Po katoliškem svetu Kiic po covih cerkvah. Pariški kardinal Verdier ja proslavil svoje ime ter ga ovekovečil v zgodovini franccskega katolicizma z gradnjo novih cerkva v pariških predmestjih, naseljenih večinoma vo delavcih. Cerkve so kar rastle ter še rastejo iz tal, številka 100 novih cerkva bo kmalu dosežena. Verdierjev zgled je začel posneInati generalni vikar riraskega mesta kardinal Marchetti-Selvaggiani, ki se je z javnim oklicem obrnil na prebivalce Rima, da cmogo-ijo z gmotnimi prispevki zidanje novih cerkva. V zadnjih 25 letih se je število rimskega prebivalstva pomnožilo za 700.000 Ijudi, letni prirastek znaša nad 35.000. V zadnjih desetletjih je bilo ustanovljenih 34 novih župnij, zgrajenih, odnosno popravljenih in povečanih je 36 cerfcva. To pa ne zadostuje. Kardinal pravi v svojem oklicu: »Kjer se gradijo šole in zavodi, zdravstvene ustanove in novi trgi, ne sme tudi manjkati cerkva, ker cerkev je hiša bežja in fundainent državnega živIjenja. Rim se stalno olepšava z ulicami in trgi, z novimi ali popravljenimi spomeniki. Treba je, da bo tudi vedno svetejši s tem, da dodamo vsakemu okraju cerkev in potrebne duhovnike, ki bodo ljudstvu učitelji resnice, vzorniki krščanskih kreposti in služabniki miru in ljubezni.« Mučeniki duhovniškega stanu v Španiji so jako številni. Njih pravo število se doslej še ni dalo dognati. V Vatikanu se tru- dijo sestaviti statisliko teh mučenikov. Po teh podatkih je bilo za časa državljanske vojne v Španiji od rdečkarjev umorjenih 8000 — po drugih poročilih 10.000 — redovnikov, redovnic in duhovnikov. Ta statistika kajpada ni popolna. Mnogi redovi še danes nimajo zadostnih poročil o usodi nekaterih svojih članov. Smatra pa se kot dokazano, da je bilo ubitih n. pr. 250 frančiškanov in 200 domini-kancev. Na dan tudi prihajajo podrobnosti o junaškem vedenju duhovnikov spričo bližajoče se smrti. Tak junak je bil kanonik LJado iz Cicha blizu Barcelone, glavnega mesta rdeče Katalonije. Bil je duhovnik, ki je slovel po svojih govorih in zglednem življenju. Ko je padel v roke boljševikov, se ni nič prestrašil, marveč je mirno izjavil: »Prcsil sem Boga milosti, da bi mogel umreti mučeniške smrti. Kakor ste mi rekli, me nameravate ubiti. Nič mi ni Ijubše in dražje kot smrt za mojega Zveličarja.« Ko so ga peljali na morišče, je javno molil, naj bi Bog sprejel njegovo smrt kot žrtev za rešitev ene duše. Ta molitev je imela na enega izmed tistih, ki so bili kot krvniki določeni, da ga usmrtijo, čudovit vpliv. Vrgel je puško od sebe, pohitel k duhovniku ter na kolenih pred njim izjavil, da tudi on hoče umreti za Kristusa. OstaJi krvniki ga pograbijo ter postavijo ob zid poleg duhovnika. Ena salva iz pušk je obema končala življenje. Duhovnikov* mclitev je takoj bila uslišana. V Mehiki še ni verskega miru. To državo so si boljševiki izbrali kot najbolj pri««. pravno, da v njej ostvarjajo svoje idej0 ter izvršujejo svoja načela. Njihov cilj bJ; bil blagor delavcev in kmetov, marveč uni-' čenje vere v Boga. Glavno njihovo delo je bilo divjanje zoper katoliško cerkev. Celo vrsto let že traja preganjanje katoliške vere in cerkve in še zdaj se ni končalo. Državni predsednik Cardenas je sicer izdal naredbo, naj se zaprte cerkvo zopet vrnejo katoliškemu bogoslužju. Ta naredba pa se ne izvršuje v vseh državah, ld tvorijo mehiško državno skupnost. Ponekod pa hočejo fanatični verski nasprotniki z nasiljem preprečiti vršenje bogoslužja v cerkvah, ki so se zopet odprle. Tako je v samem glavnem mestu Mehike narodni poslanec Ochoa vdrl z oboroženo tolpo v cerkev sv. Magdalene ter napadel vernike, ki so tamkaj molili. Več katoličanov je bilo ranjenih. To se je zgodilo pred očmi osrednjih in najvišjih državnih oblastL Zato se ta primer, ki je ostal nekaznovan, posnema po raznih krajih. Framasonskokomunistični bes se obrača ne samo proti vršenju božje službe, marveč tudi prot? verski vzgoji mladine. Kot žrtev tega besa je padel katoliški duhovnik Luci.i Martinez. Med poukom v zasebni šoli v Šan Pa<v lo Avicano so ga napadli in ubili. Katoličani so v tej zadevi objavili pismo, ki so ga poslali predsedniku Cardenasu. V tem pismu javno obdolžujejo nekega učitelja državne šole in nekega predstavnika oblasti, da sta sodelovala pri tem umoru. Kljub temu se ta dva človeka svobodno kretata, ker ni državna oblast proti njima podvzela nobenega koraka.