Wi AMERICAN !H SPIRIT JORCSGN !N LANGUAGE ONLY NO. 2 Serving CMcago, Milwaukee,- Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLO MORNS CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 4, 1972 Lani prill# ¥ liraei ii ZSSi 13,009 Mov Največ Judov živi v ZDA, vendar e'3 jih je lani priselilo v Izrael največ iz Sovjetske zveze. JERUZALEM, Izr. — V Sovjetski zvezi je po uradnih podatkih 2.15 milijona Judov, z izjemo ZDA več kot v katerikoli drugi državi na svetu. Ker Judje iz ZDA manj mislijo na selitev v Izrael, je ostala Sovjetska zveza dejansko glavni vir priseljencev v Izrael. Toda sovjetske oblasti so vrata izseljevanju Judov leta 1967 skoraj popolnoma zaprle. Lani se je položaj bistveno spremenil in sovjetska vlada je dovolila okoli 13,000 Judom izselitev v Izrael. Okoli 50,000 se jih je za selitev že prijavilo in čakajo na vize. Trdijo, da bi se jih izselilo še od 200,000 do 300,-C00 ali nekako eno desetino celotnega števila, če jim bo seveda ZSSR pustila odhod. Lani se je skupaj priselilo v Izrael 43,000 oseb, od tega 9,700 iz ZDA. Za letošnje leto računajo s priselitvijo do 70,000, od tega polovico iz Sovjetske zveze, ostali pa iz ZDA in iz drugih zahodnih dežel. Izraelske oblasti izseljence iz ZSSR na splošno rade sprejemajo, ker je med njimi večje število strokovno u s p o s obl j enih ljudi, pa tudi splošna raven teh priseljencev , ^ tolikšna, da j e njihova prilagoditev nagla in brez posebnih težav. Kljub vse-mu je bilo nekaj desetin judovskih priseljencev, ki v Izraelu niso bili zadovoljni in so se želeli vrniti v Sovjetsko zvezo. Arabski sosedi Izraela gledajo na priseljevanje Judov z veliko nevoljo. Libanonski list je zapisal, da je vsak judovski priseljenec v Izrael nevarnejši od tanka, kajti zasedel bo arabsko zemli'o in na njej ostal s svojimi otroki. 'APSR 7*7 n ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Katoličani in anglikanci edini v nauku o obhajilu VATIKAN. — Posebna kato-liško-anglikanska komisija je dosegla edinost v nauku o sv. obhajilu, kot je bilo objavljeno pretekli teden. V bistvu sta Ka--oliska in Anglikanska cerkev bili ,na enakem stališču ves čas, šlo je le za podrobno razlago. Poročilo komisije je bilo objavljeno z odobrenjem papeža Pavla VI. in M. Ramseyja, nadškofa v Cantenbury, vodnika angleške episkopalne cerkve. Z dosego edinosti v tem nauku je odprta pot k morebitni združitvi episkopalnih cerkva s Katoliško cerkvijo. Novi grobovi Jack Broduk Pretekli četrtek je umrl v Whitecliff Manor Nursing Home 80 let stari Jack Broduk s 1034 E. 70 St., vdovec po 1. 1968 umrli ženi Stelli, roj. Czerski, očim s. Amelie Zalewski in Mrs. William Sterle (Kalif.), stari oče Geraldine in Johna Romig. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue jutri, v sredo, ob 10. dopoldne na Riverside pokopališče. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne in zvečer. ------------o------ Mestni avtobusi v Rimu vozijo zastonj RIM, It. — Rimski mestni svet je za poskušnjo uvedel s 30. decembrom brezplačno vožnjo na mestnih avtobusih od 6. zjutraj pa do polnoči vse do 7. januarja. Upa, da bo s tem pritegnil Rimljane na avtobuse in jim pokaral, da je Vožnja z njimi v mesto pripravnejša kot . vožnja z lastnimi avti, ki povzročajo strašno gnečo na cestah, težave s parkiranjem in še zasmrajajo mestni zrak. Poskus bo trajal 9 dni in bo oredvidoma stal mesto okoli •380,000. V Rimu sodijo, da to li predrago, ker imata mestni avtobusni prevozni družbi tako oreko 155 milionov dolarjev izgube na leto. Kongresnik obsojen zaradi sprejema podkupnine BALTIMORE. Md. — Porota Raima!! na svobodi! Predsednik Pakistana Bhutto prav i, da je Mujibur Rahman, politični vodnik Bengalije, svoboden. RAVALPINDI, Pak. — Predsednik Pakistana Zalfikar Ali Bhutto je po ponovnih razgovorih s šejkom Mujiburjem Rahmanom, predsednikom A v a m i lige, ki je pri volitvah decembra 1970 dobil absolutno večino v u-stovodajno skupščino Pakistana, pa bil v marcu zaprt, ko se ni maral podati zahtevam tedanjega predsednika Yahye Khana, dejal včeraj, da je ta svoboden. Bhutto v svojih razgovorih skuša Rahmana pridobiti za nekako povezavo Pakistana z Bengalijo, nekdanjim Vzhodnim Pakistanom, pa naj bi bila zveza še tako ohlapna. Mujitbur Rahman nemara noče dati nobene take obljube, dokler se ne vrne domov v Dako, kjer ga čakajo kot predsednika' nove ljudske republike. Mujibur je v Bengaliji splošno .poznan, priljubljen in spoštovan. Računajo, da je on edini, ki lahko pomaga naglo vzpostaviti red in mir ter pognati deželo v delo za obnovo. Rečeno je bilo, da se bo vrnil Mujibur Rahman v Benga- Edmund 1 Turk zaprisežen sinoči kot predsednik mestnega sveta lesfeli Mi !8sd 81 M sM Me ¥ Mavi Ohio šmM pspiisf tia hiše CLEVELAND, O..— Na temelju zadnjega davčnega zakona dobijo lastniki hiš, ki so stari 65 let in čez, določen popust davka na svoje hiše v skladu s svojim celotnim letnim dohodkom. Kdor ima $8000 dohodka in več, ne bo dobil nobenega popusta z izjemo 10% znižanja., ki velja za vse domove. Lastniki hiš z letnim dohodkom med $6,000 in 38,000 dobijo zmanjšanje davčne vrednosti za $2,000 ali do 40b zmanjšanja davčne vrednosti svoje hiše, lastniki z letnim skupnim dohodkom med $4,000 in znižanje davčne vrednosti Sinoči je Bil izvoljen in zaprisežen za novega predsednika mestnega sveta Clevelanda Edmund J. Turk, predstavnik 23. varde, osrednje slovenske naselbine v Velikem Clevelandu. Njegova izvolitev in vmestitev pomeni konec spora med' črnimi in belimi demokrati v mestnem svetu. CLEVELAND, O. — Rojaki in prijatelji mestnega odbornika Edmunda j. Turka so sinoči, napolnili galerijo v zborovalnici mestnega sveta, da bi bili navzoči pri njegovi izvolitvi za predsednika mestnega sveta in njegovi zaprisegi kot novega predsednika mestnega sveta. Izvolitev je bila zagotovljena, ker je še v preteklem novembru demokratska večina sveta izvolila E. J. Turka na posebnem sestanku in je bila zato vezana po strankarski disciplini, da glasuje zanj. E. J. Turka so voliii za predsednika ne le demokrati, ampak tudi republikanci. Njegovo imenovanje in izvolitev za predsednika je podpiral R. Perk, sin mestnega j župana R. S. Perka. Proti Edmundu J. Turku je bilo 7 be-$6,000 j ph odbornikov, jim menda ni všeč pomiritev s črnimi cie-za do ni okra ti v mestnem svetu. v vodnika demokratske ve-mestnem svetu je bil $3,00,0 ali 50 b , tisti z letnim dohodkom med $2,000 in $4,000, do-1 v sežejo lahko odpis davčne vred-j dogovora od‘preteklega in mestni odbornik To. varde Tioc.f-; <£*a nnn nK finkod naj mo6 pride. Indija je ca $40,000 globe. Obsojeni je iz- cb]iubi]a storiti kar bo moMa , javil,, da ne bo odstopil kot kon-'toda sama vseza ne bo zmoOa’iSkva Je sPoznala? da »jena nova; bormkov, med njuni naj bi imela grešnik. 1 pana, pa bil pri tem poražen. Za predsedstvo mestnega sveta se je potegovalo več mestnih od- 4FL-CIO hoče zbrati 12 milijonov za boj proti Nixorra pri volitvah WASHINGTON, D.C. — Delavske unije AFL-CIO so odločene zbrati 12 milijonov dolarjev za volivni boj proti Nixonu v prihodnjem novembru. To je še enkrat toliko, kot so dale v ta namen pri volitvah jeseni 1968. Pomoč pričakujejo iz Sovjetske zveze, ki je Indijo v vojni v Pakistanom podpirala, pa na tihem tudi iz ZDA, četudi so te vojno obsodile in ustavile pomoč Indiji, ko jc je začela. Pivo mesto Arizone Tucson je bilo prvo naselje v j zaveznica Indijka Indira Gand-1 tako željo menda tudi D. Kuci-j hi ni človek, s katerim je lahko [ nich in J- Cimperman. Večina | ravnati. Ko je bil nedavno v' demokratov se je odločila za E. i New Delhiju namestnik zuna- jL Turka in njegova izvolitev je njega ministra ZSSR V. Kužne-j bila gotova, ko je demokratski I cov, mu je Indira Gandhi, ko je okrajni strankin načelnik J. le preveč silil s svojim stali-Tartunek dosegel sporazum s ščem, dejala: j črnimi demokrati. Vi nimate opravka z Egipča- i Mestni svet sam je spoznal, da ni, ki so izgubili vsako vojno, ki je temu potrebna enotnost in Arizoni. Ustanovili so ga leta!so jo bojevali. Mi smo našo, voj-1776. Leta 1889 je bilo glavno no dobili in pričakujemo od vas mesto preneseno v Phoenix. ! spoštovanje! sodelovanje z mestno upravo, če naj se Cleveland izkoplje iz sedanje finančne stiske. Tako je Položaj IDA v svetovnem gospodarstvu v zadnjih 10 letih Vročinski val kriv smrti vsaj 78 ljudi ^ BUENOS AIRES, Arg. — Pre-iekli teden je ta del Argentine z«jel hud vročinski val, ki naj bi bil kriv smrti vsaj 78 ljudi. Argentina leži južno od ravnika in je zdaj. tam poletje. smm Vremenska prerok pravi: Večinoma oblačno in mrzlo. Napoveduje od 1 do 3 palcev svežega snega. Najvišja temperatura okoli 35. WASHINGTON, D.C. — Pomočnik predsednika Nixona za mednarodno gospodarstvo Peter G. Peterson je pripravil obsežno študijo o položaju ZDA v mednarodnem gospodarstvu v sedanjem času v odnosu na onega v prvem desetletju po drugi svetovni večni. Iz študije je razvidno, da ZDA ne zavzemajo več nekdaj gospodujočega položaja, ker so druge države, posebno v svobodni Evropi in Japonska, v zadnjem, desetletju silno napredovale. Tako so na primer leta 1950 znašale skupno vse denarne rezerve svobodnega sveta 49 bilijonov dolarjev (vključno zlato), od tega je bilo 24.3 bilijonov v lasti ZDA in le 24.7 bilijonov v lasti vsega ostalega sveta. V letošnjem avgustu so znašale skupne rezerve svobodnega sveta 115 bilijonov, od česar pa je odpadlo na ZDA komaj dobro desetino. L. 1960 so ZDA izvozile za $843 milijonov več avtomobilov, kot so jih uvozile, letos so jih uvozile za $3 bilijone več, kot izvozile. Nekdaj smo jeklo izvažali, sedaj ga uvažamo. Uvoz tekstilnega blaga in obutve je znašal pred 10 leti izpod 400 milijonov letno, letos je dosegel $2.7 bilijona. ZDA so v zadnjih dveh letih vložile v svoje gospodarstvo 18% svojega letnega narodnega dohodka, manj kot katerakoli druga razvita industrijska država. Francija je vložila na primer 27%, prav toliko Zahodna Nemčija, Japonska pa celo 39 %! V tem času so ZDA vložile v narodno obrambo 7.8% svojega letnega narodnega dohodka, Japonska 0.8%, Zahodna Nemčija 2.9% in Francija 3.8 %! Pred dobrimi 20 leti je bilo v ZDA izdelanih 7 6/i vseh motornih vozil na svetu, lani jih je bilo le še 31% . Pri tem smo izdelali pred 20 leti okoli 6 milijonov avtomobilov, lani pa okoli 10 milijonov. Izvoz industrijskega blaga je v zadnjem desetletju iz ZDA porastel za 110%, iz P'rancije za 1658,', iz Zahodne Nemčije za 200%, iz Kanade za 285% , iz Italije za 310% , iz Japonske pa kar za 400% . Produkcija v industriji je v ZDA v zadnjih, 10 letih po-rastla od 100 na 161, torej za 61% , v Veliki Britaniji na 131, v Zahodni Nemčiji na 176, v Italiji na 200, na Japonskem pa na — 370! Povprečni urni zaslužek delavca v industriji je znašal lani v Italiji $0.96, na Japonskem $0.96, v Franciji $1.01, v Veliki Britaniji $1.25, v Belgiji $1.32, v Zahodni Nemčiji $1.62, na Švedskem $2.33, v Kanadi $2.98, v ZDA pa $3,36. Če upoštevamo vse te spremembe, nam postane očitno, da ZDA niso mogle več po sedanji poti podpiranja vsega sveta. Nastopil je čas, ko je treba miselnost “Marshallove pomoči” v ZDA opustiti in se zavesti stvarnega položaja, pravi Peterson. Ameriško gor spodarstvo je še vedno zdravo in trdno, toda njegov delež v svetovnem se je zmanjšal, ker je gospodarstvo v vseh državah sv o b o dnega sveta rastlo in cvetelo, ko so ZDA nosile skoraj vso težo obrambe svobodnega sveta. Prišel je čas, da ostali svobodni svet, ki stoji po zaslugi ZDA danes gospodarsko trdno na nogah, prevzame svoj del bremena. Ko so ZDA odločene svoje breme zmanjšati, se ga druge države svobodnega sveta branijo, ga sprejemajo le z odporom in v čim manjšem obsegu. To je povzročilo trenja med ZDA in njihovimi, zavezniki v lanskem letu in jih bo brez dvoma tudi še v bodočih. podprl imenovanje E. J. Turka za predsednika mestnega sveta in pri tem poudaril potrebo pc edinosti, “brez katere mesto ne more doseči svojih ciljev’. Po izvolitvi in zaprisegi, katero je opravil sodnik R. o. Locker, ’bivši demokratski župan Clevelanda, je novi gredseumi. mestnega svetameam da ne 'vil dopustil, da bi sebični pili ti čn: interesi obvladovali mestne upravo”. Nato se je Edmund J Turk zahvalil vsem, ki so mi pomagali do visoke časti pri ne štetih bojih in skozi številne težave. Med temi je navede. Mrs. Mary Debevec, lastnico ii upravnico Ameriške Domovine. Vinka Lipovca, urednika Ameriške Domovine, Johna Sušnika predsednika ADZ in znanega ti govca s pohištvom na St. Ciah Avenue, ter njegovo ženo Mary Martina Antončiča, vodnika slo venske radijske oddaje, 'Tonyjr Petkovška, vodnika slovenske radijske oddaje, Jerry j a Kokow-skega, urednika Perry Home News, Richarda Hot ta, uprav njka urada Central Nationa. Banke na St. Cidir A ve., dr. G ar basa, predsednika St. Clair Business Ass’n., Cecilio Valen cic, znano pevko in vodnico mladinskega pevskega zbora, ter druge. Posebej se je zahvalil še slovenskemu dnevniku Ameriška Domovina, The Perry Home Owners Assn., The St. Vitus Catholic Veterans in St. Vitus Holy Name Society. Med navzočimi, ki so prišli čestitat E. J. Turku so bili tudi Marie Orazern, Sylvia in Jack Banko, Josephine Ambrožič, sodnik E. Katalinas, Tony Petkovšek Sr. in drugi. Rev. Raymond Hobart, nekdanji kaplan pri Sv. Vidu, je prosil Boga za blagoslov in v kratkem nagovoru poudaril potrebo po krščanski strpnosti in ljubezni v vsem javnem delovanju. /z Clevelanda in okolice Seja— Društvo Carniola Hive 493 T.M. ima svojo sejo jutri, v sre do, ob 7. zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, soba št. 1. Smrt v domovini— Ga. Nežka Petek, 6318 Bonna Avenue, je prejela od doma žalostno vest, da je pred Božičem umrl njen brat Jože Pahulje, Ribnica na Dolenjskem, star 63 let. Zapustil je ženo Marijo in tri sinove z družinami. Poleg tu omenjene je pokojnik zapustil doma še štiri sestre in tri brate z družinami. Mlajša dva brata’ Tone in Edi sta umrla v času zadnje vojne. Za pokoj njegove duše bosta pri Sv. Vidu sv. maši dne 19. in 27. januarja ob pol osmih zjutraj. Naj počiva v miru! Vabilo k molitvi— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida in članice Podružnice št. 25 SŽZ so vabljene jutri, v sredo, ob 9. dop. v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pokojno Roso Erste. Seja— Klub slovenskih upokojencev v Euclidu ima v četrtek ob dveh popoldne sejo v SDD na Recher Avenue. Po seji bo predvajanje slik. Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima jutri, v credo, ob dveh. popoldne sejo v š?Ii r-v Vida. Po seji bo prigrizek in zabava. Žalostna vest— Mrs. Ella Pultz, 3320 W. 88 St., je dobila iz Ljubljane sporočilo, da ji je.zadet od srčne kapi umrl 6. decembra 1971 brat Ivan Kozoglav, star 54 let. Za njim žaluje žena Mara in štiri sestre v domovini poleg omenjene tu. Odbor za 1. 1872— Društvo Kristus Kralj št. 223 KSKJ ima za leto 1972 sledeči odbor: pred. Ulrich Lube, taj. Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, Cleveland, Ohio 44103, blag. Jean Gercar, zdravniki vsi slovenski; nadzorniki Frank Sega, Ivan Rigler, Lillian Hlabse. Redne seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. pop. v šoli sv. Vida. Društvo Danica št. 11 ADZ ima za 1. 1972 sledeči odbor: predsed. Frances Zakrajšek, podpredsed. Rozi Zupančič, taj. in blag. Frances Kodrich, 6522 Schaefer A ve., tel. 881-4679, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Mihaela Zakrajšek, zastop. za SND in za Klub društev Frances Kodrich, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi torek v mesecu v SND na St. Clair Avenue, staro poslopje sobe št. 2, ob 1.30 popoldne. Rusi grade letališče za obrambo Asvana LONDON, Vel. Brit. — Po tukajšnjih obveščenih virih gradijo Rusi posebno vojaško letališče za svoje vojno letalstvo v neposredni bližini velikega jezu pri Asvanu. Veliki jez na reki Nilu naj bi bil glavni cilj napada izraelskih letalskih sil, če bi prišlo do nove vojne med Izraelom in Egiptom. Jez je bil zgrajen pod sovjetskim tehničnim vodstvom in s Nhitm premalo počiva in se premalo giblje WASHINGTON, D.C. — Predsednikov zdravnik gen. Walter Tkach je dejal, da je predsednik Richard M. Nixon zdrav, da pa bo moral več počivati, več teio-vaditi in vzeti več časa za razvedrilo, če bo hotel svoje zdravje ohraniti. sovjetskim denarjem. Zato se je Sovjetska zveza tudi odločila, da J ga brani z lastnimi letalskimi si-jlami. Porušitev dela jezu bi povzro-(čila ogromno poplavo vsega | spodnjega Egipta in povzročila strahotno uničenje in škodo. Amemiška Bsmmum 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 2 Tuesday, Jan. 4, 1972 sme zanesti na ZN in na njihovo pomoč, na njihovo podporo ali na njihovo jamstvo. Na to so posebno opozorili v Jeruzalemu, od katerega zahteva resolucija ZN iz leta 1967 in znova od preteklega meseca umik z zasedenih arabskih ozemelj na meje pred vojno junija 1967. Te meje naj bi Izraelu jamčili ZN in morda še posebej tudi velesile. Izrael je že poskusil, koliko so taka jamstva vredna, zato zahteva “varne meje”, meje, ki jih bo lahko branil z lastnimi silami, če bo treba. Kurt Waldheim je še pred hudimi finančnimi težavami ZN. Ti so v dolgovih in že zdaj niso mogli izhajati, pa jim je lani Kongres ZDA še močno zmanjšal prispevek ZDA, katerih poraz pri glasovanju o ohranitvi nacionalne Kitajske v ZN je prenekatere člane ZN tako razveselil. Novi glavni tajnik je takoj ob svojem nastopu izjavil, da bo finančnim vprašanjem ZN posvetil posebno pozornost. BESEDA IZ NARODA Nikakor ne bi hotel zakasniti Rev. Leon Kristanc: Združeni narodi pod novim vodstvom Burmanec U Tant je po 10 letih prepustil vodstvo uprave Združenih narodov v roke Avstrijcu Kurtu Waldheimu kot novemu generalnemu tajniku. Waldheim je^četrti glavni tajnik ZN, za Norvežanom Trygve Liejem, Švedom Da-gom Hammarskjoeldom in za Burmancem U Tantom. Prva dva sta bila podjetna, živahna in dejavna ter sta zato naletela večkrat na oster odpor, posebno pri Sovjetski zvezi, ki v tistih letih ni imela v ZN nobene večje podpore z izjemo satelitskih držav. Posebno se je Sovjetiji zameril Dag Hammarskjoeld, ki je nekajkrati kar naravnost pokazal na njo kot na motilko miru na svetu. U Tant, ki je sledil odločnemu in dejavnemu Švedu, je bil previden in tih. Ni se rad odločil za kak korak, je raj-še čakal, da je dogodke in nevarne položaje reševal čas. Skušal je biti nevtralen, pa je pri tem našel večkrat ostro besedo na račun Združenih držav, pa le redko na račun Sovjetske zveze. Pod njegovim vodstvom ZN so dobile v njih večino azijske in afriške države. Te s svojimi glasovi lahko odločajo v glavni skupščini po svoji volji in pogledih, kot se je ponovno zgodilo, nimajo pa moči, da bi te sklepe izvedle. Ko je U Tant povedal odločno in jasno, da ne more in ne mara ostati dalje na svojem mestu, so se začeli ozirati *po njegovem nasledniku. Največ podpore je imel v prvi dobi Finec Max Jacobson, pisec in časnikar z velikim ugledom. Podpirale so ga ZDA, Velika Britanija in Kitajska, Francozi so imeli o njem nekaj dvomov, zato pa so se odločno uprli njegovi izvolitvi Sovjeti. Jacobson je delno judovskega rodu, Rusi pa so hudi nanj, ker je pred leti napisal zgodovino sovjetsko-finske vojne, v kateri, trdijo, ZSSR ni posebno lepo prikazal. Sovjetska zveza je podpirala Šveda G. Jarringa, ki je kot Tantov namestnik vodil pogajanja med Arabci in Izraelom. Ker je poslanik Švedske v Moskvi, ima z vodniki ZSSR dobre stike in prijateljske odnose. To ni šlo v račun Kitajcem, ki so zato glasovali proti njemu kot preje Sovjeti dvakrat, proti Jacobsonu. Na red so prišli še novi kandidati, toda na kraju je bilo precej očitno, da je najmanj odpora proti Avstrijcu Waldheimu. Kitajci, ki so podpirali v začetku Jacobsona, so Walheima najprej zavrnili, pa se nato z njim pomirili, s čimer je bila njegova izvolitev zagotovljena. Novi glavni tajnik ZN je po očetu češkega porekla in se je v času druge svetovne vojne bojeval v nemški vojski na ruski fronti Leta 1945 je stopil v diplomatsko službo Avstrije in v njej ostal več čas. Več let je Avstrijo zastopal v ZN, bil pa je nekaj časa tudi njen zunanji minister in lansko pomlad celo predsedniški kandidat Ljudske stranke. Kot Avstrijcu so mu posebno dobro poznane razmere v Srednji Evropi, pa tudi na Balkanu. Na splošno trdijo o njem, da je vljuden in uglajen diplomat, ki zna molčati, pa tudi vztrajati pri delu za postavljene in izbrane cilje. Kot avstrijski politik pozna dobro tudi Slovenijo in Slovence, posebno tudi koroške. Ko so ga, ko je bil zunanji minister, vprašali, zakaj Avstrija ne izpolnjuje čl. 7 mirovne pogodbe v pogledu slovenske narodne manjšine v Astriji, je dejal, da so “Slovenci itak zadovoljni”. Nekateri trdijo, da bo Kurt Waldheim avstrijski U Tant, to se pravi glavni tajnik ZN, ki ne bo nič podvzemal, ki se bo ogibal vsakega koraka, o katerem bo sodil, da kateri od velesil ne bo všeč. Drugi upajo, da bo kljub svoji ‘avstrijski vljudnosti in uglajenosti” morda le pokazal kaj več podjetnosti kot njegov prednik, četudi ne toliko kot nekdaj Dag Hammarskjoeld. Novi glavni tajnik je prevzel vodstvo uprave Združenih narodov v času, ko je njihov ugled v vsej dobi njihovega obstoja najnižji. Indijsko-pakistanska vojna je razkrila še zadnjim, ki so videli v ZN sredstvo in ustanovo za varovanje mednarodnega miru, njihovo popolno nemoč. Sovjetska zveza je ponovno vetirala resolucijo Varnostnega sveta, ki je zahtevala od bojujočih se strani ustavitev sovražnosti in umik sovražnih vojsk na njihovo domače o-zemlje. Ko ni bilo v Varnostnem svetu mogoče nič opraviti, je skoraj enako resolucijo sprejela glavna skupščina z izredno večino. Pakistan je resolucijo sprejel in izjavil, da jo je pripravljen izvesti, če to stori tudi Indija. Ta se za resolucijo ni menila, dokler ni zasedla Vzhodnega Pakistana in dosegla predajo tamkajšnjih pakistanskih oboroženih sil. Ko je Indija dosegla postavljeni cilj, ko je bil Pakistan v kratkih dveh tednih vojne razdeljen pred očmi vsega sveta, ki n: mignil niti z mezincem v pomoč napadeni državi, članici ZN, je Indija v skladu z resolucijo ZN ustavila bojevanje in pozvala svet, pa še posebej tudi ZN, naj sprejmejo “novo, stvarno stanje”. Prenekatera država je lahko spoznala, kako malo se Waukegan, 111. — Ker je v sedanjih časih poštna postrežba tako “brza”, da vzame listu od Clevelanda do naše Ameriške Vrhnike včasih skoro ves teden, boste morda te vrstice brali že v dnevih novega leta 1972. To ni krivda A.D., ampak “brze” poštne postrežbe. Vzroki? Komu jih naj pripnemo na prša? Stric Sam je že v zelo visokih letih. Ne more tako “furati”, kakor je v mladih letih. Boste vprašali mogoče: “Kje so pa njegovi po- marsi^je zciaj. Upanja v bodočnost I i | dela ni, zmanjka kruha. To pove vse. Nekateri gospodarski in drugi preroki pa prerokujejjo veliko bodočnost za vse okolice okrog Michiganskega jezera proti za-padu. Na zborovanju bankirjev je pred kratkim govornik napo-vedaval, da ko se bo pisalo 2000 let, da bo vsa pokrajina doli od Kankakee okraja pa gori okrog Rockforda predmestna okolica Velikega Chicaga. Tako napovedujejo tudi za mihvauško okolico. Mogoče bo tako, ker nova naselja res vsepovsod nastajajo. Razne industrijske družbe gradijo vse naokrog svoje delavnice, ljudje se pa selijo, da imajo bližje do dela. To seveda, če bo šlo vse lepo po takih željah. Dal Bog, da bi in bi bili ljudje bolj zadovoljni, kakor pa so tomci? Ali nima sinčkov, kakih vnukov itd?” Mogoče jih ima, to' mi ni znano, ker mi še ni prišel pred oči njegov v teh ozirih točen rodopis njegovega rodu. Pa tudi ne vem, če ije kdo iz vrst njegovega rodu na položajih, kjer se to odloča in vodi. Upajmo, da bo enkrat boljše tudi v teh ozirih. Potrpimo, saj pravijo, da potrpljenje je “božja mast”. Če v drugih ozirih pomaga, bo enkrat fucli' v teh. U-pajmo! Je kaj drugega novega pri nas in v naši okolici? Vedno, vedno dosti. Kjer so ljudje, je vedno kaj novega. In naš Waukegan in z njim sosed North Chicago je vsak dan večji. In kjer je dosti ljudi, je tudi dosti novic. Slovenskih novic ne več toliko kakor pred leti, ko je bilo tu na vsaki ulici tam od Sheridan ceste pa tja do “Waukeganske Jugoslavije” — tja do 22. na vsaki ulici nekaj naših rojakov, od vsepovsod od Horjula, Vrhnike, Borovnice in tamkajšnjih vasi in krajev. Zato, vidite, je nastala tu “Ameriška Vrhnika”. O yes, naša “Ameriška Vrhnika” bo že stara okrog 70 let. In v 70 letih se veliko zgodi, dogodi in doživi. To naj nam vsem pojasni, da p r e t e k 1 o sti naše “Ameriške Vrhnike” ne moremo in ne smemo pozabiti. Po naših ljudeh pionirjih je nastala — naša je, še vedno močno slovenska? Vsaj jaz upam, da mnogi drugi tako sodijo. Naj taka ostane, dokler mogoče. * KAKŠNA PRIHODNOST se nam obeta tod okrog? Vprašanje, ki ga mnogi proučujejo. Čas zadnjih par desetletij je vse zelo spremenil in z veliko hitrostjo spreminja vse naprej in naprej. Razumeti je treba, da naša Amerika je dežela “busi-nessa”. Ta raste, uspeva in se veča le v zanj ugodnih razmerah in okoliščinah, te se pa spreminjajo radi političnih in gospodarskih sprememb, kakor se spreminja rast raznih vrtnarskih rastlin po poljih in vrtovih. Radi teh vzrokov je toliko pogostih sprememb na teh po- po omenjenih krajih tod okrog imajo in kažejo tudi veletrgovske družbe, ki po dosedaj malih vaseh otvarjajo svoje trgovske podružnice. Kar tja v en dan take družbe ne investirajo kapitala ne truda po takih krajih. Dobro vedo, kaj delajo, kakor previdni kmetovalec, kaj seje in sadi. Pričakujejo, da bodo napovedi o novih industrijskih podjetjih v takih krajih privabila mase delavcev, ti pa bodo konsumenti za vse, kar imajo za prodati take veletrgovine z živili in drugimi potrebščinami. Ameriški bu-sinessmani, posebno še, če je v njih kaj izraelske krvi, imajo dobre nosove za to. V teh ozirih jih malo kdo prekaša... Veletvrdka Sears and Co., znana po vsej Ameriki, ki je imela doslej že v našem Lake okraju pet velikih prodajalnic, je koncem novembra odprla v malem mestu Wauconda, zapadno od nas, ki spada pod naš Lake o-kraj prodajalno, v Wauconda Shopping Centru, ki bo zavzel nad 7,000 kv. čevljev prostora. Po drugih vaseh in mestih tudi druge tvrdke marsikje napovedujejo nove prodajalne. Morajo že imeti upanje, drugače bi ne postavljali ognjišč, na katerih bodo cvrli “ocvirke” zase. * NOV GROB. — Pred nedolgim je umrl v starosti 48 let Edward Slana, ki je bival v Mobile, Alabama. Zapušča žalujočo ženo Mary Frances, enega sina in eno hčer, ter dve sestri. Pokojni Edward je bil rejen v North Chicagu, sin znane pionirske družine Matevža in Uršule Slana. Oba že pokojna. Oče Matevž Slana je bil rodom iz Dvora pri Polhovem gradcu na Gorenjskem, ki je prišel v Ameriko leta 1899. Tu v North Chicagu je bil dolgo let mestni svetnik 1. okraja v North Chicagu. Mati Uršula, roj. Stražiščar, pa je bila rodom iz Padeža pri Borovnici. Oba sta bila zelo poznana med nami. Edwarda so pokopali v Mobile, Alabama, kjer je bil v službi. Naj počiva v miru božjem, dru- Ijih, od katerih pa odvisi bodoč- ^ini in sorodnikom pa naše nost ljudskih naselij, v katerih' žalje. so- so ljudje, ki so odvisni od zaposlitev v takih krajih, če ni dela in zaposlitve, ni kruha za take. Zato, kadar preseljujejo razne industrijske družbe svoje tovarne v druge kraje, so s tem pri- — Vsem srečno in zdravo novo leto! Vrhenšk Tine -----o------ Vulkanska 'elektrika Eno desetino električne sile v zadeti ljudje tistih krajev, kjer'Rali ji pridobivajo s paro vulka-so družbe do tedaj poslovale. Kojnov- NEW YORK, N.Y. — Malce sramujem se tega zapoznelega poročila o naši srenjski decem-berski prosvetni uri, s katero smo pravzaprav začeli božičeva-ti vsi njujorški Slovenci. Tretja decembrska nedelja je bila. Padla je na 19. dan. Torej: komaj 5 dni pred Svetim večerom. In prosvetna ura je bila posvečena slovenskemu božiče-vanju. Spet se nas je nabralo lepo število v cerkvi pri deseti maši in po njej v spodnji cerkveni dvorani. Ta prosvetna ura nas njujorške srenjčane odvaja od dveh naših slabih navad. Prva je, da domače cerkvice ob nedeljah ne znamo redno lepo posesti. No ja, na tretjo nedeljo mesecu se to dogaja zdaj stalno v naše skupno zadovoljstvo in veselje. Druga je, da radi zakas-nujemo — še ob tistih redkih prireditvah in sestankih, ki jih imamo. Prosvetna ura se lahko začne zmeraj točno. Če kdo mašo malce zamudi, pride k prosvetni uri kar točno! Njen začetek je takoj po maši. V nedeljo, 19. decembra, je sprva zgledalo, da nas bo manj kot po navadi. Še ob župnikovem pristopu me je kar nekam stiskalo, čeprav poznam našo navado zamujanja pri mnogih, mnogih. Smo pač raztresena skupnost. Toda, hvala Bogu, se le zberemo v zavesti, da smo ena narodna družina, ki ima na našem področju samo en skupen dom — in to je cerkvica sv. Cirila na Osmi. Božič in dom pa se v teh decembrskih dnevih zlijeta v eno pojmovanje in eno čustvovanje. In vsakdo, kdor je kdaj intimno doživljal Sveti večer in Božični dan po naših navadah, ga notranja sila potegne tudi na tujem v narodno skupnost. Kajti takrat hoče srečati svoje ljudi, jim stisniti roko z željo: Vesel božič! In vesel je bil uvod v glavni del prosvetne ure. Vodja dr. Zdravko Kalan nas je pozdravil in z obžalovanjem povedal, da naši “Fantje z Osme” še niso pripravljeni za nastop. Imajo si cer redne vaje, ampak po premoru, po odhodu g. dr. Franja Delaka, se še niso povsem znašli čeprav imajo spet sposobnega pevovodja v osebi našega organista g. Franja Kostanjskega. Fantje sami morajo stalno vplivati na one, ki so se nekam neupravičeno umaknili. Mnogi predbožičnem času ne morejo priti na vaje zaradi prezaposlenosti. Po Novem letu, upajmo, bo drugače! Ne, po tistem starem naj bo, ko jih je na vsako vajo prišlo do 18. Razumljivo je, da zmeraj ne morejo priti vsi! Biti pa mora navzoča glasovna sestava, da ima vaja smisel in smoter. Smoter je priprava za nastop! Menim, da poročevalec, ki mu je skupnost pri srcu, mora povedati tudi takšne stvari. G. Zdravka Kalana opazka je bila kratka, samo obžalovanje je izrazila in pa upanje. Predstavil pa je “Vesele Štajerce”, med katerimi je bila popevkarica Marinka Ravni kar-Zupančičeva. Par veselih so nam urezali in delali reklamo s tem za silvestrovanje. Letu v zbogom in dobro jutro letu bodo igrali in srenj čanom, ki so se menda pri' javili, že za polno dvorano. Morda se bo le kakšen zamudnik kako zrinil notri. Sprva bo pohleven in zadovoljen, da mu je ta nakana uspela, potem pa si bo menda lastil pravice, kakršne so si zagotovili prvi prijavljenci. Samo bolj skrbni bodo morali biti, kadar bo pela Marinka ali Dolfe Stelzer. Pevce godbeni ansambel in zvočnik ne smeta ubiti. Kadar ta dva pojeta, mora biti težišče na petju! Njihov nastop je bil dober. Le to, kar sem omenil, je kazalo, da niso mislili na ta važen element. Zdaj so se pred nas postavili Pucevi fantiči in pa pred tetko podobe, šel tudi pred jaslice jih tudi blagoslovil. Hlevček se je razsvetlil, lučke po smrekicah so zablestele, otroci so postavljali zaupane jim kipce v hlev na svoja mesta; lju- Moje prve jaslice (Konec) hajilom vernikom so se jpesmi v slavo božjem vrstile Detetu Duhovnik je blagoslovil sve- jn 0 lepoti Božiča, da je po vsem končanem župnik v zahvalo za vse lepo, upravičeno rekel, da je bil tisti Sveti večer in ganljivo lepa polnočnica, najlepše v njegovem življenju. Le počasi se je cerkev praznila. Vsa- dem so se svetile solze v očeh, je Zelel ogledati jaslice to je mašnik pred oltarjem zapel: “Gloria in Excelsis Deo” Slava Bogu na višavah. Pevci so ob nežni spremljavi tiho in doživeto zapeli: “Sveta noč blažena noč, vse že spi, je polnoč”. In vsi navzoči so poprijeli “Le Devica z Jožefom tam, v hlevcu varuje Detece nam, spavaj Dete sladko.” Po slovenskem Berilu in E-vangeliju s kratkim nagovo-vom je mašnik faranom voščil blagoslovljene praznike, in z božjo službo nadaljeval zelo počasi, lepota Svete noči ga je prevzela. Pevci so pa zopet ob lepi spremljavi zapeli — takrat novo pesem: “O, ve lesene jaslice in ti uborni hlev, kako nocoj bogate ste! Ti hlev si dom Kraljev. V vas, jasli, Kralj leži svetov, ve prestol ste Njegov...Nebo odprlo se nocoj, o hlev, je nad teboj; krilatcev božjih zbor svetal, nocoj te je obdal. Vsi v jasli vpirajo oči, v njih Kralj njihov leži.” Skozi vso mašo in med dolgim ob- od blizu in se pokloniti božjemu Detetu na mehki slami v (jaslih, v hlevcu, v mrzli votlini —“Vsi v jasli vpirajo oči, v njih Kralj svetov leži”. Sredi dolgega klečalnika pred jaslicami je bil pritrjen majhen, ljubek angelček, držeč v rok-cah košarico s špranjo v sredi. Kadar je kdo spustil milodar v špranjo, se je angelček priklonil; spodaj na podstavku pa je bilo: Hvala — bom povrnil. In angelček se je globoko priklonil, če je bil milodar težji. In proti pričakovanju je skozi božično dobo angelček toliko nabral, da so bili vsi stroški z jaslicami poplačani. Cerkev sv. Tilna v Višnji gori je pa tudi z jaslicami na lepoti pridobila, prihajali so jih ogledovat tudi :z sosednih župnij, saj so bile zares lepe, in so mi še danes po 42 letih v živem in lepem spominu. Ob njih so se izpolnile moje dolgoletne želje še kot otroka; ustvariti in postaviti večje in lesene jaslice. Naslednja dva Božiča sem jih še postavljal. Tretjega sem obhajal v Št. Petru pri novem Mestu, kjer so jaslice v nenavadno mrzli cerkvi tik za reko Krko že imeli. Kljub obilnemu delu po lepih vinogradih obširni fari pod vabljivo Trško goro s sladko kapljico “ žametne črnine v Kopatih” in ob slepem župniku g. Fr. Vovko, sem se .še potrudil, da je tamkajšnje Prosv. društvo na Sveti večer priredilo božičnico z igro “Vrnitev — po 10 letih”, katera je tudi odlično uspela in je tudi faranom ostala v hvaležnem spominu, kar je lepo popisal v svojih spominih tamkajšni rojak g. Peter Selak v svojem “Glas z Otoka” v letošnji 155 številki Am. Domovine. Ob teh lepih spominih •— v katerih sem se kar na široko razpisal — želim Ameriški Domovini zvestobo in hvaležnost dosedanjih naročnikov in lepo število novih, njeni upravi in uredništvu, vsem sodelavcem ter vsem naročnikom in čitateljem, kakor tudi vsem mojim prijateljem in znancem želim lep in vesel Božič v božji Ljubezni! Da bi vsi verni Slovenci — v Domovini in vsepovsod po širnem svetu razkropljeni — obhajali lep Božič s hvaležnostjo do Boga za 'milost svete vere, s hvaležnost-ijo do vseh tistih, kateri so nam milost vere skozi dvanajst stoletij posredovali in jo nam še Po taki pripravi smo vstopili ohranjajo! Hvaležnosti pridru- žimo gorečo prošnjo, da bi vsi mi to milost ohranili zanamcem in bodočim rodovom. Posebej želim vsem krščanskim družinam slovenskim, da bi obhajale božične praznike v pravem, verskem duhu, zbrane Helko, ki jih je vpraševala: Kaj je naša luč ... Kot je Oton Zupančič iz otroške duše iztrgal to pripoved, tako so jo pripovedovali tudi Gaberček, Mihec in Bernardček. Tetka Helka je u-živala nad vsakim odgovorom. In prav tako vsi mi. Zato smo jim dali priznanje. Ob njih je zasvetila luč in v njo je Ludvig Burgar, mlajši, postavil s sliko in besedo podobo enega dela Slovenskega. O-mejil se je na bivšo Kranjsko. Živo je pripovedoval in lepo je v materialno1 slikanje tega koščka naše zemlje vnašal njeno duhovno podobo. Škoda, da slike na platnu niso se odvijale skladno z njegovo tekočo besedo! Vendar bila je lepa točka v u-vodu, kakor tudi naslednja. Nastopila je gdč. Jožica Čre-pinšek, doma iz Celja, ki je prišla pred meseci v New York. Končala je višjo gospodarsko šolo v Mariboru, ki ima 'status fakultete. Ob službovanju se hoče izpopolniti v angleščini. Jožica je ob spremljavi kitare podala popevko mladih doma: Hišica moja ... S svojim nastopom nam je dala neposreden dih domače zemlje in podobo dela duhovno zdrave in narodno zavedne mladine, ki je naša bodočnost na Slovenskem. Brez našega vplivanja je našla pot zdravja in ima več smisla za idealizem, kot pa večina naših mladih na tujem. v pravi “božični kot” in v njem smo zadrhteli kot zmeraj, kadar stopimo vanj. Jože Vodlan nam je mirno in učinkovito kot recitator podal Silva Sardenka: Delavčev Betlehem ... Nato nam je Rudi Večerin prebral črtico Matija Balažiča: Sveta noč leta 1942... Pisatelj, doma s Štajerskega, nam pretresljivo pove, kako je bilo na domačem v dnevih, ko “vojska je bila razbita, narodna čast poteptana”. Takrat so nam Nemci spet delili svojo pravico, ki je hotela izbrisati našo besedo in naš narod. Zategadelj je njegova policija, s pomočjo nemškutarjev razgnala z domačij naših vse naše zavedne ljudi in med njimi tudi duhovnike. Brezver-nost je bila tudi v Hitlerjevih ljudeh. Noben veren se mu ni mogel udinjati, kot noben zaveden pripadnik našega naroda ali kateregakoli drugega, ki jih je (Dalje na 3. Uxani) okrog jaslic, za katere postavitev se ne bojmo žrtev; za jaslice je celo najboljše in naj lepše komaj dobro. Saj iz jaslic prihaja luč, sreča in blagoslov v krščanske družine. Naj bi vsi verni Slovenci, kjerkoli ste že, v obilni meri doživeli srečo in lepoto božičnih praznikov in naj Vas vse spremlja blagoslov božjega Deteta v novo leto 1972-to, v katero stopimo z vero in trdnim zaupanjem v božjo Dobroto, da bi nam bilo srečno —zdravo— mirno in blagoslovljeno ! S to željo vsem tople božične pozdrave — Vaš prijatelj. Leon Kristanc. KANADSKA DOMOVINA Južni Ontario dobil zakasnjen "beli božič' TORONTO, Ont. — Otroci so bili žalostni, ko za Božič ni bilo snega, da bi se valjali v njem, kepali in lovili. Kdo bi jim zameril? Pretekli četrtek ga nam je navalil več kot dovolj. Padal je, kot bi cigane trgal, kot so rekli včasih doma v Sloveniji, in veter ga je podil in gnal, da je bila vožnja z avtomobili skrajno težavna. Promet je zastajal in ponekod čisto zastal, ko je južni Ontario dobil povprečno 7 palcev debelo snežno odejo. Snežna vihra je prišla k nam °d jugozahoda. Nastala je v Kansasu, pa se pognala preko Velikih jezer nad južni Ontario m posebno na prostoru Peterbo-^ough-Bancroft p r o m et skoraj čisto ustavila. Snežna vihra je bila tako huda, da ni bilo mogoče videti niti pet čevljev daleč Pred sebe. Na področju Velikega Toronta je promet zastajal in na nekaterih velecestah skoraj popolnoma zastal, pa se le čez čas zopet zganil. Pri takem stanju je razumljivo, da je prišlo do precejšnjega števila avtomobilskih nesreč in trčenj. Letališče v Londonu, Ontario, je moralo ustaviti promet in zapreti. Snežni vihar naj bi bil kriv smrti dveh oseb pri avtomobilski nesreči pri Sturgen Falls, kjer so treščili 4 avtomobili. Okoli 2000 uposlencev, ki se vozijo z vlaki, je bilo poznih na belo, ko so vlaki prihajali v Toronto z zahoda z enourno in več zamudami, ker so zamrznile kretnice pri Mimico. Nekatera večja podjetja v Torontu so poslala uslužbence in delavstvo zgodaj domov, enako so storila nekatera večja industrijska podjetja, katera so bila po snežni vihri posebno prizadeta. Sneg in led sta ustavila delo-vanje avtomatičnih signalnih naprav na železnici pri Kingsto-nu in vlaki na progi Montreal-Toronto so imeli po dve uri in več zamude. Promet na torontskem mednarodnem letališču je bil otežen ln so nekaj poletov odpovedali, "vendar je letališče ostalo odprto ves dan kljub snežnemu neurju. Oblasti so se trudile in ohranile glavne ceste v Torontu in iz njega odprte, vendar je bil pro-naet počasnejši. Avtomobilske kače so se premikale kvečjemu s miljami na uro, pa tudi zasta--^e> kadar je bil veter izredno naočan in je slepil pogled. Večje število avtomobilov je °btičalo na cestah in ob cestah ter so jih odpeljali večji del šele naslednji dan. V Petersboroughu so bili veseli na nasmejani, četudi je promet zastal in je bučal veter okoli o-Flov, da ni bilo mogoče videti niti korak pred sebe in ne sli-čati. Tam namreč pripravljajo 2a konec tedna tekme s snežni-nai avtomobili in jim je sneg nujno potreben. Prišel jim je °a naročen in prav v zadnjem casu- Zdaj ibo lahko zgraditi pri-nierno progo za tekme, med tem ° orez svežega snega to ne bo slo lahko, saj ga ni bilo na tleh niti pol palca. V Velikem Torontu je bila vožnja posebno nevarna na Gar-uiner Expressway in na Queen izabeth Way, ker je preko njih divjal snežni metež z brzi-110 40 milj. Mi imamo toliko svobode, da na njo niti ne mislimo več. Nihče jo nam ne krati, čemu bi si torej zaradi nje glave belili? Vzhodni Nemci jo znajo ceniti, za njo tvegajo življenje, ko skušajo bežati preko zastražene in minirane meje v Zahodno Nemčijo ali preko Baltika na Dansko in Švedsko. Lani jih je 840 srečno pofoegnilo in našlo pot v svobodo, pet pa je obležalo mrtvih na meji. zi tankerja Liquilassie, na katerem je bila posadka 23 mož in ene ženske, ter je veter 200 čevljev dolgo ladjo potisnil na Ontarijsko jezero, kjer so jo 6 čevljev visoki valovi začeli nevarno premetavati. Da ne bi treščila ob kako čer ali skalo ob obali, je moštvo spustilo sidro. Vlačilec G. W. Rogers iz Toronta je hitel ladji na pomoč in jo spravil na varno. Hudo je bilo tudi v Hamiltonu in v Kitchen er ju, kjer je snežni metež onemogočil pregled ceste. Vidljivost je bila zelo omejena, vožnja možna le prav počasi. Južno od Hamiltona je sneg zamenjal dež. Ceste so bile kmalu poledenele in vožnja skrajno nevarna. V Londonu je dopoldne snežilo, nato je sneg prešel v dež. Promet, ki je že preje zastajal, je postal zdaj še počasnejši. Celoten Niagaraski polotok je bil pokrit z okoli tremi palci snega, ki ga je ponekod prekril led. Čeprav nam je snega nametalo res kar obilo mero, so bile ceste dosti hitro očiščene in ni bilo treba na Silvestrov večer nikomur sedeti ravno doma, če res ni hotel. Naj tistim, ki so prišli v novi svet premladi, da bi si zapomnili predsednika vlade, na Božič pa kaj več iz življenja v Sloveniji, da smo poznali v naši nekdanji domovini tri božiče, Sveti dan ali BOŽIČ, Novo leto in Sv. tri kralje. Na večere pred njmi smo kadili in škropili, za vsakega od treh je bil spečen poseben “po-prtnik”. Nekateri smo praznovali v petek, soboto in nedeljo, drugi pa so v petek delali do opoldne, pa so imeli zato prosto v ponedeljek. Zvezna vlada in banke so praznovale v ponedeliek, ontarijska državna uprava in mestna uprava v Torontu sta imeli urade zaprte v petek. Pošta je zaprla v petek ob 5.45 in je odprla šele danes, v torek. * Zagovornki čistoče okolja so odkrili, da je grizenje svinčnikov nevarno in da se človek pri tem lahko zastrupi. Svinec in barva na rumenih svinčnikih lahko povzročita zastrupitev, če kdo le preveč grize svinčnik. * Mrs. Margaret Trudeau je bila v časnikarskem pogledu lani najbolj zanimiva žena v Kanadi. Mrs. Trudeau je marca poročila OD VSEH STRANI mu je rodila sina. Grace Macinnis so izbrali kot prvo v javnih zadevah, Betsy Clifford v športu, dr. Jean Sutherland Boggs v slovstvu in u-metnosti. * Monctonski sodnik je obsodil neko 19 let staro žensko na 6 let ječe zaradi udeležbe v nekem ropu, kjer naj bi se izkazalo za najbolj sadistično žensko, kar jih je sodnik kdajkoli srečal. Te- Pri nas je bilo slišati na televiziji in drugod precej kritike i na petdnevno bomb ardiranje , kom 18 ur, ko je z nekim ropar-vo jaških ciljev v Severnem jem chžala v talstvu moža in že-Vietnamu. Avstralski list “Sydney Morning Herald” je Nixo-novo odločitev odločno podprl in označil kritike za nespametne in nestvarne. List je zapisal, da je predsed- no, ju je tolkla in moža zbadala z nožem, ko je slišala obsodbo, je pa — jokala. Kanada je lani dosegla naj-večjo gospodarsko rast od vseh Koledniki so Slovenci % ■* ’iMi. m •** m % m — VSAJ NEKDAJ SO BILI — beseda “kolednik” pa ni slovenska. Latinska je in ima isti izvor kot “koledar”. Koledniki so bili pevci, ki so s pesmijo hodili okrog voščit srečo. Ponekod so jih kratko imenovali pevce ali pesmarje. Hodili so prepevat od hiše do hiše. Razločujemo božične, novoletne in Treh Kraljev kolednike. Ponekod je koledniška doba trajala od božiča do svečnice. Pred stoletji so pa koledniki pričeli s svojimi nastopi že takoj po prazniku sv. Miklavža in jih tako raztegnili od pričetka adventa skozi ves december in še januar. Včasih so koledniki hodili okrog že čez dan, ponajveč pa ob večerih, ko so bili ljudje doma. Peli so včasih leto za letom iste pesmi, drugič so jih sestavljali sproti. Dostikrat so imeli s seboj tudi godce. Na splošno je koledovanje imelo verski značaj in po večini so ga imeli v zakupu cerkveni pevci. Zato so tudi pobirali darove za cerkev. V gornji Savinjski dolini so še v naj novejšem času zbirali za sveče, če že drugega ne. Na novega leta dan in na predvečer sv. Treh Kraljev so svoj obred začenjali v cerkvi. Če so imeli s seboj godbo, je tudi ta prišla z njimi v cerkev. Bilo je kaj primerno saj so koledniške pesmi vse nabožne, polne verskih motivov. Dostikrat so imeli koledniki tudi posebno obleko. Največkrat so se oblekli kot sv. Trije Kralji, na palici pred njimi jih je vodila svetla zvezda. Včasih so prišli pri svojih obiskih prav v hi- nik L, B. Johnson ustavil letal- razvitih držav svobodnega sveta so;.najveckrat pa 30 men^a osta ske napade novembra 1968, da bi omogočil pogajanja za končanje vojne, in odprl vrata ameriškim vojnim ujetnikom v Severnem Vietnamu. Vsega tega ni bilo in ni niti po treh letih, pač pa rdeči izrabljajo položaj in povečujejo svoj vojaški pritisk v Laosu in Kambodži. “Herald” pravi, da so bili letalski napadi potrebni za obrambo vietnamiza-cije, pa tudi zato, da pokažejo ZDA tako Hanoiu kot Peipingu, da niso papirnati tiger. * Z zanimanjem smo brali izvlečke iz objavljenih vojnih dokumentov Velike Britanije, iz katerih je razvidno, da je Vatikan opozoril Britanijo na bližajoči se nemški napad na zahodni fronti maja 1940. Britanski poslanik žal tega svarila ni vzel resno. Drugi viri trdijo, da je sv. oče Pij XII. obvestil o pripravljajoči se nemški ofenzivi tudi Francijo, Belgijo in Holandsko. Poudaril je zanesljivost svojega vira in dejal, da napad ne bo namenjen samo Magino-tovi liniji, ampak tudi Belgiji in Nizozemski, morda celo — Švici. z Japonsko vred. Minister za in dustrijo in trgovino Jean-Lue Pepin je dejal, da bo tudi leto 1972 dobro. Lani je bila inflacija v Kanadi nižja kot kjetkoli drugje v razvitih državah. Po uradnih po-Macdonald-Cartier datkih mednarodnega monetarnega sklada je znašala v času od junija 1970 do junija 1971 le 2.5%', med tem ko je znašala v ZDA v istem času 4.5%, v socialistični Jugoslaviji pa kar 20%, več kot kjerkoli na svetu. Celo Južni Vietnam se je kljub vojni v tem pogledu držal boljše! ve!ecesta je bila nad dve uri PNa, ker se je prevrnil na njej rezek tovorni avto v bližini kri-Zl--ča pri Harmony Road v Osha-y°. Tovornjak je vozil proti za-°du, a se je prevrnil na vzhodno stran ceste. K sreči ni bil nih-ranjen. pn Clarksonu so popustile ve- Napredek integracije Komisija pod vodstvom jezuitskega p. Greeleyja je ugotovila, da je sedaj že več kot 70% belih Amerikancev za rasno integracijo v transportaciji, parkih, postrežbi, šolah in podobnem, za mešano naseljevanje pa le 50% . Irski in nemški katoličani so bolj za integracijo, Slovaki manj, posebno Poljaki; teh je za mešana naselja samo 17%. -------o------- — Vsako leto se rodi v ZDA povprečno okoli 150,000 nezakonskih otrok. jali zunaj in tam opravili svoje obrede. Svetlo zvezdo so dvignili na okno in zapeli svoje “podoknice”. Družina jih je opazovala skozi okno ali pri vratih. Gospodar je imel nalogo, da stopi ven in kolednike obdari. Zelo pomenljive so pesmi, ki jih poznamo kot “koledniške”. Na primer: Mi smo prišli pred vrata, da bi bila božja in zlata. O, Marija, o, Marija! Novo leto je v deželi, bodi Jezus pri nas! Ali drug primer: Je žalost prevelika Device Marije se ji srce smili njeno ljubo Detece. Je celo še nedolžno, ..staro šele osem dni, pa mora že trpeti, preliti svojo kri. Eno srečno novo leto vsem skupaj želimo, zato ker mi ne vemo, kdaj umrjemo, zato pa moramo biti pripravljeni vselej, če hočemo zadobiti nebeško veselje. Ko so koledniki prosili darove, so vedno izrekli željo, da bi bil vsak darovalec poplačan: Dajte nam klobasice, Bog obvaruj vaše prašiče! Dajte nam malo boba, Bog obvaruj vašega vola! Dajte nam malo leče, Bog vam daj veliko sreče! Hišnemu očetu so darovali r-dečo gavtrožo, ki je sam nebeški Oče. Materi belo lilijo, ki je sama prečista Devica. Fantičem zeleni rožmarin, ki je Jezus, Marijin sin. Dekličem pa nageljce, ki pomenijo božje angelce. Duhovniku so dali belega golobčka, ki je sam tolažnik Sveti Duh. Po takih pesmih se je srce moralo omehčati in koledniki so dobili veliko darov. Za počasne in morda trde darovalce so imeli pripravljen opomin: “Če mislite kaj dati, dajte hitro, da ne bo treba predolgo stati in na sneg primrzovati...” Kjer so koledniki prišli kot Trije Kralji, so se navadno predstavili s pesmijo: “Mi smo sveti Trije Kralj, Gašper, Miha, Boltežar. Gašper jezdi najnaprej, ker za pota dobro vej. Smo prišli Jezusa počastit in se mu lepo priporočit. Mi vam voščimo novo leto: pri družini, pri živini srečo Bog vam daj, po smrti pa sveti raj!” Za spomin na svoj visoki obisk so Trije Kralji napisali na vrata začetne črke svojih imen: G M B in zraven še novo letnico. Kredo in tudi kadilnico so imeli s seboj. Da bi bil vtis še večji in verski značaj koledništva še bolj poudarjen, so ponekod koledniki nosili s seboj tudi jaslice. Na tri “svete večere” so po vseh hišah imeli hišna vrata odklenjena in pred jaslicami luč, da so koledniki imeli že naprej povabilo za neoviran vstop. Po nekaterih krajih so koledniki vprizarjali tudi pravo božično igro. Prišli so kot pastirci in zapeli. Potem so zaspali in VRAČANJE JE POČASNO — Bengalci so bežali iz Vzhodnega Pakistana v Indijo, pa se jim seaaj kar nič ne mudi nazaj v domovino, ki je med tem postala neodvisna država Bangla Desh. Slika kaže begunce na po vratku domov. Trdijo, da se jih še ni vrnilo niti eno desetino. nastopila sta Marija in Jožef z Detetom, ki sta ga položila v jasli. Nastopil je angel in zbudil pastirje, ki so takoj pokleknili in počastili novorojeno Dete. Zdaj so se pojavili Trije Kralji in skupaj s pastirji zapeli božično pesem. Večkrat tudi v dveh zborih: Kralji naprej, pastirji so jim odpevali. Da, prelepe so bile te navade, ki si jih je slovenski narod ohranil skozi dolga stoletja. Ali se bodo še dedovale iz roda v rod? ------o——— NIKAKOR NE BI HOTEL j ZAKASNITI (Nadaljevanje s 2. strani) hotel podjarmiti za vse večne nemške čase. Zgodba nam pove, kako so naši takrat na skrivaj božičevali s polnočnico, ki jo je opravil du-hovnik-skrivač pred GESTAPO. Ujeli so ga, a dal je ljudem svoje krvi božični večer katakomb-skih časov. Narod je ta leta trpljenja in preganjanja preživel in preživel bo tudi sedanje dneve duhovnega nasilja. To nam je kasneje pokazala Finžgarjeva božična črtica. Helka Puceva, ki najbolj obvlada našo govorjeno besedo, nam je podala Ljubka Šorli: Iz-seljenčeva božična pesem ... Njej je beseda instrument njenih čustev, njene duše, ki zadrhti in te v ta drhtet potegne ... Sledil ji je spet Rudi Večerin, ki je Helki raven, s podajanjem Župančičeve: Slovenski strop ... Podoba naših domačij in našega bistva, ki izhaja iz “božičnega kota”! Rudiju spet sledi Helka s Finžgar j evo črtico: Sveta noč. .. V njej nam pisatelj pove o nastanku pesmi Sveta noč, blažena noč ... Pove nam, kako so nastale prve božične jaslice leta 1223, ki jih je napravil sv. Frančišek Asiški, in govori o našem božičnem domu in “božičnem kotu” na Slovenskem. In Finžgar nam govori tudi tole; “Sveta noč, blažena noč! Skoraj dva tisoč let stara in vedno mlada, velemesta so se sesula v prah, a ti, noč, žariš. Kraljestva so padla, ti vstajaš vsak božič pred nami živa in blagoslovljena. Človeštvo rije in se vije v bojih in bolečinah, ti ljubo prepevaš: Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje: Zares, mir v svetu bo ljudem le, če je v njih volja do miru. In lepo božično voščilo nam je prebral še Janez Babnik. S tem smo končali z duševno hrano in najavil je g. Zdravko, da za telo so Babnikovi v kuhinji pripravili klobase s kislim zeljem ter golaž. Kar kdo izbere, bo dobil. In vsem je šel golaž v slast, dober je bil, dišeč in o-kusen ter zategadelj huda konkurenca kranjski klobasi. Zasmejal sem se, ko sem opazoval, kako je narodna zavednost tudi tu padla, in kako je “dunajski” golaž porinil v stran “kranjsko” klobaso. Preprosto in nazorno sem se prepričal: materialni simboli so šibka trdnost za našo predstavitev in ohranitev v tujem svetu. Prihodnja prosvetna ura, ki bo 16. januarja po deseti maši, nam bo spet dala ravnotežje v narodni zavesti, v kolikor ga je golaž za sebe dobil v borbi s kranjsko klobaso. Takrat bomo že v predpustnem času, času za burke in šale. Bomo pa tudi v obdobju povečane pomisli na ekumenstvo, ki pa mora biti trezna in resna, ker z njo moramo popravljati grehe in krivice, ki smo jih delali vzhodnim krščanskim bratom! Tone Osovnik LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnine Prihranile nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. Hvala! iritski vojaki vdrii v katoliški klub v Ulstru BELFAST, S. Ir. — Nasilja in sabotaže so v Severni Irski še vedno na dnevnem redu. Vojaštvo, ki mu je izročena skrb za mir in varnost, skuša teroristom na vse načine proti do živega. Včeraj zjutraj so vdrli vojaki v zabarikadiran katoliški klub in prijeli okoli 100 članov. Pri tem je prišlo do pretepa in dva člana kluba in en vojak so bili ranjeni. Vojaško poročilo pravi, da je okoli 80 vojakov šlo v St. Mary’s klub v bližini pristanišča, ker so dobili sporočilo, da se tam skrivajo pripadniki Irske republikanske armade. Ko so vojaki prišli tja, je okoli 200 članov, ki so bili v klubu, zabarikadiralo vse vhode. Vojaki so poslopje obkolili in poklicali pomoč. Vojaki so skušali vdreti v prostore kluba skozi okna, pa so bili sprejeti s točo .biljardnih krogel in steklenic: Odgovorili so s sol-zivnimi bombami, pa nato vdrli v prostore skozi glavna vrata. Nekaj članov se je upiralo vojakom, večina pa je bila od plina tako omamljena, da se ni ustavljala. Bhutto podržavlja RAVALPINDI, Pak. — Predsednik Bhutto je vzel v državne roke vodstvo glavnih industrijskih oodjetij, ki bodo poslej “delala v korist ljudstva”, ni pa povedal, ali bo lastnikom dal ka-ko odškodnino ali ne. Podržav-Ijenje je raztegnil nad podjetja, ki so last tujih državljanov, posebno ameriških. Napovedal je tudi podržavlje-nje bank in veletrgovine. Bhutto je znan po svojih soci-alistienih nazorih in se je pri volitvah decembra 1970 zavzemal za podržavljenje industrije, bank in trgovine, kot je to cilj socialističnih levičarjev drugod po svetu. CLEVELANDToT Zenske dobijo delo Opremljeno sobo dobi Opremljeno sobo dobi brezplačno ženska, ki bi čistila stanovanje upokojencu. Oglasite se osebno na 7215 Hecker Avenue. ____________________~(3) Hišno delo Iščemo žensko za sploš/io hišno delo v Cleveland Heights okolici, en dan v tednu. $2 na uro. 2545 Wellington Rd. 371-4420 _________________• -(3) DELO DOBIJO Delo dobita Iščemo kuharja ali kuharico za 30 ur na teden, od 8. zjutraj do 2.30 popoldne, tudi žensko za pečenje na rešetki (grill). Oglasite se osebno, ali kličite 531-8818 Twentieth Century Bowling Lanes and Tavern 16525 Euclid Avenue ______________________(7) MALLOGLAb! Lastnik prodaja Dvodružinska in enodružinska na enem lotu naprodaj na 1101 E. 78 St. $11,000. Kličite 1-259-5913 ___________________-(2) V najem 4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico in garažo se odda v najem na 1110 E. 64 St. Kličite 391-6031 ___________________ -(6) V najem 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, se odda starejšim, mirnim ljudem. Nič otrok in živali. Na 7215 Hecker Avenue. -(3) V najem Lepo 5-sobno prenovljeno stanovanje se odda v najem na 1190 E. 61 St. Za pojasnila kličite 361-5565. —(4,7 jan.) V-v - ALEXANDRE DUMAS: Grof Monte Cristo “Torej je delitev popolnoma v redu,” pravi Albert, kažoč se veselega. “Odpotujete lahko še danes, kajti določeno je vse.” “Toda ti, moj sin?” “Jaz moram dva ali tri dni še ostati v Parisu, mati. To je pričetek ločitve, na katero se morava oba navaditi. Dobiti moram nekaj priporočilnih pisem in nasvetov7 za Afriko, in potem pridem za vami v Marseille.” “Torej naj bode,” pravi Mercedes in se zavije v velik, zelo dragocen kašmir črne barve, ki jej je edini še ostal. Albert zbere svoje listine, plača račun, ponudi svoji materi roko, in oba odideta po stopnicah. Gospod, ki gre pred njima po stopnicah, se pri šumu svilnate robe ozre nazaj. “Debray!” zamrmra Albert. “Vi, Moreerf?” odvrne ministrov tajnik in obstane na stopnicah. Radovednost pri Debrayu premaga ... željo, ostati nespoznan; sicer pa ga je Albert itak že spoznal. “Moreerf!” ponovi Debray. Opazivši črni pojčolan in še mladostni obraz gospe Morcer-fove, smehljaje pristavi: “O, oprostite, pustim vas sama, Albert.” Albert spozna, kaj misli Debray. “Mati,” pravi, obrnivši se k Mercedi, “to je gospod Debray, tajnik ministra za notranje zadeve, moj bivši prijatelj.” “Kako? Bivši?” zajeclja Debray. “Kaj hočete s tem reči?” “Tako pravim,” odvrne Albert, “ker zdaj nimam nobenega prijatelja več in ga tudi ne smem imeti; iskreno se vam zahvaljujem, gospod Debray, da ste me spoznali.” Debray skoči k Albertu in mu močno stisne roko. “Verujte mi, moj ljubi Albert,” pravi, “verujte mi, da me je vaša nesreča zadela silno bolestno in sem vam v vsakem oziru ma razpolago.” “Hvala, gospod,” pravi Albert smehljaje, “toda kljub tej nesreči sva dovolj premožna, da od nikogar ne potrebujeva pomoči; zapuščava Paris, in ko plačava pot, nama ostane še pet tisoč frankov.” Rudečica oblije Debraya, ki je imel v svoji listnici več kakor milijon. In Masi je bil njegov duh tako malo poetičen, vendar nehote misli na to, da sta bili v ti hiši istočasno dve ženski, izmed katerih je odšla ena one-čaščena, kakor je zaslužila, revna kljub svojemu poldrugemu milijonu, dočim se druga, ki jo po krivem tepe usoda, s tako majhnim denarjem čuti bogato. Ta primera ga čisto zmede, ta vzgled ga potare. Zajecljavši nekaj uljudnih besed, hitro odide. Ta dan so imeli Debrayevi podložniki mnogo prestati zaradi njegove slabe volje. Toda zvečer je bil lastnik zelo lepe hiše na boulevardu de la Madeleine, ki je prinašala petdeset tisoč liber letnih dohodkov. Ko je drugi dan ob petih popoldne podpisal pogodbo, se je CHICAGO, ILL. GREETINGS A HAPPY AND PROSPEROUS NEW YEAR COMPLIMENTS OF MOSKAL CATERERS 5639 N. Milwaukee Avenue 792-2262 isti hip Albert nežno poslovil od svoje matere in jo spremil k vozu, ki se je zaprl za njo. Za zamreženim oknom na velikem poštnem dvorišču je stal mož in gledal, kako je Mercedes vstopila in se odpeljala ter je Albert odšel. Na to si je potegnil z roko preko čela in rekel: “Ah, na kakšen način naj tema nedolžnima vrnem srečo, ki sem jima jo vzel? Bog mi bo pomagal.” X. Jama levov. V ječi la Force se oddelek, v katerem so zaprti najnevarnejši in najprekanjenejši jetniki, imenuje dvorišče Saint-Bernard. Toda jetniki so ga v svojem energičnem jeziku imenovali jamo levov, najbrže zato, ker oni, ki so zaprti tu notri, grizejo mnogokrat omrežje in še večkrat svoje stražnike. To je ječa v ječi; zidovi so dvakrat tako debeli kakor drugi, jetničar vsak dan preišče omrežje, in na herkulskih postavah in na hladnem, bistrem po- SELITEV PRED VRATI — U-prava glavnega mesta Tajske Bangkoka je odločena izseliti kakih 25,000 ljudi iz zasilnih bivališč predmestja Klong Toey v nove predele, ki so bili nedavno zgrajeni. Ljudje za selitev] niso vneti, ker bo treba novn'~ stanovanja plačevati, sedanja pa so — zastonj, ker si jih je vsakdo sam zgradil. SASSY — Cotton corduroy knickers, punctuated with galosh fasteners, accent the leggy look. The put-on’s a classic turtleneck sweater in a marled rib. By Koret of California. gledu stražnikov je jasno videti, da so zbrani v to, da s strahom pred svojo močjo in bistrovidno-stjo vkrote to divje ljudstvo. To dvorišče oklepajo debeli zidovi, ki semtertja dovolijo mali peščici solnčnih žarkov pogled v ta prepad fizične in mora-lične odurnosti. V tem prostoru blodijo od jutranjega svita naprej cel dan nalik sencam blede, ostudne postave onih, ki jih je človeška pravičnost naredila neškodljive. Naslanjajo se na zid, ki jim nudi največ gorkote, pogovarjaj e se sami za se, ter nepremično zro proti vratom, ki se zdajpa-zdraj odpro, da dovolijo enemu teh prebivalcev, da odide, ali da temu izmečku človeške družbe priklopijo novega člana. Na tem vlažnem dvorišču se je sprehajal z rokami v žepu mlad mož, ki so ga drugi opazovali z veliko radovednostjo. Če bi njegova obleka, ki pa še ni bila ponošena, ne bila na ne katerih mestih raztrgana, kar je mladi mož skušal prikriti, bi ga bilo mogoče imenovati elegantnega. Njegova fina batistna srajca si je navzela nedoločno barvo, in svojim elegantnim čevljem je skušal ohraniti blesk s tem, da jih je drgnil s svojim elegantnim, bogato vezenim robcem, v katerega oglu je bilo videti krono. Nekateri izmed jetnikov so z vidno napetostjo opazovali prizadevanje svojega novega tovariša, da bi spravil v red svojo obleko. “Glej, kako se princ lišpa,” pravi eden. “Vsekakor je zelo lep,” pravi drugi, “in če bi imel glavnik in pomado, bi lahko tekmoval z vsemi gospodi v belih rokavicah.” “Njegova obleka je morala biti lepa in kako se mu svetijo čevlji! Laskavo je za nas, da imamo tako elegantne tovariše. Ti orožniki so grozno surovi ljudje! Da raztrgajo obleko, ka-koršna je ta!” “Zdi se, da je zelo nadarjen,” pravi zopet drug. “Poskusil je vse mogoče — in v kakšni meri! In tako mlad že prihaja semkaj. — O, to je divno!” In zdelo se je, da predmet tega ostudnega občudovanja srka v se šum dogovora, kajti besed samih mu ni bilo mogoče razumeti. Ko skonča svojo toaleto, stopi k oknu jetničarjeve hišice in pravi pazniku: “Gospod, posodite mi dvajset frankov; dobite jih nazaj, pri meni se vam ni bati ničesar. Pomislite, da imajo moji sorodniki več milijonov kakor vi vinarjev. —Prosim vas torej dvajset frankov, da si oskrbim primerno domačo obleko; strašno nadležno mi je biti vedno v isti obleki. In kakšna obleka je to za princa Cavalcantija!” Paznik zmaje z ramami in mu pokaže hrbet; tako je bil navajen takih in podobnih besed, da se jim niti ne nasmeje. “Pojdite,” pravi Andrea, “vi ste brezsrčen človek, in skrbel bom za to, da izgubite svoje mesto.” Pri teh besedah se paznik obrne in se spusti v gromek smeh. Jetniki se približajo in napravijo okoli njega krog. “Pravim vam,” nadaljuje An- drea, “da mi ta beraška vsota zadostuje, da si nabavim obleko in preskrbim sobo, da lahko dostojno sprejmem visoki obisk, ki ga vsak dan pričakujem.” “Prav ima, prav ima!” pravijo jetniki. .. “Za Boga, vidi se mu, da je iz odličnih krogov.” “Posodite mu torej dvajset frankov!” pravi paznik in se opre na svojo obrovsko roko. “Svojemu tovarišu pač izkažete to uslugo, ali ne?” “Jaz nisem tovariš teh ljudij,” pravi mladi mož odločno. “Ne rogajte se mi, kajti do tega nimate pravice!” OrisiSva - pozor! Vsa društva, ki oglašajo v “Društvenem imeniku” svoje odbore in javljajo v listu svoje seje in prireditve, prosimo, da nove odbore čimprej pošljejo. Ona društva, ki doslej še nimajo svojega odbora v našem “Društvenem imeniku”, vabimo, da ga pošljejo in prilože pismu nakaznico za $15.00 koi plačilo za letni oglas. KITAJSKI ZA.STOPNIKI — Na sliki so trije glavni zastopniki L. R. Kitajske na zasedanju glavne skupščine ZN v New Yorku. Od leve na desno sede: Chicao Kuan-hua, njegov namestnik in stalni delegat pri ZN Huang Hua ter Fu Hoa, namestnik glavnega stalnega zastopnika. “FRANCOSKE ZVEZE” — Novi film “Francoske zveže” je izdelan na te-meljy, resnične zgodbe v New Yorku. Na levi vidimo G. Hackmana, ki nastopa v filmu v vlogi Popeye Doyle-ja, na desni pa Sonnyja Grossa, njujorškega detektiva, ki je bil svetovalec pri snemanju filma, ki pa v filmu tudi sam nastopa. LEDENEGA ČRVA PARADA NA ALJASKI — V Cordovi na Aljaski prirejajo vsako leto “parado ledenega črva”. Na sliki vidimo tega črva v sprevodu. Tatovi se mrmraje spogledajo/okrepča, in nevihta, ki jo provzroči bolj paznikovo izzivanje kakor Andrejeve besede, se prične zbirati nad glavo aristokratskega jetnika. Jetniki obstopijo Andreo, in nekateri izmed njih pravijo: “La savate! La savate!” (Dalje prihodnjič) ----------------o------- Paznik se previdno umakne in j —. Ena četrtina okrajev v dr- jih pusti same, da se med tem žavi Iowa ima indijanska imena. GRDIMA POiREira mm 1053 East 82 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIMA TRGOMA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 K S K mmm sumšma mimm jehiob (K.S.K.3.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moš-ke in ženske od 16. do 60. leta; otroke pc takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino e posmrtnine za neomejeno vsoto « za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 c za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ala tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.A.J. n h AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 6(il31 I Radi bi več pojasnila o K.S.K.J ter ime in naslov tajnikatice) J v naši okolici. i IME ............................................- NASLOV ......-.................................. MESTO .......................................... DRŽAVA ........................... CODE ......... ] ! ČE $ E SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, !{ da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, vihio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov; MOJE IME: .. PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO 1888 1870 V BLAG SP O Ml IS DRUGE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA Marka Pirsel ki je umrl 4. januarja 1970. Danes, na drugo obletnico Tvoje smrti, bi si iz vsega srca želela: da slišim Tvoj glas, da vidim Tvoj nasmeh, da sedim tukaj s Teboj, kot sva vedno preje sedela, da bi bila skupaj tako, kot sva bila v vseh najinih nekdanjih dneh. Vse prazno je, ker Tebe, dragi ni! Otožna sem in Te pogrešam. Kako je mrzlo v teh zimskih dneh brez Tebe. Nikdar Te ne bom mogla pozabiti. — Vedno hodim na Tvoj grob, da bi bila blizu Tebe. Okinčam Ti grob s cvetlicami. In ko odidem, pustim s Teboj mojo srčno ljubezen: Tebi, najboljšemu možu, ki ga je BOG podaril meni! Žalujoča: Tvoja žena, ki Te ljubi, FRANCES PIRSEL Cleveland, O., 4. januarja 1972. • ..,Q vyr -- rydAyfjf