likovno pa so jo opremili otroci iz osnovne šole v Svetem Primožu.
“Ideja za njeno izdajo jc nastala hitro po izdaji Kmečke abecede 1 in 2 in je v nekem smislu nadaljevanje prej omenjenih del. Sem meščanka, in nikoli nisem živela na kmetiji, pa so mi kljub temu najljubše razpršene kmetije, domača kapljica... Prav zaljubljena sem v prečudovito Pohorje, Kozjak in Koroško. Občudujem te ljudi, ki kljub napornemu delu vztrajajo. Kmet kot večina meščanov ni usmerjen enostransko, obvladati mora več poklicev hkrati: je agronom, manager, gospodarstvenik in še kaj.
Razlog za njen nastanek je v dvigu samozavesti kmečkim otrokom, zakaj mestni otroci še vedno gledajo zviška na kmečko delo. Če spoštuješ kmeta, spoštuješ tudi naravo in dobrine, kijih nudi,” je povedala Makarovičeva.
“Korošči pravijo, da sem muhasta in da nikoli ne vem, kaj si želim. Morda je bil to eden poglavitnih razlogov, da sva se skupaj z Milanom Zajcem, direktorjem
podjetja Scepter, odločila, da bodo likovna dela opravili šolarji iz Primoža.” “Marija Lorenci, Robert Ferk, Blaž Knez, Tanja Ošlak in Milan Knez so danes šestošolci. Z risanjem pa so pričeli v četrtem razredu. Večkrat jim je ob zahtevah dr. Makarovičeve potrpljenje malo pošlo, zlasti, ko so morali zaradi spremembe formata knjige vse znova prerisati,” je povedal primožki učitelj Franc Škrget.
“Kljub temu me veseli, da sem izziv sprejel, saj je njegova največja vrednost prav v sodelovanju otrok in njihove domišljije, ki je vsaki risbi dala poseben pečat,” je dodal.
Knjižico, ki je bila še posebej dobro sprejeta s strani domačinov, je v okviru projekta CRPOV Sv. Primož na Pohorju ob pomoči Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdal in založil Scepter d.o.o. iz Vuzenice v nakladi 750 izvodov. “Upamo, da bo izpod vašega peresa nastala še kakšna lepa knjiga, ki bo obogatila dediščino in razveselila naše kmečke duše,” je ob zaključku predstavitve dejal domačin, Branko Nabernik.
V prostorih primožke osnovne šole je bila hkrati na ogled tudi razstava idejnih predlogov kmečke hžnice v Vuzenici in ureditev vaškega centra Sv. Primoža na Pohorju, ki sta jo izdelali domačinka Ana Viher in njena sošolka Tina Hočevar.□
Tekst in fotografija: Jasmina Detela
Libeliče:
t)(C)Q

Ex-tempore je naziv za neke vrste likovno kolonijo, ki je zanjo značilno kratkotrajno ustvarjanje umetnikov v prostoru. V Libeličah, obmejni vasi občine Dravograd, je v sklopu letošnjih prireditev ob 75-obletnici priključitve Libelič k matični domovini (osrednja prireditev bo 19. oktobra), potekalo že četrto srečanje likovnih ustvarjalcev EX-TEMPORE 97. Vabilu se je odzvalo trinajst umetnikov, ki jim je slikarstvo konjiček. Iz primorskih krajev so prišli Stanka Golob-Lenar, Marija Strnad in Marjan Miklavec, Ljubljano in Gorenjsko so zastopali Emilija Erbežnik, Janez Ambrožič, Rudi Reichmann in Boris Štrukelj-Boršt, Štajersko Jure Godec in Ervin Kralj ter Koroško Mojca Kovač, Stojan Brezočnik, Matevž Šumah in Sreč Fruhauf, ki je kolonijo tudi vodil.
V času štiridnevnega bivanja v idiličnih Libeličah so nastale podobe krajine, kmečke arhitekture, kulturnih in drugih znamenitosti, ki so jih razstavili v prostorih župnišča in bodo na ogled do konca oktobra.
Ob otvoritvi razstave so domačini svojim gostom pripravili kulturni program z ljudskim zborovskim petjem. V nagovom je prof. Silva Sešel med drugim dejala, da gre za srečanje ustvarjalcev z Libeličami in prebivalci, ki jih poznamo kot pokončne in take, ki znajo svoje ideje tudi uresničiti. In ko bodo videli podobe svojega kraja na slikah, ga bodo znali še drugače ceniti. Glavni tajnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki skrbi za ljubiteljsko kulturno dejavnost pri nas, Vojko Stopar, pa je glede na svoje izkušnje omenil ustvarjalni kulturni naboj Koroške ter izrekel priznanje organizatorjem - občini Dravograd in njenemu županu Radu Krpaču, tukajšnji ZKO in Betki Kolenbrand,
ter dejavnim v krajevni skupnosti Libeliče. □	S..Š.
ZA SPOŠTOVANO IN PRIJAZNO SLOVENIJO.
Državljanke in državljani Republike Slovenije,
predsedniške volitve so razpisane in začenja se postopek za vlaganje kandidatur. Ker bo Milan Kučan nastopil le, če bo njegova kandidatura podprta z vašo voljo in s tem nestrankarska, bo treba zbrati pet tisoč podpisov.
Če zaupate njegovim premišljenim in modrim odločitvam. Če verjamete v politiko povezovanja interesov, dopuščanja različnosti in neomajne odločnosti v pravih trenutkih.
Če vam je pri srcu njegov posluh za ljudi in želite ob bok tujim državnikom postaviti človeka, ki govori za dobro ime Slovenije. Prosimo vas, da s svojim podpisom na obrazec P-1 omogočite drugo kandidaturo Milana Kučana za predsednika Republike Slovenije.
Na sedežu upravne enote, kamor sodi vaše stalno prebivališče, pred pristojno osebo, ki vodi evidenco o volilni pravici, podpišete obrazec P-l.
S seboj morate vzeti osebno izkaznico. Prosimo vas, da podpisan obrazec vložite v ovojnico in pošljete na naslov:
Milan Kučan, p. p. 1997 1001 Ljubljana
Naj obvelja torej vaša volja. Če nas bo pet tisoč, bo Milan Kučan nastopil na predsedniških volitvah in se, tudi zaradi podpisa vsakega od vas, s svojimi izkušnjami in poštenjem boril za zmago.
Upravna enota	naslov	telefon št.	uradne ure
Ravne/Kor. Dravograd Slov. Gradec Radlje/Dravi	Čečovje 12a Meža 10 Meškova ul. 21 Mariborska 7	0602/23-821 0602/83-061 0602/41-151 0602/71-401	pon 7-15, sre 7-17, pet 7-13 pon 7-15, sre 7-17, pet 7-13 pon 7-15, sre 7-17, pet 7-13 pon 8-15, sre 8-17, pet 8-13
Odprti telefon: 061 168 54 45 od 10. do 12. ure; internet: http://kucan-volitve97.hermes.si			
m@mux (k©!?
j® is sojiip^
IjvOO ©on®
Česa lepšega si FRANC RIHTER iz Mislinje zagotovo ni mogel zaželeti, kot daje pred kratkim uplenil takšnega kapitalnega jelena. Odstrel zanj mu je namreč kot darilo poklonilo Gojitveno lovišče Pohorje s sedežem v Mariboru, ko je odhajal v pokoj. Franc je namreč bil polnih 36 let lovski čuvaj in zato tudi nič čudnega, da mu je znana sleherna stezica Pohorja in prav vsak kotiček na njem.
Frune s svojo trofejo
V dolgi lovski karieri je bil spremljevalec dobršnega števila lovskih gostov, ki so prihajali v ta lovišča iz vseh koncev naše države in iz tujine. Največjih je bilo iz Italije, Nemčije in Avstrije, Franc pa jim je potem trofeje tudi očistil in ocenil.
Pravi, daje že naveličan streljanja oziroma pokanja. Ta njegov (zagotovo ne zadnji) jelen je bržčas najlepši, bil je šesterček oziroma šesterak, očiščen je tehtal kar 145 kg. S prav toliko točkami je bil tudi ocenjen, kar pa ni tako zanemarljiv podatek. Naj izdamo, da je bil uplenjen na Poku v bližini Skrivnega hribra, visoko na Pohorju. Takšnih kapitalcev pa tako zagotovo ne srečaš kje v dolini.□
Silvo Jaš
Dravograd:
smUi
Dravograjski “Traberg fest”, pričel se je v sredo in bo s podelitvijo pokalov in drugin nagrad zaprl vrata v nedeljo, ni samo prireditev, ki jih ponujajo uradna vabila in plakati, temveč precej več.
Sicer pa kulturni utrip Dravograda vendar ni od včeraj, je priznan in poznan desetletja, v njem se odslikava šola, upokojenci in drugi kulturni in umetniški delavci Dravograda in okolice. Tudi tokrat pripravljajo upokojenci svoj delež z razstavo.
Nekaj posebnega pa bo nedvomno prva samostojna razstava znanega Dravograjčana Franca Pečnika, ki bo predstavil svoja na svilo naslikana dela gozdnih, travniških, pašniških in planinskih cvetov iz našega območja. Nedvomno gre za estetsko lepa dela (o umetnostni vrednosti naj spregovorijo strokovnjaki), lahko zatrdimo, da imajo veliko estetsko, vzgojno in ekološko poanto. Povsod bodo pripisana (poleg domačih) še latinska imena in njihov zdravilni namen, saj tega vse vrste teh cvetlic tudi imajo. □
k. valil
Se v tem mesecu bo LEK v sodelovanju z izraelsko tovarno zdravil Teva na slovenskem trgu predstavil novo zdravilo Copaxone, kije namenjeno zdravljenju multiple skleroze. To zdravilo že uporabljajo v Izraelu, v ZDA in v Argentini, Slovenija pa bo ena izmed prvih držav v Evropi, kjer se bo za zdravljenje multiple skleroze uporabljal Copaxone.
Znanstveniki sc že desetletja trudijo, da bi našli zdravilo za multiplo sklerozo. Ugotovili so, da je to avtoimunska bolezen, kar pomeni, da se v organizmu iz neznanega vzroka sproži obrambni mehanizem proti lastnim celicam in tkivom, v tem primeru proti mielinu. Multipla skleroza je ena najpogostejših nevroloških bolezni.
Za multiplo sklerozo najpogosteje zbolijo osebe med 20. in 40. letom, torej v najproduktivnejši dobi življenja. Bolezen nedvomno vodi v težjo ali blažjo
obliko invalidnosti.
V	šestdesetih letih so raziskovali bolezen, podobno multipli sklerozi, pri živalih. Odkrili so spojino, danes znano kot Copaxone. Leta 1977 so
Copaxone prvič uporabili pri človeku in do danes z njim zdravili že številne f bolnike. Ugotovili so, da zmanjša pogostost zagonov bolezni pri bolniku z j recidivno-remitentno obliko multiple skleroze in upočasni napredovanje j invalidnosti, bolniki pa ga dobro prenašajo. Zdravilo je bilo letos junija reg- j istrirano tudi pri nas.
V	Sloveniji je približno 2000 bolnikov z multiplo sklerozo. V Leku upajo, da I
bodo s Copaxonom ponudili novo možnost bolnikom z multiplo sklerozo, j Vsekakor pa se bodo potrudili, da bodo tako zdravniki, ki se ukvarjajo s to | boleznijo, kot tudi bolniki in Društvo obolelih za multiplo sklerozo dobro sez- I nanjeni z lastnostmi in prednostmi novega zdravila.	□
Predstavljamo
VINKO KLANČNIK, nekdanji tajnik Krajevne skupnosti Slovenj Gradec, gotovo spada med najbolj zaposlene Slovenjgradčane. Ob nastopu jeseni je spet pošteno zavihal rokave in se lotil obnove mestnih zelenic. Vse je treba prekopati, pognojiti, na novo posaditi čebulice tulipanov in drugih pomladnih cvetlic, da bodo drugo leto dovolj zgodaj prikukale na plano. Tega se Vinko že zdaj zelo veseli.
F.R.
\ /
ANDREJA KAMENIK, dijakinja ekonomske šole - poslovna usmeritev iz Tolstega vrha nad Mislinjo:
“Sem pač takšna kot večina mladih. Rada kolesarim, igram odbojko, žuriram. Razmišljam, pa tudi ambicije imam, da bi se v prihodnje ukvaijala z manekenstvom, tudi ponudbe za fotomodel bi z veseljem sprejela. Želim si uspeti v življenju, tako kot večina mladih, zato bom tudi s študijem nadaljevala.”
S.J.
\	r
ADI SMOLAR z Mute, starejši seveda, da ne bo pomote, je nedvomno tisti Korošec, ki je najprej Trbonjčan, zatem Mučan in nato vse drugo. Je pa nedvomno človek, ki ima globoke sledi v glasbeni dejavnosti Koroške. Najprej član ansambla “Fantje treh dolin”, še bolj poznan kot kapelnik godbe iz Šentjanža, vemo, daje bil kapelnik Perniške kmečke godbe in še vedno vodi svoje domačine -Godbo za pihala v Tibonja. Vmes je bil dolga leta član Pihalnega orkestra v domači Muti.
Priskočil in pomagal je še marsikje, pa bo že to, kar smo zapisali, menda kar dovolj. Adi še vedno rad poprime za svojo trobento. Je pač muzikant, porečejo znanci, tisti pa, ki poznajo zahtevnost in delo na tovrstni glasbeni sceni, so mu za njegov hud tudi hvaležni.	k.v.
% /
MNOGO KONJIČKOV
Ni kaj, tale simpatični gospod zrelih let HUBERT NEMEC z Mute je nadvse zanimiv človek in sila prijeten sogovornik. Včasih zna ustvarjati prave male čudeže. Poleg tega, daje že dolga leta gasilec v tistem najbolj žlahtnem pomenu besede, se ukvarja še s kopico drugih stvari. Prav pred kratkim je dobil najvišje gasilsko državno priznanje - kipec Matevža Haceta.
Že od malih nog so postali njegova velika ljubezen vse vrste motorji. Vzljubil jih je, posebej še takrat, ko je sestavljal in razstavljal njihovo “dušo”. Zlezli so mu pod kožo. Kdove kod in na kakšen način vse je iskal motorje, pa dele zanje, še zlasti tiste najbolj stare letnike. Njemu pa pomenijo najbrž še veliko več kot tistemu, ki jih samo gleda.
Najstarejši motor (kot da ni čutiti let) v njegovi zbirki je HECKER iz leta 1939, pa potem TRIUNF in še kopica drugih. Vse na Hubertovih motorjih se sije od kromiranih delov, do same barve. Vsi so temeljito obnovljeni in tudi zaradi tega njihovih let ni čutiti. In kar je še posebej pomembno, brezhibno delujejo vsi po vrsti.Q
S.Jaš
aamo
Prodajamo koruzo, cena po dogovoru. Vargazon Cven 14 tel. 0609 82441
Sttcpoosa "Witti Umjllrjm*'
Že njega dni, kamor pač sežejo spomini dedov, zapisanega pa je prav malo, so naša območja slovela po streljanju z možnarji ob sleherni slovesnoti. Ena od teh so bila žegnan-ja, pa ob Veliki noči, porokah, šran-gah ali ob raznih drugih slovesnih priložnostih ali celo ob odhodu fantov k vojakom, ko so jim prijatelji nekako v spomin izstrelili možnar.
Do danes so se ohranila pričevanja o nakupih smodnika, pa tudi o nesrečah, ki so se pripetile, če se ni dovolj skrbno ravnalo. Na Primožu je kapelica v spomin ponesrečenemu strelcu. Za smodnik za cerkvene priložnosti bi tu šli strelci od hiše do hiše, podobno kot pri iberii, če se je
še kdo spomni, in skoraj je ni bilo hiše, kjer ne bi primaknili kakšen kajcrček. Ker pa je bil smodnik po letu 1918 na avsnijski strani bistveno cenejši, so ga fantje navadno kakšno vrečo “prišmuglali” in poceni polnili možnarje v čast cesarju ali cerkvi. Zaradi tega so se v teh obmejnih krajih ob žegnanjih tudi vedno bliskali bajoneti žandarjev, ki so prežali na avstrijski smodnik, bil je drobnejši in, kot je pripovedoval perniški Kodi, so ga hudiči dobro ločili in ostro kaznovali. Celo gospod so v pridigi omenili, da gre gospodu, kar je gospodovega in cesarju, kar je cesarjevega, več pa ne. “Je pa že kak terc v spovedi povedal, kak delamo”, bi
končal Kodi. In več ko je bilo finan-carjev in žandarjev, bolj pretkano so strelci skrivali smodnik; k sreči sta kadila in smrdela oba enako.
Danes ta star običaj vse bolj oživljajo. Na Treh kraljih že pred leti, ko so fantje in možje sestavili skupino strelcev, ki je letos gostovala tudi na Jerneju. Bil je venec na klobuku
mojstra in pušeljci in vse, kar k temu spada. Bilo pa je tudi lepo in brez žandarjev, le veliko ljudi z obeh strani državne meje. Saj se rojak z druge strani še spomni kakšne domače besede, mi pa tako ali tako skoraj nimamo težav z dvojezičnostjo .□
k. vaiti
Vuzenica:
K® J® WS® JIlJj®®
Ko potekajo sejmi, kulturne ali druge prireditve, je skoraj vedno v ozadju cela vrsta (takorekoč neopazna skupina) ljudi in posameznikov, ki vlečejo velik voz organizacijskih in drugih skrbi. To so brezplačna dela, brez katerih večine takšnih in podobnih prireditev sploh ne bi videli, ne bi zaživele.
Pa vam danes predstavljamo, seveda le na sliki, samo osrednji šopek vuzeniških turističnih delavk. Te dni pa so bile opažene s pestro ponudbo in predstavitvijo na Radeljskem sejmu in to že kar prvi dan, ko so se mnogi še nekako iskali. □
-kv
Primož nad Muto:
Ob spodbudi Agencije za turizem občine Muta, ob velikem prizadevanju, ki traja že več let pri domačinih, so letos izjemno lepo uredili okolico cerkve pri Svetem Primožu nad Muto. Prestavili so cesto, ki je nevarno ogrožala zgodovinsko pomembno cerkev, za kar je svoj delež dala občina, presadili celo spominsko lipo ter postavili nekaj umetniško izrezljanih obeležij (slednje je delo Simona Rutnika), vse skupaj pa prekrili z asfaltom. Po domače bi rekli -povsem evropska podoba planinskega kraja. □
kv
Upravičeno ponosni na svoj kraj
Zvedeli smo
Zavarovalnica Maribor je na Koroškem prisotna že dolgo vrsto let. Še preden se je rodil smučar Mitja Kunc, je zavarovalnica pomagala klubom in posameznikom pri njihovi športni poti. Podpis poslovnega dogovora z našim vrhunskih smučarjem pomeni zato le nadaljevanje tradicije, hkrati pa poslovno potezo v zadovoljstvo obeh partnerjev.
Logotip Zavarovalnice Maribor na
Kinsi neai
vozilu Audi avant A4 quatro, ki ga je dala Mitji na razpolago znana velenjska hiša Avtocen-ter Meh, pomeni za zavarovalnico dodatno promocijo, članu reprezentance s Koroške pa bo dogovor zagotovo pomagal k še boljšim športnim rezultatom. Pri Zavarovalnici Maribor ob tem radi povedo, da so pri njih zavarovani tako Mitja Kunc kot njegova družina in smučarski klub.
Predstavniki zavarovalnice so ob tej
priložnosti napovedali odprtje poslovnih prostorov ZM tudi v Črni na Koroškem, medtem ko so se v Dravogradu že vselili v nove prostore v PTC Meža in poslujejo zdaj v tem kraju na dveh lokacijah: v prostorih AMZ in v PTC Meža.O -vik


hhhhhbhmhhmmhhhi
2 mMMi
NEKAJ ZANIMIVIH 0 KOROŠKI ŽELEZNI KAČI
Ljudje kljub poplavi osebnih vozil še vedno radi potujemo po železnici. Nekoč so ljudje vlaku, ker je bil prebarvan v temno barvo, govorili, daje to železna kača. O tem sem se (tega je že nekaj desetljetij) tudi sam prepričal, ko sem z lepe razgledne točke gledal v dolino in spremljal, kako se je kompozicija vlaka zvijala po ovinkasti železni progi.
Na vlakih pa se tudi marsikaj zanimivega dogaja. No, tu ne bomo pisali o “ljubezni”, ampak bomo zapisali nekaj popotnih vtisov s koroške proge, se pravi z vlaka, ki vozi iz Maribora do Prevalj oziroma do Pliberka (Bleiburga) na avstrijskem Koroškem. Potovanja so včasih prav zanimiva.
Vlak brez potnikov
Zgodilo seje, daje na odhod zadnjega vlaka za Koroško čakalo na železniški postaji v Mariboru nekaj potnikov, vlak pa je odpeljal s povsem drugega tira. Potniki so lahko za njim le gledali z velimi očmi. Zgodba se je sicer zanje končala srečno, kajti “šel” železniške postaje je moral zanje najeti taksi, ki jih je peljal prav do Prevalj. Res pa so nekateri izstopili iz taksija že prej.
Kdo je plačal stroške prevoza, nam ni znano. Resnica je, da ta vožnja za nekoga ni bila poceni, če tega ni plačala kar železnica sama?
Potresni sunki
Z večernim vlakom se peljem iz Maribora do moje končne postaje, na Ravne. Mlad vlakovodja pa je
(morda) v bojazni, da bi kateri izmed sicer redkih potnikov v vagonu le pretrdo zaspal ter se odpeljal nekaj postaj predaleč, ob prihodu na vsako železniško postajo sunkovito zavrl, prav tako tudi sunkovito speljal. Protest oziroma pritožba pri sprevodniku nista nič zalegla, kajti zavore so cvilile tudi naprej, vse do Raven. Ko smo izstopili, se nam je vlakovodja kar z nekim posebnim užitkom smejal. No, vcijetno je bil pač začetnik oziroma, kot pravimo, novopečeni vlakovodja.
Tudi malo ravsanja ne škoduje
Ne spominjam se točno, kje je v vagon vstopila skupna mladih, verjetno v Studencih ali Rušah. Že od vsega začetka so bili precej glasni. Nenadoma sta si dva korenjaka skočila, kot pravimo, v lase. Bilo je nekaj prerivanja, udarcev z obeh se vojskujočih mladih vročekrvnežev. Umirili soju kolegi in kmalu sta si segla v roke. Tako na naslednji železniški postaji ni bilo treba poklicali policije.
Smrt na tirih
Na žalost sc pri nas zgodi kar precej smrtnih nesreč tudi med železniškimi liri, kjer je sicer hoja prepovedana. Nedavno tega se je le kakšen kilometer pred železniško postajo Ravne pripetila smrtna nesreča, ko sta se zakonca vračal domov kar po tirih. Žena je pravočasno odskočila, si rešila življenje, mož pa je mrtev obležal med liri, pod vagonom. V tem primeru je bil vlakovodja upravičen, da je na vso moč zavri, vendar žal prepozno, saj vlaka res ni mogoče ustaviti v nekaj meirih.Q
Franjo [lovnih
14-17/97
Koroške note
Korošci dobili nov studio
Prav razveseljiv je podatek, da se novi glasbeni študiji ne odpirajo samo v našem glavnem mestu, temveč tudi v malce bolj odmaknjenih, zato pa toliko lepših delih naše domovine. Profesor Oto Vrhovnik in njegova žena Darja sta v pičlih šestih mesecih odprla popolnoma nov glasbeni studio Melopoja. Za ime sta se Darja in Oto odločila, ker je to grški izraz za vse, kar je povezano z glasbo.
Oprema v studiu je digitalna in omogoča snemanje vseh glasbenih zvrsti. Koncertni klavir znamke Bosendorfer in original Hammond
orgle M100 pa omogočajo tudi vrhunsko snemanje klasične glasbe. Studio meri 130 kvadratnih metrov, v katere so vštete tri snemalne kabine, soba za sprostitev...
“Vse, kar je v studiu, sva naredila sama. Stopnice, tudi čopič sva prijela v roke,” pravi Darja, novinarka in vodja studia. Pravi tudi, daje bil glasbeni studio Otova želja že dalj časa. “Ko sva razmišljala, kaj bova naredila iz kleti, nama je najprej prišla na misel glasbena soba za otroka. Aljoša in Dunja že dalj časa obiskujeta nižjo glasbeno šolo; mislim, da sva z novim
studiem nekaj dobrega naredila tudi zanju. Vesela pa sem tudi, da otvoritev sovpada z Otovim 47. rojstnim dnevom.”
Vrhovnikov! seveda upajo, da bo studio nekakšno stičišče glasbenikov, v katerem bo vsak našel prostor za ures-ničitev svojih sanj. Vsekakor bo
popestril ponudbo tako na Koroškem kot v sosednji Avstriji. Že pred uradno otvoritvijo so v njem snemale različne skupine, upajo pa, da bo v njem skozi vse leto tako živahno, kot je bilo ob otvoritvi.O
Tekst in fotografija: Jasmina Detela
"Ce bi imel denar, bi postal harmonikaš"
To je bil prvi stavek, ki ga je v pogovoru spregovoril koroški kant-avtor Milan Kamnik. “Učitelju v šoli sem v 6. razredu osnovne šole celo zlagal, da mi je dedek kupil harmoniko, kar je kasneje preveril in me seveda dobil na laži.”
Kmalu po tem neprijetnem dogodku pa so se pričeli srečevati s sosedovimi fanti in ustvarjati prve korake v glasbi. “S kitaro seveda, tisto so mi starši kupili, saj je bila cenejša kot harmonika! In pri njej sem tudi ostal. Igrali smo vse, kar smo znali. Tudi podoknice dekletom. Kasneje sva s prijateljem Tonetom ustanovila Duo izvir, ker sva se sama sebi zdela izvirna, ime sva kasneje preimenovala v Duo Kora (Koroška Ravne). Iz Dua je nastal ansambel Kora, s katerim
smo kar 5. let igrali v kavarni v Ravnah. Sedaj pa zapojemo in zaigramo le še za svojo dušo. Sledili so velenjski Vitamini, premor, pa Duo Kora in prelomno leto 1995, ko sem se odločil za samostojno glasbeno pot.”
Koroškemu narečju povsod radi prisluhnejo
Posebnost Milana Kamnika so tudi njegove pesmi, katere so v veliki večini pete v narečju.
“Narečje je tisto prvo, s katerim sem začel in zdelo se mi je, da me je prav narečje potegnilo iz povprečja. Dokler nekako nisem našel samega sebe in spoznal svojih sposobnosti, sem v narečju videl nek uspeh, saj če si nekje drugje, v kakšnem drugem kraju zapel v narečju, si bil čisto drugače.
Posnetek: T. Jeseničnik
bolj prijazno sprejet. Zakaj rad pojem v narečju? Ne vem, morda zato, ker je naše narečje lepo, ali pa zaradi Prežihovega Voranca, ki sem ga v šoli premalo bral... In če ne bi imel rad svoje Koroške, prijaznih ljudi in jezika, bi bil že zdavnaj kje drugje, v kakšnem drugem kraju ali deželi.”
Prvi glasbenik v družini
Milan pravi, da ne ve, od kod njegov posluh in smisel za glasbo, saj se nihče od domačih nikoli ni ukvarjal z glasbo.
“Slučajno sem ugotovil, da mama včasih lepo žvižga in poje, in tu se tudi konča seznam glasbeno nadarjenih ljudi v naši družini. Tudi sam na začetku moje glasbene poti nisem
vedel kaj oz. kakšno pot naj uberem v življenju. A pri glasbi je tako, da prej ko slej spoznaš, če ti leži ali ne. Je kot droga, ki si je iz dneva v dan želiš več.” Za jesen pripravlja Milan nov CD in kaseto, na kateri bo nekaj starih in nekaj novih komadov. Morda bo na katerem od njegovih naslednjih projektov skupaj z njim zapela tudi šestletna hčerka, ki že sedaj kaže zanimanje za glasbo. In morda bo glasba postala tradicija v družini Kamnik. Tako kot jc Milanova “kitajska” brada z 27 rušami (kot ji v šali reče), pa klobuk, škornji in dolgi lasje. In dopust? Tega bo Milan letos več ali manj preživel delovno na kopališču na Ravnah ali na nastopih širom po naši lepi Sloveniji.O	J. Detela
Šport in akcija
V Slovenj Gradcu je prišlo v letošnjem letu do prave teniške ekspanzije. V okviru teniškega centra Murko seje zbralo približno 50 ljubiteljev tenisa, ki jih povezuje predvsem ideja DRUŽABNOSTI. Najprej moramo zapisati, da je to združba ljudi različnih starosti, od 25. leta, pa vse tja do 60. leta, s še posebnim poudarkom, da ne predstavljajo tako imenovano slovenjgraško elito, čeprav se to kar prevečkrat omenja oz. poudarja. Ta krog tenisačev sestavljajo ljudje najrazličnejših poklicev, od tehnikov do inžinirjev, od ekonomistov do podjetnikov itd. Pa ne samo to, igralci prihajajo tudi iz Dravograda, Radelj ob Dravi, Raven na Koroškem in celo iz Mežice. Seveda si tega pred nekaj leti ni dalo niti zamisliti.
Dejstvo je, da je Teniški klub Slovenj Gradec, ki je še danes uradno registriran, imel svojevrsten način včlanjevanja in igranja; da tekmovanj sploh ne omenjamo, saj jih praktično ni bilo, če pa so že potekala, je moralo to biti že pred davnimi časi, saj v zadnjih dveh letih ni bilo zaslediti nastopov mladih ali celo najmlajših Slovenjgradčanov v katerikoli slovenski teniški ligi. So pa obstajali impulzi za igranje veteranov na igriščih TK Slovenj Gradec na Letališču v Turiški vasi. Tu moramo predvsem omeniti korektno, organizacijsko izpeljane Triglav tenis turnirje. S strani TK pa tudi zelo solidno vzdrževana igrišča ter dodatno izgrajeno infrastrukturo, ki jo ta teniški kompleks tenisačem nudi.
Leta 1996 se je po srečnem naključju v okviru TENIS CENTRA MURKO zbrala povsem nova skupina ljudi. Ti so takrat z bolj ali manj začetniškim teniškim znanjem odigrali LIGO DVOJIC 96 in s tem ustvarili odlično osnovo za nadaljnji razvoj tega načina druženja in posredno tudi tekmovanja. O vseh razsežnostih teniške rekreacije so nam spregovorili OTO SLEMENI K, idejni “oče" kluba 96, prvi predsednik kluba DARKO ČREŠNIK, organizacijsko in tajniško naravnan DANILO JAKOŠ, ter lastnik - teniški vaditelj HAJTNIK MURKO-CIC.
OTO SLEMENIK, direktor Zavarovalnice Triglav PE Koroška:
“Tenis oziroma teniška liga mi v prvi vrsti pomeni sprostitev in telesno aktivnost. Teniška liga je tudi družabno srečanje prijateljev, znancev in poslovnih partnerjev. Lahko rečem, da se je teniška liga “prijela”, nas osvojila, žal nekatere celo zasvojila, kar ni prav - odvajanje katerekoli odvisnosti oziroma zasvojenosti je težko. Tenis oziroma teniška liga je in mora biti za delom in obveznostmi, ki jih človek ima v službi in doma. Ni pa izključeno, da marsikomu ne bi pomenil tenis prvi v vrsti različnih hobijev. Prepričan sem, da bo teniška liga živela še naprej, se širila in vključevala nove člane. Še zlasti sedaj, ko seje ustanovil Teniški klub 96.”
DARKO ČREŠNIK, predsednik kluba 96: “Konkretno pobudo za ustanovitev Tenis kluba 96 v Slovenj Gradcu je pred časom sprožil lastnik TENIS CENTRA MURKO. V mislih smo imeli pridobivanje in vzgajanje mladih igralcev, kot tudi omogočanje teniške igranja rekreativcev, ki jih je Slovenj Gradcu in njegovi okolici kar veliko. Klub je v postopku registracije v skladu z obstoječo zakonodajo na tem področju. Za seboj ima
se bo v oktobru zaključila. Takoj zatem pa prehajamo na zimski ciklus igranja - tekmovanja. Imenovali ga bomo Zimska liga 97/98, prijave novih članov rekreativcev so še možne in zaželjene! Poudarim naj, da smo organizatorji v tem letu uspešno izpeljali tudi dvoje gostovanj naših članov, najprej v Ormož in pred dnevi v Mežico, kjer so si tenisači ogledali jamo rudnika in odigrali nekaj iger na mežiških teniških igriščih. Za zaključek lige dvo-
Prn> i>i>kril(i tenis igrišče v Mesini občini Slovenj Gradec
ustanovni občni zbor, kjer je bil izvoljen upravni odbor, nadzorni svet in organizacijski tajnik. Trenutno šteje klub okrog 50 članov. Kaže se pa interes za pristopanje še novih.
Naj se dotaknem še ciljev kluba, ti so usmerjeni v ustvarjanje talentiranih mladih igralcev, ki bodo v naslednjih 5-10 letih kaj več pomenili tudi v širšem slovenskem prostoru. Omogočalo jim bomo udeležbo na ustreznih tekmovanjih. V tem smislu sc bo klub povezoval tudi z drugimi teniškimi klubi. Pravkar smo v navezi stikov s TK Velenje, kjer se dogovarjamo za strokovno sodelovanje (teniški trenerji, ki bodo prihajali občasno v Slovenj Gradec). Na koncu naj poudarim, da bo TK 96 Slovenj Gradec za svojo dejavnost imel v najemu teniška igrišča TENIS CENTRA MURKO v Slovenj Gradcu.”
DANILO JAKOŠ, organizacijski tajnik: “Organiziranost teniških igralcev v TK 96 je narekovala skupina igralcev (bilo nas je 16), kije iz rekreativnih pobud najprej odigrala teniško ligo 96, kasneje pa se nam je pridružilo še 30 tenisačev različnih starosti. Vsi ti danes igramo ligo dvojic, ki
jic 97 pa bo TK 96 v mesecu oktobru organiziral teniški ples v Hotelu Kompas v Slovenj Gradcu.”
CIC HAJTNIK - MURKO, lastnik teniških igrišč: “Mislim, da bo tenis klub 96 moral v svoji prihodnosti skrbeti za razvoj najmlajših teniških generacij, predvsem na podlagi strokovnih usposabljanj. Sam bom poskušal ob svojem vadbenem delu pripeljati v Slovenj Gradec trenerje tudi od drugod. Z novim letom se bom profesionaliziral in s tem poskušal zadovoljiti pričakovanja tistih, ki se bodo šele začeli usposabljati za teniško igranje. V okviru TENIS CENTRA MURKO in teniškega kluba 96 bom najmlajšim kategorijam igralcev nudil tudi brezplačno rabo igrišč. Vključeval pa se bom pri organiziranju tekmovanj v okviru TZ Slovenije, kar se do sedaj ni dogajalo.
Ne smem pozabiti na igralce in igralke rekreativce, pri meni bodo lahko opravili začetniški in nadaljevalni tečaj, omogočal pa jim bom tudi tekmovanja v duhu družabnosti. Prepričan sem, da bo liga dvojic ostala v programu TK 96 kot izvirnost in hvaležna priložnost druženja različnih ljudi med seboj.” □
Šport in akcija
Sobota, 20. septembra 1997, je bil za slovenjgraški tenis prelomni dan, saj je zasebni TENIS CENTER MURKO odprl teniški balon, ki pokriva dvoje teniških igrišč. Ta pridobitev je za sedaj edina te vrste v Mestni občini Slovenj Gradec in bo nedvomno služila tenisačem vseh generacij, od najmlajših pa tja do najstarejših. Še največ je vredno, da se bo igralna sezona potegnila praktično čez vse leto.
Verjamemo, da bo lastnik, priznani teniški vaditelj HAJTNIK MURKO - CIC znal organizirati rekreativne turnirje tako za moške kot tudi za ženske, da bo uresničil želje najmlajših po strokovnem usposabljanju, da bo odprl vrata osnovnošolski in srednješolski mladini in da bo nenazadnje znal v Slovenj Gradec pripeljati tudi najboljše slovenske tenisačice in tenisače. Pa, da ne bomo preskromni, nič ne bo narobe, če se mu bo kdaj v prihodnje posrečilo povabiti še kakšnega tujega igralca ali igralko.
V imenu večjega števila slovenjgraških tenisačev lahko samo pozdravimo Cicev entu-ziazem, za katerega smo prepričani, da bo prerasel v pravi profesionalizem, ki bo koristen predvsem za mlade generacije. Generacije, ki so v hudih vsakdanjih preizkušnjah, na robu mamilaških stremljenj, alkoholizma in ponočevanj. Veseli bomo, če se bodo načrtovanja uresničila...
Vinko Hnjlnik - Cie
Zgodovina ustanovitve TENIS CENTRA MURKO sega v spomlad leta 1993, ko seje priznani lastnik gostilne Murko odločil razširiti svojo gostinsko dejavnost še na teniško dejavnost, preko svojega zeta Hajtnik - Murko Cica. Zgradili so tri teniška igrišča z ustrezno infrastrukturo. Na teh igriščih so se do sedaj opravili najrazličnejši tečaji tenisa, tekmovanja rekreativcev, Triglav turnirji, Liones turnirji, teniška srečanja občin Slovenj Gradca, Dravograda, Lavamunda/Labota in St. Pavla itd. V tradicijo pa prihaja vsakoletno Odprto prvenstvo Mestne občine Slovenj Gradec.
V tem kratkem obdobju delovanja TENIS CENTRA MURKO seje naučilo osnov tenisa preko 200 igralcev in igralk. Od vsega začetka je poudarek na mladih, saj se vsako leto v času poletnih počitnic organizira teniška šola, ki na tak način zapolnjuje prosti čas več kot 60 osnovnošolcem.
Ob tej priložnosti se velja zahvaliti mladi družini Hajtnik-Murko, Cvetki in Cicu, družini Murko Hinka, ki je znala poleg svoje odlično obnovljene gostilne podpreti tudi teniška načrtovanja. In nenazadnje se je potrebno še posebej zahvaliti vrsti sponzorjev, ki stojijo HAJTNIK - MURKO Cicu ob strani, z enim samim namenom, da bo tenis našel svoje pravo mesto v Mislinjski dolini. □
N.R.K.
TENIS TURNIR DVOJIC
Prvi turnir dvojic, ki se je odigral 20. septembra v okviru svečane otvoritve, je privabil 12 parov ali štiriindvajset igralcev različne starosti in različne kvalitete posameznikov. V sistemu štirih odigranih iger naključno izžrebanih parov sta zmagala par BELIŠ IVO - LAMPRET JOŽE, drugo mesto sta zasedla ZORMAN BORIS - ČREŠNIK DARKO, katerima se je pridružil LUŽNIK JANKO, tretje mesto sta dosegla KOTNIK MIHA - JURJEC BINE, v družbi s SLEMENIK ROBERTOM, četrta sta bila KOTNIK KLEMEN -LESKOVAR DUŠAN in peta KOLAR NIKO - ZALOŽNIK DARKO.
Kot dokaz, da je bil turnir izjemno kvaliteten, moramo omeniti še igralce, ki so se zvrstili na naslednjih mestih, od Pergerja, Konišcta, Krajnca, Skazc, Kašnika, Štuhca, Geratiča, Budne, Radoševiča, Stanka, Sajevca do Senoveršnika. Vse tekmovanje je potekalo v duhu družabnosti, ob odlični pogostitvi gostilne Murko (z dvema odojkoma), prispevkom Koroških pekarn in sospon-zorstvom GMP-ja iz Pameč.
Družabna kronika
[Lg[?®mi£& im
TINA KRAJNC
Leto rojstva: Astrološko znamenje: Višina:
Kraj bivanja:
Hobiji:
Idealen moški:
Naj slovenska manekenka: Najljubša hrana:
Najljubša pijača:
Kje bi
najraje živela:
1982
kozorog
166
Otiški Vrh
ples,
spanje...
XX
Vesna Dolenc
čokolada
juice
Portorož
0^
1*3
£3
0*1
i
0*)
©
f°°l
1
! 0*1
j ^
!! S
: 0*1
C=3
Šmartno 36 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu
Tel/fax: 0602 53 683
Glavni sponzor za nagrado strokovne žirije - teden dni Španije za dve osebi.
vsi rncpoznnni
Nova okrepitev na slovenjgraškem dopisništvu Dela Mateja Hudolist že okuša sadove svojega dela pri Delu. Zapisala je kritiko za eno od trgovin na Glavnem trgu, ki se ne drži delovnega - odpiralnega - časa, kupci pa zaman prijemajo za kljuko.
Splošno znano je, da se trgovci v centru mesta zgovarjajo, da je njihov promet upadel zaradi prometnega režima. Po objavi kritike o zaprtih vratih ene od trgovin pa so se v članku naenkrat prepoznali domala vsi trgovci na Glavnem trgu. To je vsekakor zdrava samokritika in doku/, da so tudi trgovci za DELO.

V nedeljo so v Podpeci mežiški kmetje (15 njih) svečano odprli paško skupnost “Rišperk". Hvalevredno dejanje so pristojno proslavili in obetamo si lahko večji prirast mežiškega mesa in mleka že v prihodnji pašni sezoni.
Dobro nedeljsko razpoloženje je v Podpeci za kratek čas zmotil le tihi medklic: “Ali ste že dobili dovoljenje od grofa?” Prisotni predstavniki državotvornih strank pa so takoj spet zagotovilih, da za gozdove in travnike v Mežiški dolini ni več tovrstne bojazni...
ra®



©[MMi; EETA
PRIJAVNICA
»
Prijavljam se na natečaj »KOROŠKI OBRAZ LETA 1997«, ki ga organizira koroški časopis PREPIH.
Ime
Priimek Naslov Telefon Datum rojstva Podpis
K prijavnici obvezno priložite svojo barvno fotografijo (ne starejšo od dveh let) in jo pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, Prežihova 24, 2390 Ravne na Koroškem.
k»
V Slovenj Gradcu se širijo govorice, da so “mestni” z asfaltom pokrili jarke plinovoda le zaradi občinskega praznika, [totem pa bojo spet vrtali, ker so baje pozabili vstaviti ventile. Župan mestne občine Janez Komljanec je pred praznikom (ne vedoč za te govorice) povedal, da Itojo v mestu še vrtali, ker je nemogoče istočasno urediti druge napeljave, saj obstajajo tudi tehnična pravila.
Očitno marsikomu manjka kakšen ventil za spuščanje slabe volje, medtem ko so se nekateri meščani že tako navadili na preskakovanje jarkov.
mvšmm «hm
Dolgo pričakovana odredba oblasti o organiziranosti društev po demokratičnih načelih in manirah je prisilila KUD Mislinja, da je po dolgih letih v septembru le sklicalo letno konferenco, a le v ozkem sorodstvenem krogu voditeljev. Morda zato, da ne bi to sorodstveno družinsko harmonijo motil kakšen kulturnik zunaj tega kroga.
Ostali ljubitelji kulture v Mislinji bodo imeli dneve ali večere odprtih vrat v kulturnem domu ob Prešernovih dnevih, torej nekje v februarju...
in prepihane čveke
v
lM\ okujte

Sreče človeku ne more dati država. (Kardelj) Lahko pa mu jo vzame. (Brumen)

Po vseh silnih odkritjih slovenskih tihotapcev bi nepoučeni sodil, da smo med največjimi lopovi sveta. Verjemite mi, da nismo. Smo le med najbolj neumnimi.
**********
En policijski pes menda zaleže za tri pendreke - torej tudi za tri policiste. Pa še izšolati ga je lažje.
**********
Ugotavljam, da bo Ljubljana uspela storiti to, česar nista uspela ne Dunaj in ne Beograd - zbrisati slovensko Koroško z zemljevida.
**********
O navadnem državljanu govorimo slabo, dokler živi - o politiku, ko
**********
V Slovenj Gradcu so se vneli spori glede načrtov za postavitev spomenika sprave. Tako je, če skušaš spraviti ljudi, ki prej sploh niso bili sprti.
**********
S slabim zgodovinskim spominom je bilo ustvarjene največ zgodovine.
**********
Velikanska razlika je med podeželjem in mestom: na podeželju ni smetane brez krav, v mestu je ni brez bikov.
**********	?•' ;||gr
Skrajni čas je, da ugotovimo, kakšne koristi bomo imeli, če bodo imeli od nas
**********
Delitev priznanj je najbolj funkcionalno dejanje države, zato pa deli priznanja po funkcijah.
Selhlkral ju

Koga bi vzel s seboj, če bi šel v jamo h kralju Matjažu in njegovi Alenčici, in zakaj ?
♦	H kamniti mizi ob kralju Matjažu bi posadil silno ambicioznega gospoda Rupla, ker mu je uspel veliki met, da bo šel, pardon, se peljal čez veliko lužo za našega ambasadorja, kjer bi naj nekaj časa meditiral sam s seboj. Sicer pa, kot smo izvedeli, si Dimsi ni najbolj prizadeval za to funkcijo. To si je želela predvsem njegova Meta, ki je želela postati poslanikova žena. Dimsi pa bo šele v ZDA lahko na veliko zapravljal naše tolarje, pardon - DOLARJE.
♦	Takoj na drugo stran mize bi posadil gospoda KUČANA, da se bosta v miru pogovorila o znanem škandalu Revije 57 in tako še malce obujala spomine na čase realkomunizma. Tu sicer ne bo Drnovška, ki Ruplu ni več potreben.
♦	K drugi mizi v kotu bi posadil vse tiste bivše poslance, ki že skorajda leto in dan prejemajo poslanske plače, pa nič ne delajo, pardon, vsi in vsak zase pišejo spomine, posebej tisti, ki v parlamentu nikoli niso odprli ust, razen kadar so kihnili. Znan je tudi poslanec, ki je s piedestala celo dejal, da sc bivših poslancev povsod otepajo, ker da so se njihove možganske celice od dela v parlamentu preveč izrabile.
♦	K mizi v največji dvorani bi posadil kar 754 mogulov sedanjega časa,
ki imajo priznane posebne pokojnine kot najbolj zaslužni za vladanje in komandiranje v YU, kot tudi v naši deželi na sončni strani Alp, in v enem mesecu prejmejo tako debelo kuverto s pokojnino kot povprečni upokojenec v šestih mesecih.	F.H.
j
/
KLOBASA
ZA VEGETARIJANCE
Na sliki si lahko ogledate najnovejši dosežek znanja domačih (zg or njemežiš ko dolinskih) strokovnjakov, ki je zrasel po znani recepturi: zemljo pognojiš s svincem in kadmijem, dodaš dobršno mero žveplovega dvokisa, poseješ kumarice in že imaš klobaso za vegetarijance.
P.s.
Ne gre za fotomontažo!
r
NAGRADNA IGRA
-* 'i ■'•C*
W POIŠČITE SE V PREPIHU

Če se bo gospodična prepoznala na naši fotografiji, naj obišče (skupaj s PREPIHOM) trgovino Kmetijske zadruge v Mislinji. Tam so ji namreč pripravili najrazličnejše blago v vrednosti 2.500 SIT.
Kot je dejal poslovodja Marjan Sušeč, imajo ta čas na zalogi kompletni gradbeni materija), najrazličnejša gnojila, kmetijsko tehniko, semena, veliko BIO izdelkov, in še bi lahko naštevali. Obiščite jih tudi vi!
gÉ| '
m



KOROTAN
TRGOVSKA DRUŽBA D.D. RAVNE NA KOROŠKEM
2390 Ravne na Koroškem, Čečovje 6, tel.: 0602 22/11,21 476, fax: 0602 23 296
V Korotanovih trgovinah smo dobro založeni za jesenske nakupe
(Datato^ bsiaoiftftofliifo ^(DSlj)(i)(d35)jsfe35)
h	(pJ(!)pž)5M)
po izjemno konkurenčnih cenah.
Obisk Korotanovih trgovin priložnost za dober nakup!
š
Q
1
t»dio alfy
© 501 630,501 361
prodajni center ATES
Trg svobode 8, Ravne na Koroškem tel/fax (0602)23-251__________
gorenje mam		C ANDY	risanai	sony womm	
Pralni stroj 904X	50.800,00	Pral.stroj ACTIVA126	107.800,00	BTV SONY 55ttx m M1	64.800,00
Pralni stroj 906X	59.500,00	Pral.stroj ACTIVA100	94.950,00	BTV SONY 63 ttx stR1	111.600,00
Pralni stroj 909X	77.900,00	Pom.stroj 250	70.800,00	BTV SONY 70 ttx stC1	150.800,00
Sušilni stroj 900X	41.300,00	Pom.stroj 470	92.500,00	GS SONY MHC RX 30	67.050,00
BTV Voyager 51 ttx	43.800,00	Pom.stroj 470 S	99.200,00	GS SONY MHC RX 70	76.950,00
BTV ArtLine 63 ttx st	83.900,00	Pom.stroj 575 S NX	109.700,00	GS SONY MHC 991	109.500,00
BTVArtLine71 ttx st	92.900,00	Sušil.stroj C57	44.800,00	GS SONY MHC W55	92.900,00
jr
io9r3ty
O
' » zvezki » torbe » pisala » peresnice »...
» elektro material » keramika » časopisi » čistila » fotokopiranje » malogospodinj-ski aparati
od najnižjih gotovinskih cen do največjega števila obrokov......PC ATES
Ekskluzivno
Tekst in posnetki: BORUT GODEC
Ognjene ulice - spomin na leia umiranja
prvič nadzirali mesto brez orožja. No, že naslednji dan je bila slika spet povsem običajna: vojaške patrulje so bile ponovno oborožene.
Toda čeprav daje življenje v glavnem mestu federacije BiH vtis, da so ljudje že povsem pozabili na vojno, se obiskovalec, ki pride prvič v mesto, zgrozi ob podobah, ki jih srečuje na vsakem koraku. Hiše, ki jih je obstreljevanje spremenilo v zapuščene ruševine in ki še mnogo let ne bodo naseljene, glasno pripovedujejo o mesecih in letih grozot. Središče Sarajeva, stari grad z Baščaršijo, je sicer ves dan polno življenja, vendar lahko prav na vsaki hiši tudi v centru
Pred mnogimi leti, v neki drugi državi, bi Sarajevo zagotovo dobilo častni naziv Mesto heroj. Včasih se je ponašalo z nazivom najbolj koz-mopolitanskega mesta v Jugoslaviji -različne kulture in narodi, ki so ga zgradili in ohranili skozi stoletja, so mu dali tisti magični preplet Orienta in Evrope, ki je očaral skoraj vse popotnike.
Vojna, ki je razdejala osrednji Balkan, je ves čas od leta 91 nosila znak bitke za ali proti Sarajevu. Čeprav je bilo razdejanih tudi veliko drugih mest, je vsa svetovna javnost pokazala svojo pripravljenost za pomoč šele, ko so granate in ostrostrelci začeli krvav nadzor življenja v tem mestu. Svetovna politika, še bolj pa vplivni posamezniki, so začeli boj za mimo rešitev balkanskega spopada. Joan Baez, princesa Diana, Pavarotti in Bono Vox so samo najbolj znana imena ljudi, ki so postali prijatelji obkoljenega mesta. Čeprav se je po podpisu Daytonskega sporazuma v Bosno in Hercegovino počasi začel vračati mir, je dežela še vedno krvaveča in tipeča. Vendar kljub vsem ranam želja po življenju vedno bolj premaguje spomine na rane in sovraštvo, ki gaje vojna prebudila.
Če lokalne volitve sredi septembra so dokazale, da se je večina prebivalcev odločila za skupno prihodnost federacije BiH. In volitvam je po samo desetih dnevih sledil dogodek, ki je v možno skupno prihodnost prepričal s še večjo neposrednostjo. Prvič po začetku vojne seje v Sarajevu zgodil rockovski koncert, ki je na stadion Koševo, okrog katerega je največje pokopališče vojnih žrtev v Bosni, privabil 50 000 obiskovalcev. In ti so prišli iz vseh treh delov fe-


Nekoč poslovni center Sarajeva, danes samo še mrtve ruševine
dcracije. Bošnjaki, Hrvati in Srbi (našteti so po abecednem vrstnem redu) so prvič po sedmih letih preživeli skupaj večer zabave in navdušenja nad glasbo in sporočilom, ki ga je v Sarajevo prinesla skupina U2. Čeprav sta se policija in ludi SPOR pripravila za posredovanje, če bi prišlo do kakršnih koli napetosti pred, med in po koncertu, pa je vseh več deset tisoč obiskovalcev preživelo skoraj devet ur druženja brez tudi najmanjšega incidenta. Samo za primerjavo: na zadnjem koncertu U2 pred Sarajevom v Italiji so umrli štirje ljudje.
Bosna in predvsem Sarajevo sta se odlično pripravila na ta dogodek deset-Ijclja. Mogoče je to Slovencem najbolje pokazala poteza bosanske vlade, ki je za obiskovalec koncerta za tri dni ukinila vizume. Torek, dan koncerta, ko se je število prebivalcev Sarajeva povečalo za petino, se je splošnemu vtisu gostoljubnosti pridružila tudi poteza SFOR-a.
Vojaki mednarodnih mirovnih sil so
je samo po nekaj mehov razdalje. Skoraj na vsakih deset metrov pa je namesto luknje na mestu ekslozije rdeč madež -spomenik in opozorilo, da je na tem mestu zaradi eksplozije mine nekdo umrl. Takšnih točk je Sarajevo polno. Skoraj vse ulice imajo nova imena. Nespremenjena so ostala samo imena uličic na Baščaršiji in glavna ulica mesta: Ulica maršala Tita. Vendar pa je presenetljivo, da se kljub vsem prelomom z zgodovino prebivalci Sarajeva niso odrekli spominu na čas, ki sta ga označevali besedi bratstvo in enotnost. Spomeniki iz tega obdobja so ohranjeni, in tisti, ki so bili poškodovani, so tudi že obnovljeni. Mogoče je to eden izmed načinov, na katerega želijo prebivalci Sarajeva prepričati sebe in druge, da lahko ponovno zaživijo ne le kot (po abecedi) Bošnjaki, Hrvati ali Srbi, temveč predvsem kot Sarajevčani: prebivalci istega mesta in države.
Ritem življenja, vsaj na domovih, pa še vedno utripa po vojnih pravilih. Na srečo, tako vsaj pravijo Sarajevčani, se to kaže samo kot pomanjkanje plina - tega ni že od začetka maja, in vode: vsak večer jo zaprejo, iz pip pa priteče spet ob šetstih zjutraj. Ko bo urejena tudi ta preskrba, pravijo, se nam ne bo treba spominjati vojne prav vsak dan.
Sicer pa, da je vojne konec, je dokazala svojim državljanom tudi vlada BiH. Tudi
*■-
' '	& . In
ISH


J**
' 'M
Madež na asfaltu: tukaj je ena izmed mnogih min ubila eno izmed mnogih žrtev obstreljevanja Sarajeva
mesta vidiš luknje, ki so jih povzročili izstrelki. Najbolj pa sprehajalca presunejo podobe, odtisnjene na mestni asfalt. Luknje, ki so ostale za eksplozijami min, so posejane po celem mestu in med njimi
ta država je začela skrbeti za tiste stvari, ki so glavna skrb vsake države: državljani federacije morajo ponovno začeti plačevati davke. To pa je res dokaz, da se je tudi v Bosni začel mir.	□
Občina Radlje ob Oravi
PODELJENA OBČINSKA PRIZNANJA, SEJEM JE BIL USPEŠEN
Nedelja, 28. septembra, je bila za občino Radlje velik dan, saj je prvič po uvedbi lokalne samouprave praznovala svoj praznik, posvečen zaščitniku grba Radelj svetemu Mihaelu. V okviru praznovanj, ki so se pričele že z veličastnim ognjemetom v soboto zvečer in v nedeljo nadaljevale s slovesno sveto mašo v cerkvi Svetega Mihaela, pa je v najslovesnejši del praznovanj vsekakor sodila prva slavnostna seja občinskega sveta. Na njej je zbranim najprej spregovoril predsednik občinskega sveta Alojz Košir in med drugim poudaril pomen praznika, povezanega s tradicijo sejmarstva in ostalimi dejavnostmi, ki se v tem času dogajajo v Radljah.
Svetnikom in povabljenim gostom, ki se jih je v dvorani hotela Kozjak v Radljah zbralo kar okoli 40, pa je spregovoril tudi župan občine Radlje Herman Tomažič. V nagovoru je predstavil občino na vseh področjih dejavnosti in vizijo razvoja občine, ki bo temeljila na celovitem pristopu. Med glavnimi nalogami bodo izboljšanje cestne infrastrukture, ločeno zbiranje odpadkov, razvoj podeželja in gospodarstva.
Osrednja točka slavnostne seje, ki so jo podkrepili tudi s kulturnim programom, za katerega je poskrbel Moški pevski zbor Radlje, pa je bila podelitev občinskih nagrad in plaket. Na podlagi predlogov komisije za občinska priznanja in odlikovanja ter sklepov sveta občine Radlje sta bili podeljeni dve občinski nagradi v višini povprečne plače v državi s plaketo občine. Nagrado občine Radlje sta prejela Majda Sušek iz Vuhreda, ki je v lanskem letu kot organizacijska voditeljica projekta opravila celovito in strokovno narodopisno študijo z naslovom Trije rodovi o Vuhredu in okolici, s čimer je naše okolje obdarila z delom velikega zgodovinskega pomena, ter Bojan Fekonja iz Radelj, ki se je v Radljah v zadnjih petih letih uveljavil kot uspešen podjetnik, kljub temu, da
pa presenetil še s slavnostno torto, kije k tako slovesnemu dnevu tudi sodila.
Zaključek praznovanja občinskega praznika je sovpadal tudi z zaključkom šestega tradicionalnega jesenskega obrtno - podjetniškega sejma v Radljah, na katerem je sodelovalo okoli 150 razstavljalcev, po besedah organizatorjev pa si ga je ogledalo kar okoli 18 tisoč obiskovalcev. Precej ljudi se je udeležilo tudi obsejcmskih prireditev kulturnega, zabavnega in strokovnega značaja. Med strokovnimi temami je vsekakor potrebno omeniti dve razpravi o razvoju obrti in podjetništva ter razvoju podeželja, ki sta v tem okolju sovpadali s problematiko. Na obeh so sodelovali strokovnjaki z najrazličnejših področij, žal pa niso imeli sogovornikov, s katerimi bi lahko dosegli kaj več kot prepričevanje prepričanih. Veliko vlogo pri tem bo morala odigrati država v smislu sprejetja nove, sodobnejše zakonodaje-
V okviru radeljskega sejma so se zgodile še številne druge prireditve, od Domačih zvokov radia Radlje pa do Hmeljarskega likofa.v saka izmed prireditev pa je temu okolju dala svojevrsten pečat,z ato jih bo ob 7. tradicionalnem jesenskem obrtno - podjetniškem sejmu v Radljah vredno obnoviti.Q
TOMAŽ KARAT
je svojo podjetniško pot začel prav v času težkih razmer za razvoj podjetništva.
Na seji je bilo podeljenih tudi pet plaket občine Radlje, ki so jih prejeli : Martina Safran iz Dobrave, Tilčka in Pepi Verdnik iz Radelj, Turistično društvo Vuhred, Erik Mravljak ter podjetnik Franc Praznik.
Ob zaključku seje je predsednik sveta Alojz Košir v zahvalo za dobro sodelovanje županu Hermanu Tomažiču podaril umetniško delo domačega umetnika Milana Unkoviča, prisotne
RENAULT
AVTOHIffl Rim PRCYAUC
Tel.&fciK: 0602 31 293
Avtomobilizem
Avtomanijo lahko poslušate ob sobotah ob 9,30 vsakih štirinajst dni na Koroškem radiju.
1923. leta se je pojavil okrogel Renaultov znak, dve leti kasneje pa so obliko spremenili v stiliziran diamant.
11. maja leta 1925 je model 40 CV sport postavil štiri svetovne rekorde, par mesecev kasneje pa še enega. V naslednjih letih so Renaulti uspešno sodelovali na večjih dirkah. V roku 20. let je Renault osvojil rallye Monte Carlo, Maroko, Alpine rallye, Mille Miglia, Ligie-Rim-Ligie ter postavi 11 svetovnih rekordov. Model 10 CV je kot prvi prevozil Afriko in uspešno zaključil 18.000 km dolgo mučenje. Leta 1945 je umrl Louis Renault, zato so podjetje po končani drugi svetovni vojni podržavili in ga preimenovali v Regie Nationale des ussines Renault. Osem let kasneje so izdelali prvo vozilo s prednjim pogonom, njihov model 4 CV pa je bil prvo francosko vozilo, izdelano v pol milijona primerkih.
Renault se lahko ponaša z velikim številom izumov in patentov, med drugim s prvo zaprto limuzino na svetu, prvim taksijem in avtobusom, patentirali so tudi prvo zares tekoče menjanje prestav, povečanje moči motorja s pomočjo krožne črpalke, eden njihovih zadnjih izumov pa je omejevalec zategovanja varnostnih pasov v modelu Megane.
In še zanimivost: V teh dneh poteka 25 let, odkar so avtomobile Renault (Katrco) začeli izdelovati tudi v Novem mestu.
Tokrat vam predstavljamo zgodovino znamke Renault in oblikovanje njihovega Megana. Pazljivo pa si preberite nasvet varne vožnje gospoda Kuzmiča.
ZGODOVINA
Louis Renault je kot 21 letni mladenič takoj, ko je prišel s služenja vojske, sprejel izziv in začel v vrtni ulici izdelovati svoj avtomobil. Pisalo se je leto 1898, ko je mladi Louis skončal svoj avtomobil ter ga na božični večer popeljal na testno vožnjo po Parizu, med drugim tudi po 13% klancu blizu njegovega doma. To je prepričalo njegove prijatelje, da so mu vnaprej plačali 12 naročil za avtomobile.
Leta 1900 je vrtna hišica družine Renault prerasla v podjetje bratov Renault. Znak “Renault freres” so bile simetrično prepletene inicialke, ki jih je bilo mogoče razbrati kot Louis, Marcel, Fcrnand in Renault. Vrstiti so se začeli že prvi tekmovalni uspehi, na dirkah Pariz - Toulouse - Pariz ter Pariz - Berlin in Pariz - Dunaj. Leta 1903 pa seje z nesrečo na dirki Pariz -Madrid končalo življenje Marcela Renaulta. Louis in Fcrnand sta še istega leta predstavila prvi Renaultov motor, prej so uporabljali De Dionove. Kot zanimovost so hladilnik « postavili za motor, kar je bilo tipično le za vozila znamke Renault.
Leta 1906 so začeli izdelovati tudi kombije, tovornjake in avtobuse, leto kasneje pa letala in ladijske motorje. •908. letajo umrl Fcrnand Renault. Podjetje je dobilo novo ime 'Avtomobili Louisa Renaulta”. Na začetku prve svetovne vojne so ustavili proizvodnjo, delavci, vključno z Louisom, so bili vpoklicani v vojsko. Renaultov taksi model AG je bilo vozilo, ki je Pariz ubranilo kapitulacije. 700 teh taksijev je odpeljalo na Marno 3000 vojakov na pomoč 6. armadi, v taksijih so kot prvi imeli napravo za avtomatsko izračunavanje cene vožnje.
1961. so predstavili nam dobro poznano Katrco, ki je kot prvo vozilo na svetu imela zaprt tekočinski hladilni sistem. V tem obdobju je Renault zmagal še na mnogih dirkah, med drugimi na Tour of Corsica, Tour de France in 24 ur Le Mansa.
1969. so izdelali dvomilijonto Katrco, osem let kasneje pa so pričeli sodelovati tudi v Formuli I, kjer so z letom 1992 pričeli nizati naslove svetovnih prvakov.
1984. leta so z modelom Espace uvedli nov avtomobilski razred enoprostorskih družinskih kombijev.
OBLIKOVANJE
V zadnjih nekaj letih je Renault uvedel prepoznaven lep design svojih avtomobilov pod vodstvom Patricka le Quementa. Njihova zadnja uspešnica je družina vozil Megan, ki nakazuje smer avtomobilske industrije za prihodnost. Družina Megan obsega limuzino, kombi limuzino, coupé, cabriolet, družinski kombi, kmalu pa se jim bo pridružil še karavan.
1990. leta so začeli ustvarjati prve skice nasldcnika modela 19, ki je predstavljal prelom v oblikovalski usmeritvi te znamke. Megane se je razvijal pod šifro X64, prvi modeli v
razmerju 1:5 so bili gotovi že septembra 1990. Za oblikovanje so uporabili precej zveznih linij ter že aprila 1992 prišli do končne oblike. Karoserije vseh Meganov so precej klinaste, pogosta tematika pa je elipsa. Za zgled pri oblikovanju prednjega dela jim je služila Laguna.
Kot prvo so razvili kombi limuzino, skoraj istočasno pa še coupé. Sledile pa so jima še ostale variante. V primerjavi s kombi limuzino ima coupé 11 cm krajšo medosno razdaljo, kontrast med prednjim in zadnjim previsom koles je zato še bolj očiten. Coupé deluje zelo muskolozno in agresivno, posebej originalna je rešitev zadnjih luči ter sredinskega strešnega upornika.
Notranjost so razvijali vzporedno z z unanjosljo, zato so prve skice nastale že leta 1990. Oblikovalci so imeli pri oblikovanju notranjosti precej bolj proste roke kakor pri modelu 19. Razvili so originalno obliko, ki deluje sproščeno in kljub ne nemškemu designu čvrsto in varno. Za hlajenje in prezračevanje so uporabili kar isti sistem kot pri Renaultu 19, kar pa na zunaj ni opazno. Tudi v notranjosti prevladujejo elipse, kajti po besedah vodstva elipse delujejo prijazno.
VARNOST
Gospod Brane Kuzmič nam je pripravil nasvet za varno vožnjo. Čeprav je Renault Megan zanesljivo eden najvarnejših avtomobilov v svojem razredu, zakoni fizike ne poznajo razlike med vozili, ne glede na ceno, model ali voznika. Kadar jih ne upoštevamo, se vozilo obnaša nepredvidljivo. Na pravo številko igrate le, če vozite z rezervo. Le tako je zanesljivo, da nikoli ne boste spoznali posledic “ne gre”. Ta nasvet si vzemite k srcu, če pa vas zanima kaj več o varni vožnji, lahko g. Kuzmiča pokličete na tel.št. 061/168-61-60. Naslednjič bodo na svoj račun prišli ljubitelji znamke Fiat. □
točneje v soboto 25. oktobra se bomo z avtobusom skupaj
popeljali na IZLET
PRESENEČENJA!!!
Vse tiste, ki boste do 17. oktobra v Novi KBM d.d., Podružnici Koroška v Dravogradu, Meža 10,:
odprli tekoči račun, sklenili tolarsko ali devizno varčevanje, najeli posojilo, odprli bančni račun študenta, najeli sef, skratka opravili eno od naštetih bančnih storitev, čaka:
IZLET PRESENEČENJA in s tem priložnost, da spoznate nas bančnike, nove znance, morda prijatelje.
'^^.Nova KBM
d.d.
Podružnica KOROŠKA
Kultura
Likovni salon Ravne na Koroškem
Razstava del Stojana Brezočnika:
CDSTJSMm 3MIMM7
Sestavljeno življenje, 1996, akril, svinčnik, barvni svinčnik, suha i^la
V	OBLJUBLJENI
DEŽELI
V	petek je likovni salon na Ravnah na Koroškem spet odprl vrata in zaživel z razstavo Stojana Brezočnika.
Avtor razstavlja tri cikluse slik, ki v idejnem smislu tvorijo celoto, likovno pa posega po različnih sredstvih in Pristopih.
Razstavo spremlja tudi katalog z barvnimi reprodukcijami del, ki oblikovno spada v petdeseta leta našega stoletja, tiskarska izvedba k Prvim poskusom v barvnem tisku. Avtor teksta je umetnostni zgodovinar Marko Košan, fotografij del Tomo Jeseničnik. Ne glede na ciklus slike stalno dajejo povod za razmisleke, ‘skanje sporočilnosti in v končni fazi govore o determiniranosti, uklen-jonosti, spetosti, utrujenosti,
izgubljenosti, tragičnosti.
Prvi ciklus (prva soba) je likovno in vsebinsko najbolj dorečen, čeprav ima bgtirativni del le manjši delež v sliki. Kljub simetričnosti in statičnosti pa ravno te drobne ilustracije ali izzseki povedo povsem zadosti in z ostalim tvorijo zadovoljivo simpatično celoto. Dela so izdelana v mešani tehniki (akril, svinčnik, barvni svinčniki, suha ■gla), vendar ohranjajo nežnost, tonsko in barvno izenačenost.
Drugi ciklus (druga soba) je kljub stalnemu ponavljanju dveh karikiranih figur manj intimističen, čeprav izhaja ■z nekaterih pristopov prvega ciklusa It je tudi manj osebno izpoveden. Groba risba in groteskne postave tekako lebdijo nad nežnim ozadjem In tvorijo povsem svojstven svet. Kompozicije so v glavnem statične, le včasih asimetrične (zlati rez). Ponekod avtor zvrača oblike v nenar-nvne položaje in morebiti govori o Izgubljenih iluzijah.
Tretji ciklus (tretja soba) je Izrazitejše slikarski, menja se tudi tehnika (olje, akril) figure lebdijo ali se dotikajo povsem nizkih horizontov,
ki so zlasti podlaga, ponekod se pojavljajo zrcalno zvrnjene oblike. Izrazito temna ozadja (vse do črnih) potencirajo izraznost, deloma tudi idejnost v barvnem smislu.
Tretji ciklus popolnoma odstopa od prvih dveh, na splošno pa je njuna nadgradnja.
Izhodišča slikarstva Stojana Brezočnika so v delih Pavla Klee-ja, in Joana Miro - ja, Salvadorja Dalija in Marca Chagall-a, stilno pa v nadrealizmu in kubizmu.
Tako so Brezočnikove slike v ravenskem smislu novitete, nikakor pa ne utrujajo s kakšno domorodsko motiviko, kot so kašče in in jesenski pejsaži, če seveda pozabim na breze.O
lienjamin Kumprej
POETIČNA
ZAZRTOST
Preizkušnjo vrtoglavih labirintov naše vsakdanjosti si skušamo olajšati z vedrino in odprtostjo. Z nezavedno naklonjenostjo se nagibamo k vsebinam, ki uveljavljajo lepoto zemeljskega življenja ter se ne bojijo soočanja z naključji neobičajnih situacij in radoživih presenečenj. Frivolnost omehčane duše nas igrivo oddaljuje od nakopičenih tegob, a praviloma nagovarja z bolj resnično resnico od liste, ki jo proži patetična vzvišenost ponarejene resnobe.
V treh zaokroženih ciklih, ki jih je
Stojan Brezočnik poimenoval s skupnim naslovom Ostanki dnevov, se zrcali iskrivo poetična zazrtost v zakulisje intimnih izkušenj s svetom in z ljudmi. Odkruške dnevnih doživetij je avtor spletel v niz duhovitih likovnih asociacij, enigmatično potopljenih v nenavadne figuralne kompozicije, ki se namerno izogibajo enoznačnosti vsebinskih poudarkov. Z jezikom pesniške metafore privzdignjeno švigajo prek površine papirja, čeprav pripovedujejo samo o navadnih rečeh - tako preprostih in vsakdanjih, da jih v svetu, v katerem je vse manj prostora za tenkočutno občutljivost, opazijo le malošetvilni... Brezočnikovi likovni zapisi odsevajo sanjavo stanje duše v njenih najbolj iskrenih mislih in čustvih. S kolažnim sestavljanjem drobnih vtisov, ki se otepajo velikih slikarskih nalog in realizacij, se umeščajo v onirično, irealno vzdušje mentalnega območja med nivojem Zemlje in nivojem Neba. Iz pozitiva v negativ zrcaljeni elementi iz življenja, kot so hiša, drevo, sonce, luna, poudarjajo dvojni značaj vsega, kar nas fenomenološko obkroža. Poosebljata ga Ona in On ter njuna želja, ki se sprevrača v hrepenenje, ko rase iz njune notranje povezanosti, prehaja v območje ustvarjalnih energij, dokler se ne vzpne v duhovno okolje izvora vseh stvari, ki pričarajo formulo sveta - brez bogov in nadzemeljskih metafizičnih sil. Je zgolj misterij medsebojnega dopolnjevanja in očiščevanja...
V današnjem svetu mnogih tragičnih perspektiv in neznanih horizontov se zdi slikarska poetika Stojana Brezočnika kot krhka podlesna vetrnica sredi temačnega, z vlažnim mahom poraslega gozda. V času, ko se vizionarji tudi v umetnosti povezujejo s tehnološkim preseganjem človeškega fizisa in uma, je njegova kot na dlani razprta zgodba morda dragocenejša, kot smo pripravljeni priznati..□
Marko Košan
Razgledi
MATI TEREZIJA - LJUBEZEN BOŽJA NA DELU
Piše: Avguštin Raščan
5. septembra ob 16. uri popoldne po srednjeevropskem času je v 88. letu starosti za srčno kapjo umrla Nobelova nagrajenka mati Terezija, po vsem svetu znana po svojem zavzemanju za lačne, revne, umirajoče, skratka za ljudi na robu družbe.
Mati Terezija seje rodila 27. avgusta 1910 v albanski družini očetu Koleju Bojayhiu in materi Drani v Skopju. Teden dni kasneje jo krstijo v katedrali Srca Jezusovega. Tretji otrok v družini, bolehno in majhno dekletce dobi ime Agnes Gonxha (cvetni popek, brst, cvet). S sedmimi leti mora v katoliško šolo, kjer jo pripravijo tudi na prvo obhajilo in birmo. Osem let stari umre oče zaradi zastrupitve in notranjega krvavenja. Bil je veletrgovec, gradbenik, mestni svetnik, rodoljub in poliglot, predvsem pa dobrotnik revnih. Diana in trije otroci ostanejo sami. V svoj dom sprejmejo alkoholičarko Filjo, ki prav kmalu umre, Drani pa zapusti šest svojih otrok. V družini je Agnes Gonxha najbolj inteligenten otrok, zato jo mati pošlje na državno gimnazijo.
Agnes Gonxha kot katoliška mladinka prepeva, recitira na proslavah, pomaga pri dobrodelnih akcijah, piše pesmi... 14. avgusta 1928 se odloči, da bo postala redovnica in se posvetila
Bogu in bližnjim v misijonih, zato preko Zagreba odpotuje v samostan Rathfarnham pri Dublinu na Irskem, kjer vstopi v Družbo loretskih sester in si izbere redovno ime Terezija, po zavetnici misijonov sv. Tereziji iz Lisieuxa. Ta družba je imela misijonske šole v Indiji.
Leta 1929 pride v Kalkuto, kjer deluje kot medicinska sestra, učiteljica, profesorica in nazadnje ravnateljica šole. Leta 1937 naredi večne zaobljube, po letu 1946, ko je za to dobila dovoljenje od svoje redovne skupnosti, pa seje popolnoma posvetila delu za najbolj uboge med ubogimi. 7. oktobra 1950 z dovoljenjem Rima ustanovi novo redovno skupnost Misijonark ljubezni. Terezija postane voditeljica tega novega reda, ki mu dovolijo obleči sari, belo indijsko oblačilo z modrim robom. Članice reda se med drugim obvežejo, da nikoli ne bodo delale za denar ali pridobivanje kakršnih koli materialnih koristi.
Prvo delo matere Terezije je bilo pobiranje umirajočih po kalkutskih ulicah, ki jih nihče ni maral ali potreboval. Vsi ti so našli svoje poslednje zavetišče v Kalighatu, v hiši misijonark ljubezni. Prvi dom za umirajoče, najbolj uboge med ubogimi s kalkutskih ulic, je mati Terezija odprla leta 1952 in ga imenovala Ninnai Hriday (Čisto srce). Od tedaj dalje je bila skupaj s svojimi sestrami neutrudna delavka v službi ljubezni in življenja vse do svoje smrti.
Danes njen red šteje več kot 4000 članic, ki delujejo v 120 državah in oskrbujejo kakšnih 600 ustanov, med temi so tudi prvi domovi za žrtve aidsa. Misijonarka ljubezni delujejo tudi v Sloveniji. K nam so prišle pred enajstimi leti, njihova redovna skupnost na Ježici v Ljubljani trenutno šteje štiri članice. Pomagajo brezdomcem in dragim pomoči potrebnim.
Ob prejemu Nobelove nagrade za mir 10. decembra 1979 je v Oslu izjavila: “Nisem je vredna, sprejemam pa jo v imenu nezaželenih in neljubljenih ter tistih ljudi, za katere nihče ne skrbi.” Bila je povsod, kjer sojo ljudje potrebovali: med lačnimi v Etiopiji, med žrtvami radioaktivnega sevanja v Černobilu, med ruševinami potresa v Armeniji, v revnih četrtih Johannesburga, v vojni v Bejrutu in po padcu železne zavese tudi v vzhod-
ni Evropi... Nekoč je dejala: “Me nismo socialne delavke, temveč redovnice v svetu, ki molimo in ljubimo - ljubezen božja na delu. Vse, kar delamo, delamo iz ljubezni, z ljubeznijo, za ljubezen, za Jezusa.”
O težavah sodobnega sveta ve povedati naslednje: “Največja težava modernega sveta je osamljenost in zavrženost. Osamljenost je pravzaprav neke vrste lakota, lakota po toplini in ljubljenosti. Vendar pa je to lakoto veliko teže prenašati kakor lakoto po koščku kruha. Ubogi ne potrebujejo našega pomilovanja, ampak ljubezen in usmiljenje.”
Slovenski metropolit je sedanji voditeljici reda Misijonark ljubezni s. Nirmali sporočil: “Ob novici o vstopu v večnost matere Terezije, ki je s svojo nesebično in požrtvovalno ljubeznijo do najbolj zapuščenih osvojila srca ljudi po vsem svetu in s
katero smo se Slovenci lahko leta 1980 osebno srečali v naši domovini, kjer delujejo tudi njene misijonarke ljubezni, Vam izrekamo naše iskreno sožalje. Hkrati pa se zahvaljujemo Bogu za njeno čisto pričevanje krščanske ljubezni v sodobnem svetu.”
Ameriški predsednik Bill Clinton pa je zapisal: “Svet je izgubil enega izmed velikanov našega časa. Z močjo njene ponižne in neomajne vere je posegla v življenja milijonov ljudi v Indiji, ZDA in drugje po svetu. Kakor vsakogar, ki se je kdajkoli srečal z njo, je tudi mene globoko nagovorila s svojim prepričanjem in pogumom.”
Sme in more mati Terezija za resnično ljubezen in žrtvovanje do ubogih nagovoriti tudi bralce Prepiha?!	□
BERITE PREPIH
—
koroike^&lcome
DRAVOGRAD


m
i


V^'

^ c. 2,2310
Oo vmmm
So hnmm 4 to
BEB
Razgledi
KAM PLOVEMO ali SAMOMORI NAŠA VSAKDANJOST
Piše: dr. Franc Ivartnik
r Na Koroškem živijo tudi ljudje, sem nekoč zapisal. Vzklik nemega gluhim, ki jih zanima vse drugo kot človek.
V začetku osemdesetih let smo v širši koroški regiji pre-- segli število 70.000 in zdaj nas je okrog 74.000; že nekaj let stagniramo, skupaj z vsem drugim v krajini. V sedemdesetih letih seje na Koroškem rodilo preko 1200 otrok letno, v osemdesetih med 1100 in 1000, v devetdesetih število rojstev še upada, komaj še presega število 700.
Ne bom razglabljal, ali je za to kriva kontracepcija ali splav, bolj zanimovo bi bilo raziskovati, zakaj. Zakaj si ne Privoščimo otrok? Da bi boljše živeli? Da bi imeli lepši avto, hišo, več prostega časa?
Kaj pa, če je zavora tudi strah? Ali si odgovoren človek lahko privošči otroka, če se bori za preživetje in ne vidi Perspektive zanj? Resje nekaj ljudi nenormalno obogatelo, ne verjamem pa, da bodo tako plodni tudi v reprodukciji otrok, kot so pri denaiju.
Tako se naša populacija, kot povsod v Sloveniji, stara. Še Pred dobrimi desetimi leti je bilo otrok do 6. leta starosti skoraj 10,5%, nad 65 letom pa 8,5%, zdaj je otrok 8% in starih 10,5%.
Da nas ni vedno manj, se lahko zahvalimo sorazmerno
nizki umrljivosti. Zaenkrat umre letno še nekaj ljudi manj kot se jih rodi, pod 9 na 1000 prebivalcev, vendar se število povečuje, kot se zvišuje starost. V UE Radlje pa se število prebivalcev že nekaj let manjša Zadnjo leto je med umrlimi moškimi že polovica stara nad 67, pri ženskah pa celo nad 75 let. Skrbi pa nas tista polovica pod to starostjo, in seveda zakaj umirajo.
Zdravstvena služba se s preventivo in osveščanjem hudi preprečiti zbolevanje, z uspešnim delom zdravijo bolezni, čimbolj se da. Ostajajo pa nesmiselne smrti, krvni davek civilizaciji, ki ga plačujemo s prometnimi nesrečami in samomori.
Umrli zaradi prometnih nesreč in samomorov od 1993 do 1996:
Koroška
Slovenija
Lelo
promet samomori
promet
štev. na 1000 prebival.
štev. na 1000 prebival.
1993	20	0.27	29	0.39	506	0.25	614	0.31
1994	17	0.23	36	0.48	532	0.27	621	0.31
1995	21	0.28	19	0.25	430	0.21	564	0.28
1996	8	0.11	36	0.48	398	0.20	607	0.30
Skupaj 66		0.89	120	1.62	1866	0.94	2406	1.21
Na Koroškem je v zadnjih štirih letih umrlo skoraj enkrat več ljudi zaradi samomorov kot zaradi prometnih nesreč. Pa so med prometnimi tudi nesreče s športnimi padali, ki bi jih vsaj potencialno lahko smatrali kar za samomorilski šport.
Tudi prejšnja leta je bila umrljivost na 1000 prebivalcev zaradi samomorov na Koroškem višja kot povprečno v Sloveniji in vedno med najvišjimi po regijah.
Leto 1995 je bilo izjemno. Od leta 1985 do danes ni bilo nikoli manj kot 20 samomorov letno, povprečje je kar 27,3. Desetletna povprečna umrljivost (1987-1996) je v Dravogradu 0.39 letno na 1000 prebivalcev, v Radljah 0.42, na Ravnah 0.22 in v Slovenj Gradcu 0.35 na 1000 prebivalcev.
Zgornji prikaz daje upanje, da se v prometni varnosti le nekaj premika na bolje, pri samomorih pa vsaj pri nas tega ne moremo reči.
Zaradi samomora umre letno približno trikrat več moških kot žensk, zelo podobno je tudi pri smrtih zaradi prometnih poškodb. Žal ni iz samomorilskega ravnaja izključena nobena starostna skupina odraslih. Posamezni samomoril-
Samomori na Koroškem v letu 1996					
Starost					
10-19	20-29 30-39 40-49 50-59 60-69			70-79	nad 80 skupaj
moški 1	3 6	1	5	10	1	1 28
ženske 1	0 2	0	2 2	1	0 8
skupaj 2	3 8	1	7	12	2	1	36
Način samomora obešanje		plin	strupi	strel	drugo
moški	21 75%	3 11%	13 5%	2 7%	1 3.5%
teke	5 62%	0	2 25%	0	1 13%
skupaj	26 72%	3 8%	3 8%	2 6%	2 6%
ci so že iz skupine 10-14 let, večina pa je dokaj sorazmerno razdeljena - moški v skupnah med 20. in 60., ženske med 30. in 70. leti. Za ilustracijo si poglejmo podrobneje dogajanje v letu 1996.
Korošci se očitno radi obešamo, vsaj po nečem smo kar v evropskem vrhu. Žal, le tu. Podatki pa sami po sebi vpijejo po podrobnejših analizah vzrokov za samomorilno odločitev in po široki družbenih akciji, ki bo zmanjšala to nesmiselno morijo.O
KOTLJE IN HOTULJCI
Piše: Rok Gorenšek
Pokojni profesor dr. Franc Sušnik, prvi ravnatelj naše gimnazije in poznejši ravnatelj naše študijske knjižnice na Ravnah na Koroškem, je bil brez dvoma eden naših največjih slavistov. Izreden poznavalec slovenskega jezika, posebno še njegovih koroških narečij.
Kadarkoli me je pot zanesla k njemu, me je zmeraj učil in opozarjal na to, kako lepa so koroška narečja, ki jih pa le redki še pravilno govorijo. V vsakem kraju se nekoliko drugače govori oziroma ima govorica kakšno svojskost, kakšno posebnost. Dr. Francu Sušniku je bila posebno pri srcu naša Hotuljska, koroška, slovenska govorica. Ko sem ga zadnjikrat obiskal v bolnišnici v Slovenj Gradcu (bilo je to kakšen mesec pred njegovo smrtjo), sva se dolgo pogovarjala o vsem mogočem. Vesel je bil mojcga obiska. Dobro razpoložen je bil, da niti v sanjah ne bi bil pomislil, da ga zadnjič v življenju vidim živega.
Ko sem se že poslovil in prišel do vrat sobe, meje
nenadoma poklical;
P°k, malo še počakaj in me dobro poslušaj! Jaz iz te hiše ne bom prišel živ. Z menoj je že končano. Obljubi mi nekaj v imenu Hotuljcev. Varujte, čuvaj-
te vašo lepo, koroško, slovensko govorico! Zdaj bo še posebno v nevarnosti, ker je pri vas v Kotljah prava “poplava” priseljencev iz vseh koncev države. Pa še nekaj je. Piši! Spomine piši, svoje in spomine drugih ljudi. Vse zapiši, karkoli veš, karkoli si doživel. Vse, česarkoli se spominjaš. Vse zapiši, še posebno, kar je našega, domačega, koroškega. O tem, česar sam ne veš, povprašaj druge, tiste, ki še kaj vedo. To bo čez čas imelo veliko vrednost in bo iskano. To bo v bodoče dragoceno in največ vredno. Važno je, da se tega kar največ zapiše in ohrani. Mi obljubiš, da boš delal na tem?”
Seveda sem mu rade volje obljubil. Rekel sem mu tudi, da sem prepričan, da bo ozdravel, ker tako dobro izgleda. Toda ni se dal prepričati. Ostal je pri svojem, da iz tiste hiše ne bo odšel živ.
Za Kotlje je dr. Franc Sušnik zmeraj trdil, da se kraj pravilno imenuje Kotlje, prebivalci so pa “Hotuljci”, ne pa kakšni Kotcljčani, Kotulci, Kotljani, kar na žalost vse pogosteje vsak dan slišimo. Slovenska, koroška govorica je mehka. Spreminja trdo izgovorjavo v mehko. Stari Hotuljci so celo rekli: Grem v Hotlje, namesto: Grem v Kotlje.
Nekoč je bil v Koroškem Fužinarju objavljen moj pogrebni govor, kjer je tiskarski škrat namesto “hotuljski” zapisal “koteljski”. Ko je to opazil dr. Franc Sušnik, me je okregal tako, da mi je napisal in po pošti poslal dopisnico. Tako se glasi dr.
Sušnikov opomin:
To sem zapisal in objavljam zato, da bi ostali zvesti našemu izročilu in ohranili posebnosti koroške govorice. S tem se bomo najlepše in najbolje oddožili spominu našega pokojnega slavista, profesorja, velikega poznavalca slovenskih, koroških narečij in slovenščine, dr. Franca Sušnika. □
«	/	.	‘I?
■
J™'- A.,a 4
1HonijsA
■	- v
Reportaža
Ze V. tradicionalni avtoslalom Ivarčko ’97
Tekst in foto: Jani Kogal ■ IVKO
Skupni zmagovalec Avtoslaloma Ivarčko '97 Jaka Kersnik (Rally team Sahara, Domžale) z vozilom Ford K A
Drugo mesto v razredu do 1500 ccm: Franjo Merkač (Team Modri dirkači) z vozilom Ford Escori
Nervoza na startu; Alojz Zorman (Team Modri dirkači), drugo mesto v skupni razvrstitvi v vozilu Renault 5GTX 1.7
Uroš Berglez. (Avtauri, Žalec), drugo mesto v razredu CROSS
Nekaj atraktivnosti in obenem nevarnosti, ko je tekmovalcu na vozilu Fiat UNO odletelo prednje desno kolo naravnost med gledalce. Na srečo se je vse skupaj srečno končalo
Roman Breznik, eden redkih zanesenjakov, ki nastopa sam zase oz. za Tradicional Karate Do Ravne z vozilom Ford Escori XR3i
Tudi najnovejši AUDI A3 se je znašel na Ivarčkem jezeru. Jelka Jeriha -Goršič iz Celja
Tudi takšne vratolomne umetnije so bile vidne na Ivarčkem jezeru
Šport

Piše: Ivo Mlakar
ODBOJKARJI FUŽINARJA ZMAGALI V TRSTU
Ravenski odbojkarji, ki so v soboto odlično štartali v novo prvenstvo 1. A državne lige in premagali Gradis Maribor s 3:1, so teden dni prej sodelovali na tradicionalnem turnirju v Trstu, posvečenem spominu na bazoviške žrtve. Fužinarjevi odbojkarji so preprečljivo zmagali na turnirju, potem ko so najprej ugnali hrvaškega prvoligaša Reko s 3:0, v finalu pa še avstrijsko Prvoligaško ekipo Dob, z istim rezultatom. Dobljani so v prvi tekmi turnirja Premagali domači Val Koimpex iz Opčin pri Trstu s 3:0.
Na turnirju so za najboljšega igralca Proglasili odbojkarja Doba Bojana Mlakarja, najboljši napadalec je bil Oregor Jerončič, najboljši podajalec pa Mijo Vukovič (oba Fužinar).
PODVIG URNfHI-TOVIH FANTOV
Odbojkarji druge ekipe ravenskega Fužinarja, ki jih vodi nekdanji odlični odbojkar in dolgoletni reprezentant Adi Umaut, so dosegli izjemen uspeh, saj so v tekmi za slovenski pokal izločili člana T B lige Ljutomer. Potem ko so prvo tekmo v gosteh dobili s kar 3:0 , so v povratnem srečanju na Ravnah zmagali s 3:2 v nizih. Tako se je mlada ekipa Fužinarja, ki bo letos nastopala v prvenstvu II. lige, uvrstila v osmino finala pokalnega tekmovanja, kjer bodo njeni nasprotniki odbojkarji Bleda.
V nadaljnje tekmovrurje se je že uvrstila prva ekipa odbojkarjev Fužinarja, po zmagi nad Mislinjčani v 2. krogu, nasprotnik Ravenčanov pa bo ekipa Izole.
Pavel pori drugi
na OBIRJU
^kači in tekačice iz naše Koroške se
kar pridno udeležujejo tekov onstran državne meje v Avstriji in dosegajo razmeroma dobre uvrstitve. Na tretjem uličnem teku v Murzzuschlagu na avstrijskem Štajerskem so 20. septembra nastopili štirje. Jože Mori z Mute je v malem maratonu na 21 km osvojil absolutno 3. mesto, tretji pa je bil tudi med tekači od 30 do 40 let starosti.
V teku na 10,5 km so nastopili: Ravenčan Štefan Robač, ki je zmagal med tekači nad 60 let, Vili Blatnik iz Mežice, kije bil drugi v skupini od 50 do 60 let ter Oto Gumilar s Prevalj, ki je osvojil 4. mesto v svoji starostni skupini. Teden dni pozneje so naši tekači stararli v Železni Kapli, na četrtem gorskem teku na Obir. Med 53 tekmovalci, ki so se pomerili na progi dolžine 13.5 km in z višinsko razliko 1100 nr, se je predvsem izkazal atlet KAK Ravne Pavel Pori, ki je med vrstniki do 19 let starosti zmagal, bil pa je drugi v absolutni kategoriji, med vsemi nastopajočimi. Ostali so se v svojih kategorijah uvrstili: na 2. mesto Štefan Robač, na 3. Ivica Volič, na 5. Vili Blatnik, na 8. Jože Lesjak, na 9. Oto Gumilar in na 10. Franc Naveršnik.
MORI ČETRTI V ITALIJI
Koroški triatlonec Mitja Mori s Prevalj je znova odlično nastopil na tujem. V Sistiani v Italiji je 28. septembra sodeloval na mednarodnem kratkem triatlonu irt se uvrstil na izvrstno 4. mesto v abso-lutni kategoriji med 140 tekmovalci iz štirih držav. Na takoimenovanem Sprinterskem triatlonu so morali tekmovalci preplavali 750 m, prekolesariti 20 km in preteči 5 km dolgo progo. Absolutno zmago si je “prigaral” Italijan Delaveri Ginapietro.
KARATEISTI SLOVENJ GRADCA USPEŠNI V CELJU
Na spominskem turnirju Petra Paveliča in Zdravka Pavlijc v karateju v Celju (27.scptcmbra) so se z dobrimi uvrstitvami izkazali tudi mladi karateisti iz slovenjgraškega kluba. Med malčki je zmagal Pavli Kac, med mlajšimi dečki je bil drugi Matic Tovšak, tretji pa Dario Šipura. V kategoriji sutrejših dečkov si je 1. mesto priboril Nil Gradišnik, dragi je bil Luka Kac, med deklicami pa je bila četrta Sara Gradišnik. V kategoriji
članov je bil drugi Samo Gross.
USPEŠEN START
ODBOJKARJEV
DOBA
Moška odbojkarska ekipa Doba, iz majhnega kraja pri Pliberku, za katero igrajo tudi Ravenčani Bojan Mlakar, Teo Torej in Ožbi Zmagaj, trener ekipe pa je Mežičan Bojan Ivartnik, je nadvse uspešno začela letošnje prvenstvo v 1. avstrijski državni lìgi. V uvodnih dveh tekmah so Dobljani v gosteh na Dunaju
premagali tamkajšnja kluba SVS Roder s 3:1 ter Sokol s 3:2.
Manj uspešen je bil drugi koroški predstavnik v najvišji avstrijski ligi, ekipa Hypo VBK iz Celovca, h kateri je letos pristopil tudi bivši odbojkar Fužinarja Rok Iglar. Celovčani so uvodni tekmi namreč izgubili, tako proti Sokolu kot SVS Rodcrju. Tudi letos se bosta za najvišjo lovoriko v Avshiji potegovali predvsem dve ekipi - Donaukraft z Dunaja in Salzburg, Dobljani pa predvsem za uvrstitev do 4. mesta, kar bi jim podobno kot v minuli sezoni prineslo uvrstitev v evropska tekmovartja. □
Imeniten uspeh koroških lokostrelcev v Poreču
RAVNJAK IN ŠTEHARNIK EVROPSKA PRVAKA
Ravenčan Jože Ravnjak, večkratni državni prvak in član lokostrelskega društva Koroške, je letošnjim odličnim rezultatom pridjal še enega -najvišjega na stari celini. Potem ko je prepričljivo zmagoval v letošnjih tekmovanjih Alpske lige in na sklepnem tekmovanju v avstrijskem St. Johannu zmagal v disciplini erouhead ter izenačil svoj evropski rekord z rezultatom 381 krogov, seje pretekli teden izkazal še na prvem evropskem prvenstvu v Poreču v disciplini 3 D. Osvojil je naslov evropskega prvaka med posamezniki v slogu coumpound, to je z lokom brez omejitve. Za 12 krogov je premagal madžarskega tekmovalca Szedtarja, ki je osvojil 2. mesto, bronasto odličje pa je pripadlo Alojzu Pavloviču iz Zagorja.
Laskavi naslov evropskega prvaka si je pristreljal tudi Ravenčan Samo Šteharnik v disciplini 3 D - lovski slog, oba pa sta zastopala reprezentanco Slovenije, ki je na omenjenem prvenstvu v Poreču v ekipnem delu tekmovanja dosegla uvrstitev na 2. mesto, za prvaki Avstrijci.Q
Odbojkarji Mislinje ponovno v II. ligi
Z OKREPITVAMI K VRHU
Po enoletnem nastopanju v tretji slovenski ligi - vzhod so se odbojkarji Mislinje znova vrnili med drugoligaše in imajo ambicije v II. ligi tudi ostati. Celo več, potem ko so se v prestopnem roku primerno okrepili s tremi odbojkarji Fužinarja - Markom Verbičem, Petrom Šulerjem in Petrom Merkačem, pomišljajo na uvrstitev v sredino lestvice ali morda celo nekje pri vrhu. To po mnenju trenerja Urbana Odra ni nemogoče, kajti letos so se na novo prvenstveno sezono temeljito pripravljali. Pričeli so sredi avgusta in zahvaljujoč sponzorju Gorenju turizem izpeljali tudi nekajdnevne višinske priprave na Kopah, kjer je bil poudarek na pridobivanju telesnih sposobnosti igralcev.
Trener Oder ima sedaj na voljo 12 odbojkarjev: Kotnik, Oder, Zupanc, Skarlovnik, Vivod, Gros, Plevnik, Šinko, Verbič, Šuler, Merkač in Knez. V drugem delu prvenstva se jim bo pridružil še Aljoša Krebl, ki je ta čas pri vojakih.
Prvo tekmo v novi tekmovalni sezoni bodo odbojkarji Mislinje odigrali že 4. oktobra doma proti Bovcu. Seveda računajo, da se bo na njihovih tekmah odslej zbralo več gledalcev kot v minulem prvenstvu, nadejajo pa se tudi občutnejše podpore občinskih struktur ter sponzorjev in dona-torjev.L)
l.M.
Bližnje srečanje velikih
Voznik tovornega avtomobila (sedlasti vlačilec s priklopnikom) S.L. je dne 18. 9. 97 okoli 9,30 vozil po magistralni cesti iz Radelj ob Dravi proti Mariboru. Zunaj kraja Javnik je pričel prehitevati drugo tovorno vozilo v času, ko mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik avtobusa C.S., ki je zaradi tega močno zavrl. Tako je sicer preprečil trčenje, vendar seje v zadnji del njegovega avtobusa zaletel voznik drugega avtobusa M.K. Tega je ob trku zaneslo v levo in je trčil v vlačilec, ki gaje vozil R.P. V nezgodo so bila tako vpletena kar štiri velika vozila. Na vso srečo pa nihče od potnikov ali voznikov pri tem ni bil poškodovan. Cesta je bila na tem mestu za ves promet zaprta kar debeli dve uri.
Neprevidno
hmeljarjenje
K prometnim nezgodam se bom še vrnil, najprej pa k dvema dogodkoma, ki - tudi ob pomoči policijskih zapisnikov in sporočil nakazujeta čas in opravila, ki prihajajo.
Okolica Radelj ob Dravi je znana po večjih nasadih hmelja, pa tudi po nezgodah, ki se v času njegovega obiranja tod pripetijo. Tokrat se je zaradi nepazljivosti huje poškodovala obiralka G.R. z Mute.
17. 9. je namreč okoli 10.20 med delom na stroju za obiranje hmelja z manjšim nožem, ki ga je držala v desni roki, segla med gumijaste valje. Nameravala je prerezati vrv, ki se je navila okoli enega izmed valjev.
Valji so najprej zagrabili nož, nato pa še roko. Sodelavec, ki je to opazil, je sicer takoj ustavil stroj, vendar so bile poškodbe tako hude, da so ponesrečenko morali odpeljati v Klinični center v Ljubljani.
Stresel se je
Še bolj značilno jesenska pa je nezgoda, ki se je pripetila J.P. iz Slovenj Gradca. 16. 9. je namreč ob 15.30 v Dovžah pomagal znancu pri obiranju sliv. Da bi sadeže laže stresel z vej, je pristavil lestev in splezal na drevo. Na višini treh metrov je stopil na debelejšo vejo in pričel z roko otresati drugo vejo. Ta seje odlomila in J.P. je
Glosirana črna kronika
Tudi na koroških cestah se od časa do časa pripeti nezgoda, ki nekoliko odstopa od običajnih. To se je zgodilo tudi v obdobju, ki ga zajemam v tokratni koroški črni kroniki. Na srečo je topot imela prste vmes tudi sreča in slabo jo je odneslo predvsem 'plehovje', kot običajno rečemo. Kaj lahko pa bi se ta del Slovenije tudi odel v črnino.
izgubil ravnotežje ter padel na tla in se huje poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer je ostal na zdravljenju.
Ostala brez prsta
Še smo pri delovnih nezgodah. Tale
seje pripetila 22. 9. ob 15.30 med delom v Tovarni pohištva v Pamečah. Delavka A.I. je med delom na stroju za oplaščanje s pneumatsko pištolo nameravala izpihati odpadke iz notranjosti stroja. Z desno roko je segla v notranjost delujočega stroja in se po nesreči dotaknila rezila krožne
17. 9.97 okoli 3. ure seje na regionalni cesti, zunaj naselja Poljana, zgodila prometna nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval mladoletni M.S. iz občine Ravne - Prevalje.
Mladoletnik je vozil osebni avtomobil, znamke Renault R4, po regionalni cesti iz Holmeca proti Prevaljeni. Med vožnjo po klancu navzdol je v križišču s prednostno cesto z veliko hitrostjo trčil v varovalno obcestno ograjo in jo prebil. Vozilo seje dvignilo, letelo po zraku skoraj 30 metrov in podrlo še drevo s premerom 20 centimetrov. Ob padcu na tla in med prevračanjem vozila po travniku je mladi voznik padci iz vozila in se hudo poškodoval.
Gmotna škoda ob tej zares spektakularni nezgodi znaša dobrih 200.000 tolarjev.O
Foto: Arhiv UNZ Slovenj Gradec
žage. Rezilo žage ji je odrezalo kazalec in ji močno poškodovalo sredinec na desni roki. Odpeljali so jo v Klinični center v Ljubljani.
Nevarne igre
Pričujoči dogodek sicer ni delovna nezgoda, vendar bi ga - v širšem smislu - lahko tudi prišteli mednje. Opozarja pa zlasti, kako hitro se lahko otroci poškodujejo med igro. V policijskem sporočilu lahko o tem preberemo tole:
Dne 21. 9. 97 okoli 17.45 seje med igro na novogradnji v Šentanelu huje telesno poškodovala sedemletna deklica s Prevalj. S svojo tri leta starejšo sestro se je namreč igrala v prvem nadstropju novogradnje. Med igro je vzvratno hodila proti odprtini stopnišča. Izgubila je ravnotežje in padla v globino sedmih metrov. Pri padcu si je zlomila roko in se udarila po hrbtu in kolku. Odpeljali so jo v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer je ostala na zdravljenju.
Flambiranje II
Vse kaže, da ljudi nič ne izuči in da bom v črni kroniki lahko uvedel kar stalno rubriko z zgornjim naslovom. Primer, ki ga bom opisal zdajle, je namreč tako značilen, da bi lahko postal kar šolski primer neprevidnega ravnanja.
22. 9. ob 15.45 je na Prevaljah prišlo do požara v kuhinji v stanovanju R.K. Ob omenjeni uri je namreč L.G. s Prevalj na prižgan plinski štedilnik postavila posodo z oljem in odšla na balkon obešat perilo (hicl). No, kaj mislite, kaj se je pripetilo dalje? Vprašanje je seveda zgolj retorično, saj je odgovor zapisan v skoraj sleherni izmed mojih štirinajstdnevnih črnih kronik.
Olje na štedilniku seje vnelo in ogenj seje razširil na kuhinjsko napo. Zgorela je v celoti, z njo pa še dva kuhinjska elementa. L.G. je z gasilnim aparatom ogenj delno omejila, dokončno pa so ga pogasili prevaljski gasilci. Ker je bil delno poškodovan še hladilnik, zaradi dima pa bo stanovanje treba še prebeliti, znaša gmotna škoda kar okoli milijon tolarjev.
Drago “svečenje”
Kar za dobra dva milijona škode pa je nastalo v požaru, ki je izbruhnil 23.9.
Glosirana črna kronika
Hladni
Avstrijec
Statistika
V letošnjem avgustu so na koroških cestah obravnavali 113 prometnih nezgod, julija letos jih je bilo 122, avgusta lani pa 115. Avgusta 1997 so zabeležili tudi smrtno žrtev, v juliju letos ceste niso terjale nobene žrtve, prav tako ne avgusta lani.
K sodniku za prekrške je letos avgusta moralo 355 prometnih udeležencev, julija jih je bilo 363, avgusta lani pa 453. Mandatno so kaznovali avgusta letos 1347 prometnih udeležencev, julija 1370, avgusta lanskega leta pa 1677.
Število zaznanih pojavov z elementi kaznivega dejanja je bilo avgusta letos 119, julija 182, avgusta lani pa 66. Število predlogov zaradi kršenja javnega reda in miruje bilo avgusta letos 83, julija 80, avgusta lani pa prav tako 80. Požarov je bilo avgusta letos na Koroškem 6, delovni nezgodi dve, julija so bili trije požari in 3 delovne nezgode, avgusta lani pa je bilo 6 požarov in 3 delovne nezgode.
Mejo je avgusta letos prestopilo 272.907 potnikov, julija 251.625 in avgusta lani 292.506.
Vir: statistika UNZ Slovenj Gradec
okoli 22. ure v leseni stanovanjski baraki cesti v Slovenj Gradcu. Trije stanovalci, ki so tedaj bili v baraki, so se na srečo uspeli nepoškodovani rešiti, kljub hitremu posredovanju gasilcev pa so lesena baraka, inventar v njej in oblačila stanovalcev v celoti Pogoreli.
Čeprav kriminalisti in policisti dejanski vzrok požara še ugotavljajo, je velika verjetnost, da je do njega prišlo Zaradi malomarnosti stanovalcev, ki Pred odhodom k nočnemu počitku niso ugasili sveč, s katerimi so si svetili. V baraki namreč niso imeli električne napeljave.
Jeklo je teklo
Če je v prejšnjem dogodku kapljalo °d sveč, je kar precej močno “kapljalo'' dne 14. 9. 97 okoli 4.50. ure tudi v železarni Ravne na Koroškem. Tedaj je namreč prišlo do izlitja jekla.
4.uri so v jeklolivarni iz ponve izlivali jeklo v šaržo. Pol ure kasneje Pa je zaradi neurja in udara strele na območju Raven na Koroškem prišlo do izpada električne energije. Zaradi tega ni bilo moč zapreti hidravličnega ventila na spodnji strani ponve. Pri tem seje izlilo pet ton jeklene litine. Na srečo nihče od delavcev ni bil poškodovan, gmotna škoda pa znaša dobrih 800.000 tolarjev.
Prašna okvara
Veliko večja gmotna škoda, kar blizu 2,3 milijona tolarjev, pa je nastala 20. 9- dopoldne v podjetju TAB d.d. Ježica, v obratu SPE Topla v l'dtiSeniku. Tedaj je namreč prišlo do °kvare na odpraševalno - čistilni napravi avstrijskega proizvajalca. Preiskave so pokazale, da se je med delovanjem naprave iz neznanega Vzr°ka odlomila pregradna loputa, ki j° je v vetrnici zlomilo na manjše
delce. Ti so poškodovali vetrnico in ohišje odpraševalno - čistilne naprave. Tudi v tem primeru nihče izmed delavcev ni bil poškodovan.
Pobeg po trku
Vračam se k prometnim nezgodam. Dne 13. 9. 97 smo na koroških cestah, točneje na krajevni cesti zunaj naselja Pameče doživeli pobeg s kraja nesreče. Ob 4.30 je tedaj še neznani voznik osebnega avtomobila zadel pešca T.P., kije hodil po desnem robu cestišča in ga zbil na travnik ter odpeljal naprej.
Kot so ugotovili v bolnišnici, je bil pešec na srečo le lažje poškodovan, policisti pa so dan kasneje neznanega voznika izsledili in ugotovili, da je nezgodo povzročil J.Ž. z Gradišča iz občine Slovenj Gradec. Policisti so odkrili še, da je J.Ž. v času nezgode vozil z neregistriranim avtomobilom, na katerem so bile nameščene druge registrske tablice.
Hodil je po črti
V isti noči, le nekoliko poprej in na drugem kraju, je hude poškodbe utrpel še en pešec. Tokrat se je nezgoda pripetila ob 00.55 na magistralni cesti Dravograd - Maribor, zunaj naselja Kozji vrh. Pešec S.V. iz Kamnika je ob tej pozni nočni uri hodil ob prekinjeni ločilni črti na sredini magistralke. Med hojo gaje dohitela voznica osebnega avtomobila S.P. iz Vuhreda, ga zadela s sprednjim delom vozila in zbila po cestišču, kjer je obležal hudo ranjen. Odpeljali so ga v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer je ostal na zdravljenju.
Rekorder
Ob koncu tega “prometnega bloka” pa še tale “posladek”. Policisti Postaje
prometne policije iz Slovenj Gradca so 25. 9. 97 ob 00.20 v Dravogradu ustavili “klinično mrtvega voznika osebnega avtomobila”. D.L. iz Dravograda je namreč ob tej nočni uri vozil osebni avtomobil iz Dravograda proti mejnemu prehodu Vič. Policisti so ga ustavili in mu “dali pihati.” Pokazalo se je, da je voznik imel kar 3,68 promile alkohola v izdihanem zraku. To je prav zares rekordna količina, za katero vam bo vsak zdravnik lahko potrdil, da je tako rekoč smrtna.
Naj dodam še tole: policisti PP Slovenj Gradec so 16. 9. doživeli pravo cestno dirko, ko so okoli druge nočne (ali jutranje) ure poskušali ustaviti voznika z motorjem, 19. letnega A.P. iz občine Slovenj Gradec. Ko so ga končno le uspeli ustaviti, so ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola, v izdihanem zraku pa je imel kar 2,15 promile alkohola.
Odtujeni Mariji
Da nekateri ljudje resnično nimajo zadržkov do nobenih kriminalnih dejanj, priča tudi dogodek iz Šmiklavža. V začetku meseca septembra je namreč do sedaj še neznani storilec iz kapelice v tem kraju odtujil lesena kipca v podobi svete Marije in svete Marije Magdalene. Kipca sta bila prenovljena leta 1995. Stara sta več kot 100 let, njuna vrednost pa je dobrih 100.000 tolarjev.
Kratko (bolj ali manj - op. pisca) policijsko (s)poročilo: “Dne 23. 9. 97 ob 12.05 seje na mednarodni mejni prehod Holme, z osebnim avtomobilom pripeljal 65 letni F.J.S., državljan Avstrije. Ob pregledu vozila so policisti Postaje mejne policije (PMP) Holmec v njegovem vozilu našli in zasegli nož na vzmet, z rezilom dolgim 12 centimetrov (slovenski predpisi tak nož opredeljujejo kot hladno orožje, njegovo posedovanje pa ni dovoljeno - op. policista PMP) in štiri naboje kalibra 6,35 milimetrov, ki jih F.S.J. ob vstopu ni prijavil. Zato so zoper njega napisali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, ki mu je izrekel 20.000 tolarjev denarne kazni in varstveni ukrep odvzema predmetov.”
Kratek komentar Reneja, prijatelja mojega prijatelja “bifedžije” Mirana: “Dogodek me sploh ne preseneča! Za ljudi, ki prihajajo severno od nas, namreč ljudsko (vulgo, toda ne vulgarno), radi rečemo, da so hladni. No, in kaj bi torej omandateni Avstrijec sploh lahko imel s seboj drugega, kot hladno orožje. Mu je pa vsekakor treba izreči priznanje za dolžino (rezila seveda, da ne bo pomote). Kot Sherlock Holmes, gre za mojega prijatelja z one strani Kanala, pa lahko ugotovim še, da mora imeti omenjeni gopod iz Avstrije v sebi tudi nekaj južnjaške, najbrž italijanske krvi. Sicer bi s seboj ne kontrabandal tudi nabojev, kar lahko štejemo med vroče orežje in pripišemo njegovi delni vročekrvnosti. Pa še to: če bi na meji detajlno (podrobneje - op. “biledžija” Miran) pregledali mene, bi odkrili le kakšen dunajski zrezek s fižolovo solato in bučnim oljem, kar bi (slednje) morda celo lahko prištevali med vroče orožje!"Q
T.I.
VEDEZEVANJE-TAROT 090 4489^090 4490
POGOVORI V STISKI - SVETOVANJE NUMEROLOGIJA	SANJE
I min - 156 SIT NON - STOP Merkant cotn. d.o.o.
Nasveti
PEDIKER
SVETUJE
Piše: Marjana Kresnik
Danes človek namenja svojo pozornost predvsem obrazu in tistim delom telesa, ki so bolj vidni.
In kaj storimo za naše noge? Za noge, ki nam dajejo občutek trdnosti: zdi se, kot da bi se tega dela našega telesa sramovali. In v resnici so noge nevšečni del našega telesa, če zanje ne poskrbimo.
Če se moramo na obisku sezuti, se nam rada porodi misel: “Kaj pa, če mi bodo noge smrdele?” Marsikdaj seveda upravičeno. Noge smo poskrili v nogavice iz nepredušnih umetnih vlaken, v čevlje in čevljce, ki so idealni za razvoj “smradežnih” bakterij. Zato imamo zelo pogosto pod lepimi čevlji glivično obolenje.
Če opazujete na ulici hojo mimoidočih, boste opazili, kako marsikdaj ljudje počivajo, povlečejo nogo iz čevlja, zvijajo prednje strani stopal navznoter ali navzven. Če se ti ljudje sezujejo, se pokaže na nogah veliko kurjih oči, otiščancev, skrivenčenih in omrtvičenih prstov, oroženelih delov kože, žuljev, glivic.
Uboge naše noge. Vse življenje nas nosijo, dajejo občutek trdnosti in varnosti in zato ne ravnajmo z njimi tako kruto ter jim privoščimo vsaj ob teh težavah strokovno pedikuro z obiskom pedikerskega salona. In ko so odstranjeni otiščanci, kuije oči, poskrbite še za svoje čevlje, ki vam sedaj predstavljajo mučilno napravo. Zamenjajte jih z udobnim, dovolj širokim usnjenim čevljem ter bombažno nogavico, saj se bodo tako odpravile neprijetnosti, ki vam vaš sprehod večkrat spremenijo v slabo razpoloženje.
Noge sije potrebno tudi vsak dan negovati. Najmanj, kar lahko storite zanje, je, da si jih vsakodnevno umijete ter nanje nanesete kremo, ki ustreza vaši koži. Tisti, ki pri svojem delu veliko stojite, si jih zvečer pred spanjem namakajte v kakšni zeliščni kopeli.
Prav tako ne smemo pozabiti na redno nego nohtov. Kadar je priložnost, vam priporočamo bosonogo hojo po zemlji, travi.
Na podplatu se združujejo energijske poti celotnega telesa. Nekateri celo trdijo, daje vsak trenutek našega življenja zaznamovan na podplatu. Zato seje razvila masaža refleksnih con na stopalih. Pri masaži refleksnih con ustrezajo področja za celo telo.
Praktiki na osnovi svojih izkušenj zatijujejo, da masaža stopal ni le sproščujoča, temveč da se z njo da zdraviti različne bolezni. Že stari Egipčani so masažo podplatov uvrstili kot sestavni del zdravljenja bolezni. Zato vam priporočam, da spoznate učinke tekšne masaže stopal Pospešuje tudi večje delovanje žlez in energijsko okrepi telo. Vabim vas, da se oglasite v pedikerskem salonu v Bolnišnici Slovenj Gradec, kjer bomo skupaj pomagali odstraniti težave na vaših nogah in prispevali k boljšemu počutju. Salon je namenjen tudi diabetikom za pedikuro diabetičnega stopala.
□
V —■ -	..—-J
Trgovsko podjetje d.d.
Žila
Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 /27, 41 426 Fax: 0602 43 756
MARKET Slovenj Gradec
MARKET Mislin ja
SAMOPOSTREŽBA Šmartno
nudijo:
c®” krompir zelje
03“ čebulo
1J&

■er jabolka
PO UGODNIH CENAH
I ____________________
ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI
Koroška cesta 2 62360 RADLJE OB DRAVI SLO
Telefon. 0602 71 098 Telefax: 0602 71 098
Studio: 0602 73 557
MS Wf*
VAL RADIA RADLJE
**

Horoskop
Modema doba je doba razuma, ne srca. Vse se gleda skozi racionalizem, ne skozi človeka in vzgojo. Kljub vrhunski tehniki in znanosti zdaj kratkomalo nismo zreli na področju vzgoje, in skrili smo se v stroke in razum sodobne civilizacije. Tam še naprej neomejeno vladamo brez prave ljubezni do sočloveka, hladno, brezčutno, samo zato, da ni treba vzgajati in vzgojiti sodobnega človeka.
Ko bomo spet vzgojili pravega človeka po pravi meri in okusu, ne kot stvar, ki jo hladno pobereš na cesti, kot se zdaj dogaja, ko bomo spet iskali in potrebovali človeka, dušo in srce, takrat bo nastal veliki preobrat, veliko spreobrnjenje. Takrat bo bistveno manj nesreč, samomorov, umorov, bolezni in kriminala zdaj neke tako hladne, brezčutne, surove in ndtujene civilizacije.
Janez Križan Šentjanž pri Dravogradu
ancDglia
Nesporna je resnica, da se še nikoli ni b'lo tako težko “ukvarjati s preživetjem” k°t prav danes. Mislim na one Slovence, k' so prisiljeni beračiti, pobirati hrano iz kontejnerjev ali pa tam za vogalom čakati koga, da ga oropajo. Ne zato, ker smo marsikaj preživeli, temveč ker padamo še globje v brezno, iz katerega se bo le tisti znal rešiti, ki...
Rad bi navedel primer (od tega je že nekaj let), ko sem v kinodvorani Dravograd gledal zanimiv film “Hočem
živeti”. Prikazal je zgodbo o hudo poškodovanem fantku v prometni nesreči. Gledal sem to ubogo bitje, ki je bila ena sama prošnja staršem in drugim. “Ljudje, ne pustite me samega, ne dovolite da bi moral tukaj na cesti umreti!” Dolgo sem premišljeval o tej besedi, ki se mi je vsilila globoko v podzavest, in sem prišel do zaključka, da je življenje nas Slovencev podobno temu fantku, ki je kot otrok pod avtom izgubil lepoto mladosti, daje bil ves pohabljen.
Vprašam, kam plovemo? Ali še imamo zavest? Boli nas, ki javno vidimo, kaj se dela z našimi ustanovami, povsod samo besede Stečaj! Nikoli pa nihče ne vpraša za vzrok ali kdo je kriv. To se zamolči. Kako naj se preživljamo, če se pogrezamo iz dneva v dan? Prvič v zgodovini imamo samostojno državo, bomo zmogli obstati, bomo znali preživeti?
Žal mnogi že pravijo: “Več ne gre. Ne moremo več.” Nek berač mi je v šali rekel, da bodo drugo leto celo berači obdavčeni, da boš moral celo od tega plačati, kar si naberačil...
Vetjemite, ljudje že veliko govore, kako so nekoč mirno živeli, sedaj pa... Je to naša samostojnost? Čudno je, da vodilni zaračunajo svojemu narodu za priboijeno samostojnost takšno ceno. Kje je tisto svetlo upanje ubogega delavca, preprostega čoveka? Kako naj preživi upokojenec z nizko pokojnino? Milostljivo se iz dneva v dan vse podražuje, vse hiti navzgor kot meteor. Naša polja, travnike, ki so nam bili v ponos, že na veliko prerašča grmovje. Izginjajo lepe livade, kjer se je nekoč pasla čreda govedi, hlevi se praznijo, prirastek upada. Povsod že lahko opaziš, da veje sestra smrt. Mleka je baje toliko, da se kopljemo v njem. Že, že, toda v kupljenem za drago ceno. Kako lepo znajo govoriti naši ministri, kako nam obljubljajo raj, toda ta raj gradijo sebi, narod pa...	Viktor Ix'vovnik
' Samo pri n B)'	**
’os^bej
jiTK#|
FOTO IVKO
Čečovje 6, Ravne
@	'2/Ì3 ©S
in kvalitetno, 'slovesnosti. ejTJriporo^irtio fotografiranje v ateljeju! IVKO - kvaliteta, ki se vidi

£1® 03 ©3 K® P
®Sa	d]® D®* Q
OVEN: Kot poosebljena marljivost in ustrežljivost boste hodili po svetu ali pa se vsaj malce v-'—^ jezili nase, če boste notranje klice k marljivosti preslišali. Zlasti na intelektualnem področju imate močno zvezdno podporo in dovolj vztrajnosti, da boste potegnili že nekoliko zaprašeni voz naprej. Radi boste svetovali in sploh - sodelovali, nikogar pa ne boste spustili preblizu.
zjT/A BIK: Lahko se zabavate in spogledujete, z lahkoto obvladujete svoje potomce in se spuščate v položaje, ki so v osnovi podobne majhnim igram na srečo, velikih akcij pa se izogibate. Tudi takrat, ko ste povsem sredi dogajanja, se lahko uspešno nadzirate, zato boste začutili meje, ki jih ne bi bilo modro prekoračiti. Če se vas izmenično polašča megleno jesensko razpoloženje, si privoščite kaj lepega.
DVOJČEK: Čeprav vas ponavadi vsaj doma nič ne spravi iz tira, vsaj ne toliko, da bi še vL-z (jgigo prem|evali eno in isto, boste naslednje dni verjetno malo bolj razdražljivi, še posebej, če vas bo kdo vztrajno zbadal. Zvezdni vplivi so vas zapeljali tja, kjer niste najbolj zakoreninjeni - vaše intelektualno življenje je zdaj omejeno na domače vire, medtem pa že načrtujete duhovni pobeg.
RAK: Še vedno zvedavi in zgovorni, s sončno energijo podprti in za akcijo takoj priprav-Ijeni nadaljujete prijetne jesenske dni; za spoznanje več, če le utegnete, se zadržujete doma in že s svojo prisotnostjo zagotavljate prijazno vzdušje. Poudatjena ustvaijalnost vas lahko zdaj popelje na področja, ki si jih ponavadi ne upate raziskovati, vas pa na skrivaj zelo privlačijo. fjr#) LEV: Zvezde so še vedno naklonjene urejanju finančnih in nasploh materialnih zadev, vJv dobitki pa so že vnaprej predvideni za investicije v dom in družino. Ker ste v odnosih zunaj doma zadnje čase bolj spremenljivi, kdaj pa kdaj tudi preuranjeni, vam bo prijazno razpoložena Venera omogočila bolj strpen pogled na okolico in spodbudila diplomatsko reševanje nesporazumov. Teoretiziranje pustite ob strani.
'ŽSt'-, DEVICA: Večjih zatikanj in trenj v vsakdanjem življenju naslednje dni veijetno ne bo, lahko pa bi jih sami izzvali, če boste oddajali več energije, kot bi bilo treba. Dobro poglejte naokrog, da se boste s svojimi nakanami in iznajdljivmi potezami obrnili na prave osebe. Srečanje na tujem interesnem področju vas lahko spet vrne na začetek. Ničesar vam zdaj ne primanjkuje, prej nasprotno.
TEHTNICA: Če prenašate s sabo kakšno skrivnost, ne bo več dolgo: kmalu jo boste v splošno začudenje kar javno razglasili. Sledi predvsem odobravanje, če pa mu bo dodan še ščepec zavisti, se le-ta ne nanaša na vas osebno. V ljubezenskih zadevah in v odnosih z otroki bi lahko prišlo do manjših nesporazumov, če bo ob iskrenih čustvenih preveč poudatjena materialna plat.
@

ŠKORPIJON: Vaša najbolj vnetljiva linija je še vedno napeta med osebne ambicije na eni 'vfA/ in domače okolje na drugi strani. Saj ne, da bi zanemarjali domače - nasprotno: morda imate celo preveč idej za skupno rabo in premalo volje, da bi jih uskladili. Stare navade se vas močno držijo, čeprav vas že malo ovirajo, zlasti v prijateljskih odnosih, ki jih zadnje čase postavate na prvo mesto.
STRELEC: Če ste razdvojeni med prijateljstvo in ljubezen do iste osebe, bo bolje, da to dilemo za nekaj časa pospravite v kot in si raje kujete družbeni ugled, saj je na tem področju vaše železo zdaj najbolj vroče. Še na eno zanimivost pokažejo zvezde: več kot s pretiranim govotjenjem, pisanjem in sploh “urejanjem” stvari lahko neopazno dosežete iz ozadja, kjer pa vas še vedno čaka nekaj samospraševanja.
KOZOROG: Več trdega dela in odrekanja bodo zahtevala domača opravila, najbrž ste si naložili kakšne dolgoročne izboljšave; z lahkoto pa si boste pridobivali točke v zunanjem svetu, čeprav vas ocenjujejo morda celo bolj strogo kot večino drugih astroloških sorodnikov. Če se je v preteklosti denar kar zbiral pri vas, bo oktobra bolj potoval v nasprotno smer, a še vedno pod vašim nadzorom.
VODNAR: Vašim prijateljem in sodelavcem bi lahko privoščili malo več humotja in nasploh lahkotnejše komuniciranje. Beseda še ni konj, zato se ne bojte, da bi izzveneli neresno, če kdaj za boljše razpoloženje malo okrasite tisto, kar mislite in spoštujete. Pustite usodi, da ureja, kar je njenega - dobronamerno vmešavanje ne bo tako učinkovito kot ponavadi.
RIBI: Varčno ravnate, medtem ko dragi trošijo - to pa še ne pomeni, da morate zamenjati vloge. Sedanje prostovoljne omejitve se vam bodo še obrestovale. Nikar pa ne varčujte z duhovno eneigijo in intelektom. Vprežite ju za prehitevanje pri študiju in samorazvoju -izbirajte samo majhne korake, saj bi vam drugače lahko zmanjkalo energije. Pa še hitreje lahko popravite, če ugotovite, da smer ni prava.
*
(S
Borza
ODKUPUJEMO DELNICE:
GORENJE VELENJE G in B, PETROL B. KRKA B, SAVA KRANJ G in B, RADENSKA B, PIVOVARNA LAŠKO in UNION G in B. JUTEKS ŽALEC G. B in D. HELIOS B, CEMENTARNA TRBOVLJE G, B in C.
• Prodajamo delnice na borzi
Slovenj Gradec, tel.: 0602 429-08^ A Ljubljana, tel.: 061 125-80-74 f
JsyjjjyjjM
Pretekli teden je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev minil v nihanju tečajev enkrat v pozitivno, drugič v negativno stran. Tako se je v petek trgovalo z delnico Leka med tečajema 35.000 tolarjev v začetku in 33.670 tolarjev proti koncu borznega dne. Slovenski borzni indeks SBI je ostal pod psihološko mejo 1500 indeksnih točk, vendar smo zabeležili vsakodnevni rahel porast borznega indeksa, tako da je v petek znašal že 1494 indeksnih točk.
Promet na Borzi je porastel, saj smo borzni posredniki sklenili za 2,2 milijardi tolarjev poslov, kar je bistveno več kot v preteklem tednu. Največ poslov je bilo sklenjenih v četrtek, in to za 742 milionov tolarjev. Večina poslov je bila sklenjena z delnicami in le 7 odstotkov poslov je bilo sklenjeno z obveznicami in kratkoročnimi vrednostnimi papirji. Med delnicami se je na kotaciji A in B največ poslovalo z delnicami Leka, Petrola in Luke Koper.
Najbolj živahno je bilo trgovanje z delnico Leka, pri kateri je tečaj od vrednosti 33.969 tolarjev v ponedeljek porastel do vrednosti 35.000 tolarjev v četrtek in nato padel na vrednost 33.670 tolarjev v petek. Izrazit porast tečaja v četrtek lahko pripišemo intenzivnemu kupovanju delnice s strani tujih investitorjev. Ko smo vsi pričakovali, da bo tečaj delnice porastel do vrednosti 36.000 tolarjev, so se kupci nenadoma umaknili iz borznega trga. Omenjeni preobrat je pomenil padec tečaja do vrednosti 33.670 tolarjev.
Tečaj delnice Petrola je nihal med vrednostjo 22.500 in 23.000 tolarjev.
V petek je tečaj porastel na vrednost 23.300 tolarjev, vendar je nato zaradi splošnega negativnega trenda padel do vrednosti 22.900 tolarjev. Z delnico Luke Koper seje največ poslovalo v petek, in to za 183 milijonov tolarjev. Z omenjeno delnico je bil prijavljen paket delnic v obsegu 85550 lotov.
Na Rotaciji C se je po pričakovanju največ poslovalo z delnicama Krke Novo Mesto in Mercatorja. Tečaj delnice Krke je nihal okoli vrednosti 24.000 tolarjev. Tečaj je v petek porastel do vrednosti 24.400 tolarjev, vendar ne nato padel do vrednosti 23.760 tolarjev. Tečaj delnice
Mercatorja je nihal od vrednosti 5.700 do 5.850 tolarjev. Z delnico Capinvest - podjetje za upravljanje holding družb (bivša pooblašena investicijska družba) se je v preteklem tednu zelo malo trgovalo, tečaj delnice je nihal med 540 in 600 tolarjev, kar je bistveno manj od knjigovodske vrednosti podjetja.
Tečaj delov nakupnega bona NBS7 je v preteklem tednu zabeležil padec, minimalni tečaj sklenjenega posla je bil vrednosti 2.300 tolarjev. Nizek tečaj NBS7 lahko pripišemo dvigom nemške marke in minimalne inflacije v preteklem mesecu.
Med obveznicami seje največ trgovalo z
obveznico slovenskega odškodninskega sklada. Tečaj omenjene delnice seje ustavil pri vrednosti 70% nominalne vrednosti obveznice. Omenjena obveznica ima še vedno največji donos do dospetja, ki znaša ok. 10%.
Omenjeni padci in dvigi tečajev se na borzi dogajajo zelo hitro, tečaj delnice Leka je padel v 2 minutah iz vrednosti 34.800 tolarjev do vrednosti 33.900 tolarjev, zato je zelo težko napovedati prihodnje gibanje tečajev. Velja pa omeniti, da so vrednosti delnic podcenjene in lahko pričakujemo nadaljnjo počasno naraščanje tečajev.O /lirika Borzno Posredniška Hiša d.d.
Urban Belič
Pokoj nina
ŽIVLJENJSKI KROG
Prostovoljna pokojninska zavarovanja
i= zavarovalnica triglav
OPEL-0-
AVTOHIŠA JAKOPEC
VELENJE, Kosovelova 16, tel./fax: 063/855-975, 864-380 CELJE, Mariborska 93, tel.: 063 411 909
UGODNA CENA TUDI OSTALIH OPLOVIH VOZIL!
SERVIS - KLEPARSTVO - LIČARSTVO, REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA, VGRADNJA ALARMNIH NAPRAV in PRODAJA RABUENIH VOZIL
OPEL MOJ NASLEDNJI AVTO
DRAVOGRAD
Koroška c. 48, tel.: 0602 84 440
ip®©3L®wjasì [P3쮩ip®iiì©^ w
Na atraktivni lokaciji ob mestnem jedru pri magistralni cesti Dravograd - Mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu v oddaljenosti od avstrijske meje 1,5 km je v Poslovno športnem centru Traberg Dravograd
neprodanih še nekaj poslovnih prostorov. Izkoristite enkratno priložnost za dobro naložbo! Do konca decembra ’97 vam pri nakupu poslovnih prostorov priznamo 20% popust. Če vas ponudba zanima, vas vabimo, da se čimprej osebno oglasite na sedežu podjetja MERX TGP Košenjak Dravograd, Koroška cesta 47, oz. po telefonu št. OOOZIbP) - 073, 63-446
PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAl
btudijska knjižnica
DZ 05
PREPIH
1997
070(497.12)
3002345,17
g
g
COBI SS ®
ZDRAVJE JE PREVEČ DRAGOCENO,
DA BI TVEGALI.
V letu 1997 poteče vaše PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE pri ZAVOD-u ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE. V treh letih so zavarovani pri Zavodu nemoteno uveljavljali zavarovanje pri osebnem zdravniku, zobozdravniku, v bolnišnici, pri specialistih in v lekarnah. Zavodu tako zaupa 1,2 milijona zavarovancev. Ne zaradi propagande, ampak ker je zanesljiva in varna zavarovalnica.
PREDNOSTI ZAVODA
•	SPECIALIZIRANA ZAVAROVALNICA ZA PODROČJE ZDRAVSTVENIH
ZAVAROVANJ
• STABILNA IN FINANČNO ZANESLJIVA ZAVAROVALNICA • UGODNA ZAVAROVALNA PREMIJA
•	ZAGOTAVLJA, KOT DO SEDAJ, NEMOTENO UVELJAVLJANJE PRAVIC
•	VSE V ZVEZI Z ZDRAVSTVENIM ZAVAROVANJEM LAHKO UREDITE
NA ENEM MESTU
• STROKOVNO USPOSOBLJEN KADER • PROMOCIJSKI POPUSTI ZA NEKATERA DODATNA ZAVAROVANJA
UGODNI ZAVAROV^ . POGOJI
MESEČNA	‘ ~	JE 1.440 TOLARJEV
i i^iviiJA* JE 15.246 TOLARJEV
MESEČNA PREMIJA* ZA KRVODAJALCE, KI SO DAROVALI KRI NAJMANJ
20-KRAT, JE 1.200 TOLARJEV
*Popust se prizna ob izpolnjevanju določenih pogojev. Možnost posebnega dogovora.
Vaše zdravic in zdravje vaših najbližjih je neprecenljivo bogastvo. Zavarujete to bogastvo pri stabilni in zanesljivi zavarovalnici.
Zavarujmo bogastvo zdravja.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
I0INZ