SL 2 HMaiMwn mnMttafrcmia V Trstu, v torek S« laimarta 1S22 Posamezna številka 20 stotlnk Letnik XLVII istiaja — Izvrta« — vsak daa zjttra). — Urafelihro: rran«tta Afilifcega Sev. 20. L nadstropje. ^id naj se pottijaj/ t(K#* nJiirv. — Nefraakiriaa pisma as ae sprejemajo, rofcopirf se ne vafca,;/--.jtdfjatd/ in odgovorni urtdolk Štefan Oodin« — Lastnik Uri Ediiiosi. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina anala na mesec L 7.—, Icim l 32.— in ce<> tet* i- *>•—- — Tefeioa uredaUhra in tiprave «e». II Flnanina kriza Posamezne številke v Trstu In okolid po 20 stotlnk. — Oglasi se računajo v Urokom ene kolone (72 mm). — O »lasi trgovcev in obrtnikov mm pa 40 «iot. osautntce, zahvale, poslanic in v Italijanske eskomptne banke« je pr;zor iz splošne svetovne gospodarske vojne, ki se bije povsod po svetu proti posledicam vojaške vojne. V tej gospodarski vojni je stala Italija moško na svojih položajih in je žeta nekaj časa splošno priznanje drugih velikih držav. »Eskomptna banka« pa je popustila pred navalo raznih gospodarskih »nesrečItalijanska gospodarska fronta je predrta. Vrzel, ki je nastala, bi bili lahko izpolnili samo drugi denarji za odi s požrtvovalnim in skupnim nastope Toda kakor na vojaški fronii tako « ora tudi na gospodarski fronti priti po-vi'oć: o pravem času, sicer je brez pomena. V Hi smo, da so drugi denarni zavodi to p^ moč odrekli. Brez ozira na to, ali je •Ebkoznptna banka« temu sama kriva ali ;c, se mora reči, da so s tem italijanski ■e irni zavodi neznansko več škodovali i ;arskemu kreditu kot bi mu mogla ■ '-odovati tudi najzlobnejša in najvznemir-.,'vcjša časopisna vest. Dasi se ti zavodi dobro zavedajo, da tvori državno gospodarstvo sistem, v katerem ne more noben ćle : propasti, ne da bi nastala vsestranska velika škoda za vse druge, so si gospodje vendar umili roke in prepustili vso zadevo vladi. Kriza, ki bi se bila dala omejiti .n bi bila lahko ostala kriza »Eskomptne •ankes, je postala ravno radi tega zares spiosna državna finančna kriza. Bankirji so — kakor je bilo sicer pričakovati — popolnoma žrtvovali splošni interes in so posvetili vso skrb svojim osebnim koristim. Krizo torej zaostrujejo od zgoraj. Kako .e bo dalje razvijala, se še ne more reči. V Rimu se vršijo pod vodstvom ministrov vsak dan dolgotrajna pogajanja, da bi se našel način rešitve. Predvsem je treba mi- sliti na razna industrijska podjetja, ki so bila odvisna od kredita »Eskomptne banke«. Ker je banka ustavila vsa plačila, ne bodo imela prizadeta podjetja dovolj tekočega denarja za svoje vsakdanje potrebe in se bodo morala zapreti. Sledilo bi odpuščanje delavcev in brezposelnost bi znatno narastla. Začela bi propadati tudi druga podjetja "eno Za drugim in nastala bi nepopisna nesreča za celokupno gospodarstvo Italije. Treba je torej najti denar, da se ta podjetja rešijo. Vlada ga želi dobiti od »bančnega konsortija«, ki pa izjavlja, da ga nima zadosti na razpolago. Vsled tega je vlada sklenila, da bo poklicala na pomoč italijanske emisijske banke. Kaj to pomeni, je lahko ugeniti Emisijske banke bodo s svoje strani poklicale na pomoč tiskalni stroj in bodo izdale novih bankovcev, kolikor jih »bo treba«. Neizogibna posledica takega »reševanja k krize bo ta, da bo začela padati vrednost lire. To pa bo pomenilo zopet velikansko škodo za italijanski kredit predvsem v inozemstvu. V notranjosti pa bi poskočile cene, kar bi izzvalo nove in poostrilo stare mezdne borbe. Koliko bi bilo treba izdati novega denarja, ako bi hoteli rešiti »Es-koinptno banko« v njenem prejšnjem 6b-segu, ne vemo, toda v računu bi morala stati gotovo tudi kaka cela miljarda. Sicer pa moramo ponoviti, da bi ne bila s tem dosežena nikaka rešitev. Nevarnost bi bila le navidezro odvrnjena, dočim bi bila v resnici občutno poostrena. V laških listih čitamo, da računajo v inozemstvu resno z možnostjo novih emisij v Italiji. Kakor smo rekli, bi bilo to znamenje, da je kriza zares splošna in nevarna. Vlada se nahaja pred resnim vprašanjem, ali naj »Eskomptno banko« prepusti svoji usodi ali naj jo skuša rešiti Kaj bi manj škodovalo italijanskemu kreditu? K temu vprašanju se pridružuje drugo, ki je tudi zelo važno predvsem za široke množice vlagateljev in upnikov. Znano je — senator Loria in Pareto sta to izrečno povedala — da je »Eskomptna banka« zakrivila svojo nesrečo s svojim gospodarstvom, ki je bilo v nasprotju z najenostavnejšimi načeli bančne znanosti. Zraven tega se je pokazalo takoj v začetku sedanje krize, da je tem bankirjem malo mar za splošne koristi in za koristi vlagateljev. Spričo tega se popolnoma upravičeno zahteva, naj država prevzame nadzorovanje takoimenovanih »špekulacij« velikih bančnih podjetij, s katerih usodo je zvezana usoda celih pokrajin in celih držav. Vlagatelji srednjih in nižjih gospodarskih slojev imajo predvsem pravico zahtevati varnost za svoje vloge, kajti slične krize so predvsem pogubne za te sloje. Ni nobenega dvoma, kakor smo že naglasili, da je sedanja finančna kriza v Italiji del splošne svetovne gospodarske krize. Toda smešno bi bilo pripisovati vso krivdo svetovni krizi. Svetovna kriza je za italijanske bankirje le obteževalna okolnost. Mesto da bi jo upoštevali, so uganjali dalje svoje »Špekulacije«, ki so bile često združene s »špekulacijami« zunanje politike. Italijanski listi so ponovno opozarjali na nevarnost takih »špekulacij«. Osebna odgovornost italijanskih bankirjev je tem večja, ker se za sedanjo finančno krizo skrivajo razni finančni škandali. Odlok, da se ima likvidacija na rimski borzi odgoditi do 4. t. m., je v tem oziru zelo značilen. Našim ljudem pa je slučaj »Eskomptne banke« resen opomin, naj uvažujejo geslo »Svoji k svoim«. iug&sfa^Ua Pašičeve izjave v narodni skupščini o črnogorskem vprašanju in o zaščiti jugoslo-venske manjšine v I talni BELGRAD, 1. Na petkovi seji narodne skupščine je podal ministrski predsednik Pašič kot šel ministrstva vnanjih stvari zanimive izjave o črnogorskem vprašanju in zaščiti jugoslovenske manjšine v Italiji. Na vprašanje poslanca Spasoja Piletiča glede črnogorske gonje v Italiji je izjavi! Pašič; »G. poslanec je vprašal, če je vladi znano, da so v iialijanskem parlamentu bili stoijeni koraki, kako naj se reši vprašanje Ćrne gore. V senatu so se našli ljudje, ki so želeli pokreniti vprašanje Crne gore. i i ljudje so našli tudi podporo od strani italijanske vlade. Kar se tiče črnogorskega vprašanja, moram izjaviti, da je to vprašanje rešeno. Naša država je priznana. Priznala jo je Italija in druge države. Stvar je rečena in se z ozirom na to ne more več sprožit;. Dejstvo da je Črna gora -ripa-dla naši državi tudi s podpisom Italije same. Ako se to vprašanje v Ital"" stavi znova na dnevni red, se godi to največ zaradi notranje politike, ki ac tamkaj vodi, nikakor pa se ne more smatrati, da bi se to vprašanje moglo pokreniti kot mednarodno vprašanje, če tudi se spravlja na dan, ker to vprašanje je enkrat za vselej končano in rešeno.« Na interpelacijo poslanca Reisncrja in tovarišev o požigu Narodnega doma v Bar- kovljah pri Trstu je pod^l Pašič to-!e izjavo: »Kar se tiče slučaja požiga doma Obrtnega društva (Narodnega doma) v Barko-vljah p4. Trstu, moram reči to-le: V Italiji eksistirajo fašisti. Ti delajo na svojo roko in ti fašisti vodijo tudi politiko na svojo roko. Opozarjali smo italijansko vlado po novno, naj to prepreči. Italijanska vlada je vedno odgovarjala, da se trudi in da preprečuje, kolikor mogoče. Kljub temu se dogajajo slučaji, da posamni ljudje-fašisti delajo zlo, kar opravičujejo s tem, da se nekatere njih zahteve v Dalmaciji ne izpolnjujejo. Med tem pa so tudi njih zahteve popolnoma nasprotne pogodbi, sklenjeni v Rapallu. V Rapallu sklenjena pogodba določa, da se morajo Italijani umakniti iz zasedenega ozemlja. Ta umik pa se zavlačuje do poslednjega momenta. Takozvana tretja cona šc ni izpraznjena. Mi vztrajamo na stališču, da je treba v Rapallu sklenjeno pogodbo izvrševati na ta način, da se nam odstopi vse nam priznano ozemlje in da se rešijo po odstopu tega ozemlja vsa ostala vprašanja med nami in njimi, posebno vprašanje vzpostavitve prometa med Reko, Jugoslavijo in Italijo. Ta vprašanja so ostala še nerešena. To pa zato, ker nima država Reka popolnoma določenih mej, dasi se je tamkaj organizirala vlada. Reka tudi še ni popolnoma priznana. In dokler reška država ne dobi mej, ne moremo voditi nobenih pogajanj z Italijo. To vprašanje in neizvršitev rapailske pogodbe zlorabljajo poedini fašisti pri napadih na sodržavljane. V tem oziru sem storil večkrat korake pri italijanski vladi Tudi v tem poslednjem slučaju sem ukrenil potrebne korake in zahteval, da se naši rojaki v Italiji zaščitijo. Ako to ne pomore, podvzamemo druge korake, in kaj pride pozneje, ne moremo vedeti« Kar se tiče šibeniških dogodkov, ni doslej znano, kako se je končala preiskava, ki jo je uvedel nadzornik v ministrstvu za notranje stvari Koatić, kateri je bil poslan kot vladni pooblaščenec na lice mesta. V Šibeniku te nahajala de dve italijanski vojni ladji. Vest, da je priplul v Šibenik tudi italijanski dreadnoufht »Dante Alighieri«, se zanikuje. fehoslovaika Noto leto t PragL — Masaryk o bodočem sporazum z Ogrsko PRAGA, 2. Predsednik čehoslovaške republike je sprejel včeraj diplomatski zbor. Nuncij Micaro, ki je stsrejšina diplomatskega zbora, je sporočil Masarjrku voščila njemu in čehoslovaški državi Nuncij je ve-ličal delo predsednika Masaryka v prid miru in pravičnosti Masaryk se je v svojem odgovoru zahvalil in je izjavil, da bo nadaljeval svoje delo. Masaryk je sprejel tudi člane vlade razen ministrskega predsednika, ki se nahaja na Slovaškem, in tudi odposlanstvi obeh zbornic. Pri sprejemu je najprej govoril vojni minister Udrial in nato predsednik poslanske zbornice Tomašek. Tomašek je izrazil zahvalo zaveznikom ter je naglašal pomen Malega sporazuma, ki je podlaga demokracije v Srednji Evropi in ki se je s sporazumom s Poljsko in Avstrijo znatno osilil. Tako se pripravlja izpolnitev sanj Jurija Podčbrada, ki je kot češki kralj želel miroljubno združitev držav Srednje Evrope. Masaryk je v svojem odgovoru naglašal politične uspehe Malega sporazuma. Rekel je, da upa, da bo prišlo do sporazuma z Ogrsko. Organizacija Srednje Evrope se vrši sporazumno z zavezniki. Dalje je predsednik izrazil svoje zadoščenje nad tem, da Amerika skuša sodelovati z Evropo. Dalje je rekel Masaryk, da so bili Čehi sovražniki pangermanske Nemčije, toda sedaj želi Čehoslovaška, da se Nemčija čim prej kulturno in gospodarsko povzdigne. Njena obnovitev je kakor obnovitev Rusije potrebna za mirni razvoj velikih in malih držav Evrope, Ob zaključku je Masaryk veliča! washingtonsko konferenco in njene namene, toda dostavil je, da mora imeti Čehoslovaška pri sedanjih okoliščinah krepko armado, ki naj bo pripravljena, da odbije vsak morebitni napad. Bolgarska OdnoŠaji med Jugoslavijo in Bolgarsko SOFIJA, 1. Bolgarska vlada je imela ' Belgradu le svojega pooblaščenca inravn tako tudi jugoslovenska vlada v Sofiji. Pooblaščenca obeh vlad sta seveda bila brez poverilnih listin. Sedaj se uradno javlja, da sta se obe imenovani vladi sporazumeli glede vzpostavitve normalnih odnošajev, kakršni so bili med obema državama pred vojno. Vsled tega bosta obe vladi imenovali vsaka svojega dejanskega poslanika. V kratkem bo torej kralj Boris svečano sprejel jugoslovenskega poslanika v Sofiji g. Rakića in ravno tako bo sprejel jugoslo-venski kralj Aleksander bolgarskega poslanika Teodorova. V diplomatskih krogih pripisujejo temu dogodku veliko važnost z ozirom na vprašanje zbližanja med obema slovanskima državama. Rusija Zborovanje višjega gospodarskega sveta Leninove izjave PARIZ, 2. Listi javljajo iz Moskve potom Rige: Tekom seje višjega gospodarskega sveta je izjavil komunist Lejava, da bo sovjetska vlada prisiljena sprejeti vse pogoje, ki ji jih bodo stavili kapitalisti, ker položaj v Rusiji je tak, da ni mogoče odlašati dela za gospodarstveno obnovitev. Martens, bivši poslanik Zedinjenih držav, je izrazil svoje mnenje in je pripomnil, da smatra zapad Rusijo za nezmožno plačila in da ji ne bo dal nikakega posojila, dokler se ne ustvarijo dovoljna jamstva potom mednarodnih dogovorov. Višji gospodarski svet je ob zaključku izrazil željo, da bi sovjetska vlada začela bolj živahno akcijo v inozemstvu za sklenitev dogovora z drugimi državami glede gospodarske obnovitve Rusije. Na drugi strani je izjavil Lenin v pogovoru s Člani vseruskega kongresa, da bo sovjetska vlada sprejela samo direktna pogajanja in da ne bo nikdar dovolila tujcem pravnega vmešavanja, Poljska Gospodarski dogovor med Poljsko in Gdanskim VARŠAVA, 2. G danski parlament Frandla Zaključitev francoske zbornice PARIZ, 2. Obe zbornici sta odobrili včeraj bilanco. S tem se je sedanje zasedanje zaključilo. Parlament bo zopet začel svoje delovanje 10. t. m. Novoletne čestitke med člani diplomatskega zbora PARIZ, 2. Predsednik republike Mille-rand je sprejel v Elizeju člane diplomatskega zbora. Ob tej priložnosti je voščil papežev nuncij Cerredi vsem zbranim v izbranih besedah srečno novo leto, ki naj bi prineslo svetu mir. Odgovoril je v ravno tako izbranih besedah predsednik Mil-lerand. Francoska vojska zapustila Cilicijo PARIZ, 1. Listi javljajo iz Carigrada: Francoska vojska je v popolnem redu zapustila Cilicijo, ki bo s 4. t. m. prešla pod turško upravo. Francija je dala v Siriji veliko zemlje na razpolago armenskim beguncem. Misija Franklina Buiollona je dosegla od angorske vlade potrebne garancije za kristijane, ki ostanejo v Ciliciji. Ti kristijani bodo oproščeni vojaške službe do marca ali aprila. Francoski zastopniki v Adani, Norsini in Aitabu bodo skrbeli, da se dane garancije tudi res izvršujejo. Konec medzavezniske gospodarske konference. — Za obnovitev Evrope in pomoč Rusiji. — Priprave za konferenco v Canne-su i zgotovljene PARIZ, 1. V Quai d'Orsayju so se dokončala dela, katerih so se udeležiti zastopniki Anglije, Francije, Italije, Belgije in Japonske. Razpravljalo se je o sredstvih za gospodarstveno obnovitev evropskih držav in za podpiranje zasebnih trgovcev in industrijalcev, ki nameravajo izpostaviti redni trgovinski promet. Podlaga vsemu nadaljnjemu delovanju bi bila ustanovitev velike mednarodne trgovske družbe v Angliji. Te družbe bi se udeležile pored zavezniških držav tudi nevtralne države, ki so upnice Nemčije. Italijanska delegacija pod predsednišivom ministra za osvobojene kraje Rainerija se je ponovno udeležila razprave v vseh važnih vprašanjih. »Temps« pravi, da se je sklicala konferenca medzavezniških finančnikov z namenom, da se priskoči na pomoč vsem evropskim državam z nizko valuto, toda v prvi vrsti gre za Rusijo. Proučeval se je tudi načrt za ustanovitev emisijske banke za Rusijo, katere papirnati denar bi bil plačljiv v zdravi tuji valuti proti jamstvu držav, katerih denarni zavodi bi se udeležili te operacije. Sovjetska vlada bi se obvezala, da ne bo dovolila, da bi krožil po Rusiji pored rublja še kak drug denar razen vrednostnic emisijske banke. Te vrednostnice bi se izdale v dveh serijah. Prva serija bi bila sestavljena od vrednostnic, ki bi jih emisijska banka izročila izvažalcem ruskih proizvodov kot posojilo na blago; druga serija bi bila sestavljena od vrednostnic, ki bi se posodile sovjetski vladi, katera bi tako dobila sredstvo za nakupovanje. Ti predujmi bi bili sorazmerni z garancijami, ki bi jih dala sovjetska vlada in pa z izboljšanji v finančni upravi K vestem o ravnokar končani konferenci se lahko še dodajo te-le podrobnosti: Ideja o ustanovitvi velike mednarodne trgovske družbe z udeležbo vseh evropskih držav je nastala v Angliji, ker se čuti predvsem v Cityju potreba ustanovitve organa, iz katerega bi izšle nove energije. Lloyd Georgeova zasluga je, da je to idejo usvojil in da jo je začel naglo udejstvo-vati Tozadevni načrt, predložen v razpravo, je angleško - francoski. Pripravljen je bil zadnje dni v pričakovanju konference v Cannesu. To pojasnjuje nenadno sklicanje sestanka. Ta sestanek je bila prava konferenca, sklicana z namenom, da pripravi eno vprašanj, o katerih se bo razpravljalo v Cannesu. Mednarodna družba, ki se ima ustanoviti, bi morala biti financirana od privatnega kapitala in ne sme imeti nikakor državnega značaja, ki bi moral biti političen, kar pa je nedopustno pri zasebnih podjetjih. Množina kapitala ni bila določena, razdelila pa se bo na posamezne države sorazmerno z njihovimi financami. Vest nekaterih listov, da bo znašal omenjeni kapital 20 miljonov šter-lingov, ni utemeljena. Tudi domneva, izražena v nekaterih prekoatlantskih lis Lih, da Amerika ne bo udeležena pri tej družbi e neutemeljena, ker sodelovati mora pri }e. t tem delu ves svet. Vojna je pokazala, da je admirala De Bona. Poudarjal je, da je francoska vlada formalno poudarila svoje na-sprotstvo proti vojnim metodam, na katere se je namigovalo. Zahvalil se je nato lordu Leeju, da mu je dal priložnost za razpršitev nesporazumi jenja, ki bi se bilo lahko preprečilo tudi potom prijateljskih pogajanj, na katere bi bili francoski delegati pripravljeni, a jim niso bila ponuđena. Francoskav lada — je zaključil minister — je že izrazila svoje mnenje o podmorski vojni; njena beseda mora zadostovati. Francija bo dala Siriji avtonomijo. — Kredit 50 miljonov odobren PARIZ, 1. Ob priliki razprave o bilančnem načrtu za vnanje stvari je Briand poudarjal, da francoski mandat nad Sirijo ni bil kolonialni mandat. Francoska vlada namerava dati sirskemu ljudstvu čim prej širokopotezno avtonomijo. Francija bo vez med Sirijo in Zvezo narodov. Briand je tudi potrdil, da je vsled angor-skega dogovora varnost v Siriji zajamčena. Izjavil je, da bo bilančni načrt, ki predvideva 50 miljonov za komisariat v Siriji, omogočil zagotovitev pomoči in dela Armencem, ki bi prišli v Sirijo. Kredit 50 miljonov je bil odobren. Porazdelitev avsiro-ogrskega državnega dolga med nasledstvene države PARIZ, 1. Odškodninska komisija je izdala to-le poročilo: Saintgermainska in tri-anonska mirovna pogodba določate, da se mora bivši avstro-ogrski državni dolg porazdeliti med naslcdstvene države. Odškodninska komisija je poslala vsem na-sledstvenim državam seznam vrednostnic, ki jih morajo posamezne države zbrati in žigosati. Posestniki omenjenih vrednostnic se vsled tega pozivajo, da jih predlože tozadevnim državam. Angleško in irancc-sko stališče glede pod-vodnikov WASHINGTON, 1. Lord Lee je pojasnil pomorskemu odboru, da je dal povod an> gleškim skrbem glede francoskega stališča nasproti podvodnikom članek, objavljen v francoski pomorski reviji. V tem članku je kapitan Casteks izjavil, da je podvodnik edino orožje, s katerim bi mogla Francija premagati kako tuje brodovje. Lord Lee je pripomnil, da je angleška delegacija smatrala ta članek za izraz mnenja francoskega admiralata. Admiral Depons je odgovoril s tehnične strani. Izjavil je formalno, da mnenje Ca-steksa ne predstavlja nikakor mnenja francoskega admiralata, kateri hoče samo zaščititi 24.000 km francoske obali. Admiral Depons je odklonil vsako analogijo med francoskimi načeli in načinom nemškega vojevanja. Lord Lee se je zahvalil in iz izjavil, da je zadovoljen z izjavami admirala Depcnsa. odobril s 62 glasovi proti 32 gospodarski spiošno gospodarstvo v vseh svojih delih dogovor med Poljsko m Gdanskim. J tako ozko vezano, da trpe vsi deli, če iz- Minislrski predsednik prevzel začasno j ločiš en del. Italijanska delegacija je po- ministrstvo vnanjih stvari VARŠAVA, 2. Ministrski predsednik je p mvzel vsled odsotnosti ministra vnanjih stvari »od interim« ministrstvo vnanjih stvari ___ Kalila Vest o skorajšnji otvoritvi eskomptne banke neresnična RIM, 2. Nekateri listi so pisali z ozirom na krizo v Italijanski eskompni banki, da bo banka z dne 2. L m. zopet začela svoje poslovanje, deloma izplačevala vložke in sploh zopet začela vsestransko poslovanje. Te vesti so brez vsake podlage. Banki je bilo doslej z odlokom rimskega sodišča z dne 31. m. m. dovoljeno, da sme izvrševati lagala posebno važnost na vprašanje tečajev, ker ustanovitev centralnega organa, ki naj izboljša trgovinske odnošaje, je nemogoča, če se ne urede denarni tečaji, v katerih tiči glavna ovira pri reševanju vprašanj obnovitve. Upa se vsled tega, da se bo v tem osrednjem organu ustanovil kompenzacijski urad, ki naj bi urejeval potek tečajev, in sicer ne samo zato, da se s tem dvigne valuta, temveč da se ji da gotova stalnost, ki mora obstojati, da se trgovina lahko mirno razvija. Rusija in Nemčija se bosta baje udeležili skupnega obnovitvenega dela. Izjave predsednika francoske delegacije o pogajanjih v Vashingtonu PARIZ, 1. Agencija »Havas« javlja iz Dnevna w#sfi Po incidentu v Šibeniku. O priliki božič nih incidentov v Šibeniku se je v javnosti različno razpravljalo o trajnem bivanju italijanskih vojnih ladij v obrežnem vodovju sosedne kraljevine. Pod obrežnim vodovjem se razume tisti del odprtega morja, ki ga more država trajno obvladati s svojega obrežja. Po mednarodnem pravu ne more država braniti vožnje po obrežnem vodovju tujim, ne trgovinskim ne vojnim ladjam. Trajno bivanje v takem vodovju je pa razen primera morske sile dovoljeno samo s privolitvijo obrežne države. V mirnih Časih se tujim vojnim ladjam takšna privolitev v obče ne odreka, a sme se v posameznem primeru ali za posamezna pristanišča pač odreči. Posebna pravila spet veljajo za zalive, če je njihova notranjost vsa pod območjem obrežne države. Takšno vodovje potem ni več obrežno vodovje, nego pravo državno vodovje, pod popolno suvereniteto države. To bi uteg- ~ ....llnli ilnrf! 4tir?! in tikonićlrl 7nliv samo gotove najnujnejše operacije proti j Washingtona: Minister Sarraut, predsed-spoštovanju posebnih določeb in jamstev, jnik francoske delegacije, je potrdil izjave nilo veljati zlasti tudi za šibeniški zaliv. Javno ni nič znano, ali je vprašanje urejeno med Italijo in sosedno kraljevino s posebnim dogovorom, kar bi bilo tudi mogoče. V rapalski pogodbi ni besedice o tem. Ni verjetno, da bi bila Italija zahtevala ali njena gotovo šibkejša sopogodni-ca dovolila, da bi smela Italija držati v dalmatinskem vodovju takozvane stacijske ladje, kakor so se jih bile izgovorile velesile za Carigrad in za donavsko ustje. Taka predpravica Italije nasproti sosedni kraljevini bi na eni strani bila v nasprotju z besedilom rapalske pogodbe, ki vendar priznava neko enakopravnost obeh držav, in bi na drugi strani gotovo naletela na odpor drugih sil. W. Laške priprave za občinske volitve. Včera/ so ustanovile tukajšnje laške nacionalistične stranke takoimenovano «Narodno zvezo» za. skupen nastop pri prihodnjih občinskih volitvah. K tej «Zvezi» so pristopile sledeče stranke in politične organizacije: Demokratska stranka, fašistovska stranka, stranka reformnih socialistov in Italijanska nacionalistična« zveza v Trstu. Za predsednika «Narodne zve-ze» so si izvolili državnega poslanca fašistov-ske stranke Karla Banelli-ja, Spremembe v tržaškem konzulskem zboru. Angleški generalni konzul v Trstu gosp. God-frey E. P. Hertslet, dosedanji starejsina lcon-| zulskega zbora v Trstu, je bil premeščen v Ameriko in na njegovo mesto je bil imenovan konzul W. R. Mackness. Za novega starejšim* konzulskoga konzulskega zbora je bil izvoljen1 čehos!ova5ki generalni konzul kom. Jan ScHa.^ Stran IL _ Vojaški nabori v novih pokrajinah. Iz Rima javljajo; Vojno ministrstvo je objavilo navodila za izvršitev kr. odloka z dne -19. septembra 1921, s katerim so se raztegnili zakoni o naborih v kr. vojsko tudi na nove pokrajine. Navodila obsegajo nekoliko strani. NameA jim je, da čim bolj olajšajo uvedbo italijanskih vojaSkih naborov v novih pokrajinah. Popolna procedura tega odloka se bo primenila za osebe, rojene 1, 1904., za katere bo i. prihodnjega januarja objavljen v vseh občinah v novih pokrajinah proglas, ki jih obvezuje na vpis v naborne liste. Za objavo list oseb, rojenih v letih 1901., 1902. in 1903. se je uvedla skrajšana procedura, tako da bodo vse tozadevne operacije dokončane tekom aprila 1922. Samo po izdani naredbi vojnega ministra se bodo opisanci lahko pregledovali. Pregledovanj se bodo udeležili na-borski svet in razen tega tudi mobilne komisije, ki bodo hodile v glavne kraje. Ta sistem je prvič vpeljan v Italiji. Naborski sveti.bodo imeli svoj sedež v Kopru, Gradiški, Gorici, Idriji, Malem Lošinju, Tržiču, Poreču, Pazinu, Puli, Postojni^ Sežani, Trbižu, Tolminu, Trstu, na Voloskem, v Bocnu, Borgu, Brixenu, Bruneku, Cava-lezah Cresu, Cortini di Ampezzo, Fieri di Primiero, Meranu, Mezzolombardu, Rivi, Ro\erelut Thienah, Tridentu, Silan-dru in Zadru. Vojni minister bo razen tega poskrbel za sestavo in tisk zakonov in na-redeb z vsemi izpremembami zadnjih let, in sicer v italijanskem jeziku in dvojezično za mešane kraje. Tako ne bodo imele občine in uradi za nabore tcžkoč pri svojem proučevanju. Seznam prebivalstva. Izredni komisar za Trst m okolico objavlja, da se je s kr. odlokom od 25. oktobra 1921. štev, 1530 raztegnila na nove pokrajine uredba o sestavi in upravljanju seznama prebivalstva (potrjena s kr. od-kom od 21. septembra 1901. štev. 445) ter določa: V smislu gori omenjenega kr. odloka se uradnim potom vpišejo v seznam stalnega prebivalstva oni, ki bivnjo v občini najmanj od 1. januarja 1921., in sicer: 1. v tržaški občini pri slojni brez drugega; 2) državljani iz starih pokrajin kraljestva ter v kaki drugi občini novih pokrajin pristojni pa samo tedaj, ako dokažejo, da so vpisani v listi italijanskih državljanov kake občine novih pokrajin, ter predložijo družinski list, — Oni, kateri v občini ne bivajo navadno že najmanj eno leto in kateri si nameravajo izJarali to občino za svoje prebivališče se morajo v tem pogledu izrecno izjaviti. — Izjava o prebivališču se mora predložiti ana-grafičnemu uradu, ulica Samta itev, 25, II. n., vrata štev. 32. — Občinstvo se opozarja zlasti na določbe 21., 22. in 23, člena uredbe o seznamu prebivalstva. — Trst, i. januarja 1922, Izredni komisar Cavalieri. , Obenem je objavil municipij najvažnejše čle-^ ne uredbe o seznama stalnih prebivalcev, med j drugimi tudi one tri zgoraj omenjene. 21. Člen določa, da mora družinski poglavar naznaniti občinskemu uradu tekom 30 dni vsako spre-j mtrabo števila družinskih članov, razen če je spremebma razvidna iz aktov o civilnem sta-j nšu. AUo se menja poglavar, je novi poglavar ofcvezan, da izvrši naznanitev, Naznanitev se; lahko izvrši osebno ali po zastopniku kakor tudi po priporočenem pismu, 22. člen določa,; da morajo oni, ki iz kateregakoli naslova da-j jajo sta?iovanje osebam, ki ne živip običajno: z njimi, naznaniti občinskemu uradu ime, pri-1 imek in pokiic teh oseb ter od kod so, toda : samo tedaj, če so se nastanile pred najmanj; dvema mesecema. Naznanitev se ima izvršiti, tekom 15 dni od dneva, s katerim se dopolnita j dva meseca stanovanja. 23. člen določa med: drugim: Kdor preloži običajno stanovanje, bo-j disi da se preseli iz ene občine kraljestva v • drugo bedisi da se izseli v inozemstvo za ne-; določen čas mora to pred odhodom naznaniti, onemu občinskemu uradu, kjer je vpisan, in v; prvem primera tudi občinskemu uradu kraja, j kamor se seli, in sicer tekom enega meseca od ; dneva, ko se je preselil. Ako se se.f družina, j naznani selitev družinski poglavar ali kak njegov zastopnik za vse člane, tudi Ea služinčad itd. Naznanitev se izvrši na načine, kakor jih določa 21. člen. P oda imanje rokov preskripcije. Generalni civilni komisariat naznanja, da se bo vsak čae objavil kr, odlok, s katerim se podaljšajo reki preskripcije, o katerih govorite odredbi vrhovnega poveljstva od 2. februarja 1919. in 8. aprila 1919. Demokracija* «Tiroler» razpravlja v nekem svojem članku v eni zadnjih Številk o nepravilnem postopanju vlade pri imenovanju članov začasnega deželnega odbora in pravi med drugim «Italija se šteje med takoimeno-| vane demokratične države. Ponaša se torej s. svojo državno obliko, ki prepušča ljudski volji merodajen vpliv na dogodke v državnem živ-, ljenju. Mi južni Tirolci smo proti svoji volji po-' stali državljani le države. Proti naši volji soj nam nalodili dolžnosti napram novi državi, ali zato so na« morali priznati tudi pravice, kr sc j»m spričo naloženih dolžnosti ne moremo in nočemo odreči. Ena samocbsebi umevnih pra-j vic je pravica ljudstva, da samo po svoji volji določa svoje zastopnike ki naj se jim naloži odgovornost za njegovo srečo ali nesrečo. Ker smo tudi za nas južne Tirolce zahtevali to sa-moobsebi umevno pravico, ko se je sestavljal i .in. . * -km: .»to i,, i ■ začasni deželni odbor, torej in ker smo. ko je vlada kršila to pre vali na; se ta poslednja vspostavi, so nas ob* dolžili, da smo nespravljivi in zakrknjeno iot-vražni. Mi ne priznavamo vladi pravice, ki pripada izključno le ljudstvu, ki je izrazilo svojo voljo v obliki organiziranih strank. Vlada je pa vendar storila to, a nam hoče sedaj podtikati krivdo za nastalo ogorčenje Demokratična država pa mora jamčiti pravico ljudstva ter dopustiti, da aa te pravica uveljavi. In ker živimo v demokratični državi, moremo tudi odkrito zahtevati svojo jasno pravico.* — Vse to so res ob sebi umevne stvari, posebno pa v kolikor gre za pravice ljudstva in dolžnost vlad« v demokratičnih državah. Toda gospodje, ki delajo sedaj pri nas lepo in slabo vreme, mislijo drugače: oni se le ponašajo z lepim imenom in lepo lupino, jedro pa, je pregrdo za tako lepo lupino. In prav nič jih ne vznemirja možnost da nas s svojem postopanjem silijo k' spoznavanju, da ne živimo v —■ demokratični državi! | Fraakacija dopisnic in tiskovin. Ministrstvo pošte in brzojava je dodredilo, da se od 1, januj arja 1922. dalje ne bodo dostavljale, ako niso dovolj Irankirane: a) navadne dopisnice katerekoli vrste; b) vizitke brez dostavkov in z ne j več kakor 5 pisanimi besedami; b) naznanila o j rojstvu, smrti, poroki in slična; d) navadne tiskovine kakršnekoli vrste. Izvzete so: 1) do-J pisnice, ki so se prvotno poslale v okraju in ki( so se potem poslale iz okraja; 2) vse označene' pošiljatve, če so poslane poste restante in so pravilno frankirane, ni se pa zanje plačala posebna taksa, bodisi sploh ne ali pa ne vsa. Novi telefonski tarifi. Uprava pošte in brzojava v Trstu naznanja, da dobijo določbe kr. odloka od 23. novembra 1921. štev, 1824 (objavljenega v službenem listu ^Gazzetta tiffi-ciale > od 24. t. m.), ki spremenijo med drugim tudi telefonske tarife, v novih pokrajinah moč 1. januarja 1922., kar se tiče interurbanske službe, in 1. julija. 1922., kar se tiče elužbe v mestu. Mladinsko drufct. «Prosveta» bo proslavilo 8. januarja obletnico ustanovitve društva. (Društvo je s strani oblasti z odlokom št. 055 d-6527 z dne 25. oktobra 1921. postavno pripoznano.) Vprizorila se bo pod lastnim imenom Finž-earjeva trodejanka « Veriga*. Isti dan bo imelo druitvo za povabljence zabavni večer z bogatim sporedom, čigar posamezne točke |amčijo za dobro in zdravo zabavo. Obenem prosi odbor druga društva, da opuste ta dan vsako morebitno prireditev- Odbor. Mladinsko društvo «Prosveta» (sv, Jakob) ima svoj redni sestanek danes v torek ob 20. uri točno v navadnih prostorih. Ker je na dnevnem redu proslava obletnice, naj se udeleži članstva polnoštevilno tega sestanka. Odbor. Iz Sv. Križa. Dne 11. decembra je proslavljal svelokrižki pevski zbor petnajletnico smrti Simona Gregorčiča. — Veselica je bila na^ ložena z bogatim vsporedpm. Vsaka točka je bila izvršena — in oni ki so prišli da bi viivali, so bili vsi v obče zadovoljni. Ne bodem tukaj hvalil svetokriških pevcev — bili so> vedno v rok ali dobrih pevo vodij — pač pa moram pohvaliti njih vztrajno zahajanje k pevskim vajam, « plačam kot drug? kopci. Albert Povb, 'jrar. Mezzinl 46 (v bliiinl drvenega trga). ^ POZOR AMERIKANCU Proda se posestvo obstoječe iz dveh enonadstropnih hiš, (v eni se nahaja staroznana, dobroidoča gostilna) gospodarskega poslopja, njiv in dveh vrtov, od katerih eden je urejen za gostilno. Gostilna se nahaja tik farne cerkve v večjem kraju ob železnici. Ponudbe ped «Ugodna prilika a na upravništvo lista. 2241 HIŠA v Meršah, občine Materija, v jako dobrem stanju in zemljišče se proda po ugodni ceni. Pojasnila daje J. Drožina, Padež 20, Vremski Britof. 2338 UČTELJ ali učiteljica se išče za podučevanje slovenskega jezika na podlagi italiajnsčine. Cenjene ponudbe pod * Slove nščina» na u-pravništvo. 2352 UGLAŠEVANJE glasovirjev, vsakovrstne poprave in lekcije v vijolini. Turrini, Via Foscolo št. 6, vrata 13. 2365 HIŠA, z gostilniško, trgovsko in tobačno koncesijo1, vinogradom, travnikom, njivami m ko stanjevim gozdom, se proda pod ugodnimi pogoji. Hiša stoji ob cesti Štanjel-Ajdovščina in nudi krasen razgled po celi vipavski dolini. Ivan Vrtovec, Šmarje. 2356 KROJACNICA Avgust otular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34. lil. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. _ UBIRALEC in popravljalec glasoviijev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1, V. nad. Srebrne krone kupujem in plačujem po cenah, ki jih drug ne morejo plačati. (1018 Via Pondares št 6f L Velika zaloga In tovarna pohištva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. Martlri štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 In ul. del Fabbri 10 Velika zaloga spalnih In jedilnih sob, kuhinjskega pohištva fcnfcor tudi drt?gih predmetov. Delo solidno. Cene zmerne. Josip Spechar Trst, Via s. Caferina it. 7 - mm Hazzin Velika izbira *ukna in blaga za gospoue. Zunanji in domači izdelki najnovejšega in lepega kroja po zelo ugodnih cenah. Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in otroke, površnikov, paletots, hlač In gilet 46 . fantasia itd. itd. Srebrne Krone in zlato plačujem po nMIih cenah ALOJZIJ POVH Trst Piazza