(Gpis in način pokončavan|a.) Glede škodljivcev sadnega drevja razlo.ujemo živalske in rastlinska škodljivce. Boj proti škodljivcem bo uspešen, ako bomo tudi poznali vsaj posamezne najnevarnejSe škodljivcenjih življsnje ter pogoje za razmnoževanje. Le nd ta način nam bode mogoče zatirati jih z uspehorn s sredstvi, katere nam nudi sodobna tebnika in industrija na podlagi dolgoletnih prak tičnih izkušenj in opazovanja. Razmnoževanje škodljivcev na sadnem drevju pospsšujejo razne okolnosti, kakor n. pr. neodgovarjajoča zemlja, neprikladne vrste drevja, prepogosto nasajanje drevja, neprimerno gnojenje ter končno popolno zanemarjenje. Snaženje v času, ko se nahaja drevo v takozvanem sočnem miru, uporaba brambnih sredstev ter pravilna nega nam bodo ohranili drevja odpornejše, zdravo ter zagotovili ne le obilen, ampak tudi zdrav in lep pridelek. Predno preidemo na nekatere naših najnevarnejših živalskih škodljivcev, bi še omenili, da so samice večine teh škodljivcev brez kril, da torej lezejo po drevju. Boj velja torej v prvi vrsti samicarn, ki skrbe za razmnožcvanje. 1. Mali zmrzlikar. Mali zmrzlikar je metulj.ek in sicor je sariiec krilat, med tem ko ima samica le štiri kratke izrastke, torej ne more leteti po zraku, pač pa ima zelo močno razvite tri pare krepkih nog, ki ji omogočajo, da po deblu prav hitro teče. Poletje preživi zmrzlikar zabubljen v zemlji. Po prvih jesenskih mrazovih od oktobra do tja do januarja — razna opazovanja so to že dokazala -¦prileze zmrzlikar v nu^aku na površje zemlje, samec odleti, samica pa hiti na bližnje drevo, kjer leze po deblu navzgor v vršičje. Na deblu se vrši oploditev, nakar poleže samica med po- pje ali pa na skorjo vejic 200 do 300 jajčec. Jajca prezimujcjo ter so vsled njih trde prevlake proti mrazu zavarovana. V zgodnji poniladi, ko za.ne popjc brsteti, se iziežejo iz jajčec gosenice, 1:1 zapredejo popje in perjiče, ter isto objedajo. Dostikrat se zgodi, da goscnico" drevje objejo do goiega, uničijo torej popolnoma pridelck in ogronmo škodijo drevju samemu. Tekom junija se spuste gosenice po nitkah na zemljo, kjer se zabubijo. Zmrzlikar napada najraje jablane, pa tudi črešnje, loti so pa tudi ostalega sadnega drevja. Na črešivjah. n. pr. gosenice izjedajo mladi sad. Pokon.avaEjs. Predpogoj uspešnega pokončavanja je pred vsem, da se isto vrši po celokupnem prebivalstvu. Kaj pomaga, če se napreden sadjerejec loti z vso vnemo obrambe, ako njegovi sosedje ne sledijo temu vzgledu. V skupnem nastopu in v skupnem boju leži tudi uspeh. Pred vsem je torej potrebno, da v jeseni, v dobi sočnega rairu sadnega drevja, isto dobro osnažimo, raskavo s-kcrjo z nalašč za to pripravljenimi strguljami in krtačami odstranimo, da postane skorja gladka, drevo obrežemo, kjer je vejevje presosto in sa knža, rane zamažemo ter pazimo possbno na to, da skorjo, katero smo tako odstranili z drevja, nabersmo v razprostrtih rjuhah okoli debla (zadostuje tudi papir, katerega razprostremo po tleh okoli debla) ter zašgemo, ker bi bilo sicer cclo delo br-oz pravega uspeha. Večina škodljivcev bi se ponovno vrnila na deblo ali pa zarila v zemljo. V višini enainpol metra nato okoli debla pritrdimo lepljivi drevesni pas. Pripcmnimo pri tej priliki, da so v zadnjem času že izpotovljeni drevesni pa&ovi z lepilom znarake »Rekord — mrtvaška glava« na razpolago, katerih pritrd^ev na deblu nsm ne de!a nikakih sitnosti in gre hitro od rok. Lepljivi ps-s na obeb. pro-stih straneh zgoraj in spodaj dobro prive?:emo z vrvico tak-o, da se pas povsod dotika skorje debla. Ako ima deblo na dotičnem mestu večje razpokline ali pa raskavo skorjo, ki jo ne moremo odstraniti, je dobro, da te neenakosti zamažemo z ilovico in nato šele deblo opašemo. — Lepljivi pas mora preprečiti vsak prehod škodljivcem na drevo. Važno pa je pred vsem, da lepljivost drevesnega pasu drži na.jman.je 5 mesecev. Že izgotovljeni drevosni lepljivi pasovi n. pr. »Rekord« se odlikujejo še zlasti vsled tega, ker jim je pridjana primes špecifičnega vonja, ki privleče škodljivcs nase. Z mrčesi polne pasove js treba sneti in sežgati, debla pa opasati z ^novimi. Pasove moramo vporabljati sk*ozi celo leto. Poleg pasov priporočamo baš v zimskem času škropljenje drevja z že priznaniini in preizkušenimi škropili — drevesnimi karbolineji kot n. pr. »Bol K», Arborin, Dendrin itd. in sicer v razmerju, kot je pri pojedinih kemičnih sredstvih točno predpisano. Škrop ljenje vršimo s škropilnicami, ki jih ima n. pr. v Mariboru Kmetijska podružnica na razpolago. (Dalje prih.)