GLASILO SOCIALISTIČNE /VEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBCTNE
leto
vi.
Tržič, 15. maja 1957
St. H
5 konference SZDL
i e m lin o in plodno delo v preteklem letu
Prav gotovo ima socialistična zveza delovnega ljudstva v Jugoslaviji eno naij pomembnejših vlog pri graditvi socializma. Ce-Prav je ta organizacija politična, sodeluje pri viseh vprašanjih družbenega razvoja. Da je delo SZDL v Tržiču ali konkretno »bčinskega odbora SZDL po-mernbno in plodino, je razvidno 'z Poročila, ki ga je imel pred-sedniik občinskega odbora SZDL, tovariš Hrovatič na občinski konferenci, ki je bila v soboto, *9. aprila, v dvorani »Svobode«.
Okob 70 delegatov je z za-'j'rnanjem poslušalo obširno in dobro sestavljeno poročilo, ki je °bravnavalo skoraj vse najvaž-JteJSe dogodke našega zunanje " notranjepolitičnega raizvoija. * Poročila povzemamo nekaj ••ttimivih, tudi kritičnih, toda koristnih miili. Ko analiziramo ^r°ibleme družbenega upravlja-
la Se
Pravi, da se ga naš človek Premalo poslužuje ter da tako cinek in namen še ni dosežen, adalje misli, da bi za nekatere fobne probleme v komuni •J-sPešno lahko skrbela stano-a,nj'Ska skupnost (zaščita žene
ske
otroka, organiziranje trgov-fnreže itd.), zato naj se v ta
p ,~L'n zagotovi/jo finančni viri. |?! obravnavi slabosti v trgovini gostinstvu, posebno pa v rne-Je dejal, da se na račun 0,Clulističnega sektorja še vedno v IT'lMa privatnik. Nerazumlji-°zakaj se lahko privatni i Jttor uspešno razvija, medtem irna socialistični deficit, če-
prav
ima zadnji celo bo'Ijše po-
gQie. Očitno je, da družbena ja-pest še ni na zadovoljivi višini.
°hvali močno društveno dejavnost v tržiški občini, toda žal le-Se zdaleč ni ideološko politič-0 Mela (vsebina dela in pre-^aJhna  koordinacija s SZDL).
°'ovanje kvartnih in vaških ^Wo,v SZDL ni zadovoljivo. JJ"ti se preveč spuščajo v oseb-e zadeve, namesto da bi izvrše-aji svoje poslanstvo, kot je so-e'°vanje s članstvom, ki naj bi
»ol
Pravil Sudki
no seznanjali z vsemi zunanje kot notranje-k iil^'Sa razvoja. Poleg tega h»,„. "zborih premalo izobraže-livir , adra- zato se bodo orga-
C^^Ua se tudi, da 51
Uan*    seminarji za člane SZDL. 'a'vtju se tudi, da 500 v m včlanjenih v SZDL.
r^^utanti so med prvim ob-\j "avali  mladinsko vprašanje. iMa''lJ se, da mladina nima
pogojev  za izživljanje.
strani starejših tovarišev, posebno pri volitvah v delavsko samoupravljanje, saj v tržiški občini sodeluje pri družbenem u-pravljaniju le okoli 35 mladincev in mladink. Z bolj razgibanim delom bo novi občinski komite skušal v letošnjem letu mladinsko organizacijo poživiti. Med drugimi je bilo tudi vprašanje, kako je z godbo in pevci DPD »S/oboda«. Tolmačenje tov. Stri-tiha je lahko zadovoljilo vsakega delegata, ki je doslej kritično gledal na delo DPD »Svoboda«, oziroma njenih sekcij.
Obširno je govoril toviriš H orjak, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora in član okrajnega odbora SZDL, k: je med ostalim dejal, da pogreša v poročilu obravnave problemov občinske politike in sploh delo občinskega ljudskega odbora in njegovih institucij. V glavnem pa je svoje izvajanje posvetil najvažnejši točki našega družbenega vprašanja — življenjski ravni in vlogi, ki jo imata SZDL in občinski ljudski odbor pri izboljšanju standarda. Čeprav so se  plače  zvišale povprečno za
8% ter znaša to povečanje 30 milijard, vendar to povečanje ne more izboljšati življenjske ravni, kajti poleg ostalih pogojev, ki so važni za izboljšanje življenja pri nas, je najvažnejše stabilizirati naš trg. Važno je tudi, kako podjetja razpolagajo z denarjem. Veliko pa je tudi odvisno od dela in politike občinskega ljudskega odbora, ki predpisuje vse obveznosti (razen za industrijo, izvoz in ceste). Pri preskrbi industrijskih središč ne smemo prezreti lokalnih možnosti.
Konferenca je torej prikazala precej dejstev našega družbenega delovanja; pri tem tudi kritično ocenila nekatere pomanjkljivosti. Zaključki pa so vsekakor koristna snov za *bo-doče delo občinskega odbor.i SZDL.
Ob zboru volivcev za Tržič in Bistrico
Iz poročil, ki jih je podal tov. predsednik občinskega ljudskega odbora >L. Cerar na zboru volivcev 24. aprila v Cankarjevem domu, je zelo dobro razvidno, da je bilo delo občinskega ljudskega odbora s posameznimi sveti v preteklem tetu .uspešno in da je s sredstvi, s katerimi je občinski lijudski odbor razpolagal, dobro gospodaril. Vsi, ki so aktivno sodelovali bodisi v občinskem odboru ali v posameznih svetih, zaslužijo vse priznanje, saj se prav v prikazanem delu zrcali njihova požrtvovalnost ipri delu za skupne interese.
Cepraiv se je krog ljudi, ki upravlja občino, kakor je razvidno iz poročila, dvignil na precej visoko št., okrog .1000 ljudi, vendar opažamo, da rje pomoč volivcev občinskemu ljudskemu odbonu zelo šibka, kar se posebno izraža pri udeležbi volivcev na zboritn volivcev.
Za primer vzemimo zadnji zbor volivcev, katerega se je udeležilo okrog 180 občanov, kar je za prizadeti območji tako majhen procent, da si je zbor volivcev s tako udeležbo nemogoče imeti za najvišji merodajni forum v komuni, ki ima po obstoječih zakonih pravico sprejemati razne sklepe ter jih dajati občinskemu ljudskemu odboru v izvajanje.
Slehernemu občanu bi moralo biti jasno-, da zbiramo sredstva, s katerimi razpolaga občinski ljudski odbor ter jih razporeja po raznih skladih, mi vsi in bi nam ne smelo biti tako čisto vseeno za kaj se naj ta sredstva porabijo, temveč bi morali skrbeti, da bodo čimbolj koristila svojemu namenu, to je skupnim interesom vseh občanov.
Kakor je nujna dolžnost vsakega občana, da od svojega pri-
dobitnega dela da svoj del k skupnemu gospodarstvu občine, tako bi moral tudi izkoristiti svojo pravico, da da svoje pripombe, predloge in napotila, kako naj se to skupno gospodarstvo vodi, da bodo splošne koristi čim večje.
Ce bi vsaj pretežna večina občanov tako delala, bi dobil občinski ljudski odbor dragoceno pomoč od svojih volivcev ter bi bilo njegovo delo še uspešnejše, sodelujoči 'volivci pa bi imeli prijetno zavest, da so tudi oni prispevali svoj delež k skupnim koristim.
Zelo bi bilo umestno, da bi volivci iz Tržiča in Bistrice pri bodečih zborih volivcev pokazali več socialistične zavesti ter z večjo udeležbo in aktivnim sodelovanjem podprli delo občinskega ljudskega odbora za skupne koristi občine. j.
SVITI Si PRIPRAVLiniO Nil I.
^"drtih
stat,*n*kl'Jivi so tudi odnosi med ltjefJsim in mlajšim delavcem, s6   čuti   zapostavljanje s
Po že skoraj sedmih letih samoupravljanja naših tovarn in podjetij je to upravljanje v naši družbi prišlo do takega izraza, da se bodo že v letošnjem letu zbrali zastopniki delavskega u-pravljanja iz vse Jugoslavije na svojem I. kongresu. Kot drugje, tako se tudi pri naa delavski sveti temeljito pripravljali o na dan, ko se bodo njihovi zastopniki zbrali na tem najvišjem forumu delavskega upravljanja. Na konferencah v tovarni »Peko«, Bombažni predilnici in ikal-nici ter na konferenci, h kateri so se v dvorani »Svobode« zbrali zastopniki delavskih svetov ostalih tovarn in podjetij v občini, so bili novoizvoljeni člani sezna-
njeni z zgodovino delavskih svetov od leta 1950, ko je bil delavski svet le posvetovalni organ, pa do danes, ko odigrava res važno vlogo v upravljanju tovarn in podjetij. Da pa je še dosti pomanjkljivosti pri tem, je seveda razumljivo. Ena izmed njih (splošna in pomembna) je, da vodilno osebje v tovarni pred zasedanjem delavskega sveta oziroma na njem predloži že skoraj izgotovljene predloge <or da jih delavski sveti samo formalno sprejmejo ali pa ne. Člani delavskih svetov pa bi morali sami iznašati potrebe in pomanjkljivosti v tovarni. Skratka, gospodariti bi morali tako, kot gospodarijo s svojo plačo.
Prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije bo skušal vse probleme iz vseh krajev naše države izluščiti v neke zaključke, neko jedro, slabosti in probleme pa potem s skupnim naporom v praktičnem življenju postopoma odstranjevati. Kongresa se bodo udeležili iz tovarne »Peko« tov. Milan Zupan, iz Bombažne predilnice in tkalnice tov. Milan Ogris, ostale tovarne in podjetja pa bo zastopal tov. Andrej Pehare; pomemben pa bo kon%rei vsekakor tudi za nadaljnji razvoj delavskega upravljani', bodo delavski aVfitl po on•»*«?•. vsekakor dobi'i tudi v»i samostojnosti in pravic pri svojem poslanstvu.
23
43
Stran 2
TR2ISKI VESTNIK.
NEDOGORELI RAKETNI IZSTRELEK PRv^jNE°
POVZROČIL POŽAR
V večernih urah p.red 1. majem je biLa prostovoljna gasilska teta tovarne »Runo« določena, da v proslavo delavskega praznika prevzame skrb za kurjenje kresa na 'bližnjem griču poleg tovarne »Runo«. Med kurjenjem kresa so člani opazili, da s tržaškega gradu streljajo rakete precej v bližino naselja, kar utegne postali nevarno, ker ne-dogorela raketa lahko povzroči na suhih strehah požar. Pri izstrelitvi tretje rakete je padel še goceč izstrelek na. stavbo tovarne usnja »Runo«, kjer je bilo na peščeni strehi nekoliko odpadkov oziroma hlapov, ki so ostali še v zraku ter po ventilacijski cevi dajali možnost vžiga visoke gorilne vrednosti. Zaradi visoke razvijajoče se temperature so se napušči vžgali in po njih se je z veliko hitrostjo požar razširil po podstrešju stavbe in od tam po ventilacijski cevi tudi v prvo nadstropje, kjer je nameščena brizgalna naprava za brizganje kož s kolo-dijsktmi laki za usnje. Naprava je lesena in obi ta s pločevino. Delavci v objektu so na klice sosedov, ki so nastanek požari videli, takoj začeli z gašenjem z ročnimi aparati na peno, kar je pripomoglo, da je bil požar v začetku s požrtvovanjem posameznih delavcev omiljen, dokler niso prihiteli člani PGD z griča in prijeli za potrebno gasilno orodje ter pričeli sistematično gasiti. S taktičnim napadom in zaprtjem prvega nadstropja je bil pristop zraka, ki je za zgorevanje kemikalij potreben, onemogočen. Ogenj sam so udušili z napadom s podstrešja z enim vodnim curkom ter s hitrim donašanjem vode v vedirih, kar so izvedli vojaki kriškega garnizona. Pri organizaciji reda ter celotnega gašenja so požrtvovalno sodelovali vojaki, podoficir ji in oficirji JLA.
Na pomoč BO prihitela tudi sosednja prostovoljna gasilska društva. Prostovoljno gasilsko društvo iz Tržiča je prišlo z dvema desetinama; ena je stopila takoj v akcijo, druga je bila v strogi pripravljenosti. Za njima je prispela prostovoljna industrijska gasilska četa Bombažne predilnice in tkalnice. Pri prezračevanju obrata so poleg domačih požrtvovalnih gas.lcev in delavcev sodelovali še gasilci Bombažne predilnice in tkalnice, prostovoljnega gasilskega društva v Tržiču, gasilci tovarne »Peko« in vojaki JLA; na mestu požara so se javili tudi z avtomobilom člani prostovoljnega gasilskega društva iz Kovvr-ja. Dežurstvo na pogorišču čez noč je prevzela domača gasilska četa, preko dneva pa še straža S mož. Nastala škoda na materialu in polizdelkih po mnenju članov kolektiva znaša 8 do 10 milijonov dinarjev. Obvarovali pa so požrtvovalni gasilci in delavci ter vojaki na stavbah, strojnem parku, materialu in polizdelkih vrednost 200 milijonov dinarjev.
Pravilno bi bilo, da bi v bodoče ob podobnih proslavah občinska gasilska zveza odredila dežurstvo in straže na nevarnih mestih, da bi s tem preprečili
nastanek požara. Pa še nekaj! Ze pri požaru v tovarni kos in srpov je bilo opaziti nediscipliniranost prebivalstva, kar se je ponovilo tudi pri tem požaru. Ne povzročajte panike med ljudmi! Ce niste pripravljeni pomagati, stopite rajši 100 metrov proč, da bodo vsaj tisti, ki so voljni pomagati, imeli dovolj prostora za nemoteno delo. Več boste prispevali, če boste go • vorili pomirjevalno, še več pa, ako se učlanite v gasilske vrste
jn skupno z. gasilci pomagate pri reševanju in gašenju. Brez dvoma zasluži vso pohvalo tisti, ki je sodeloval pri gašenju, posebno pa gasilci, ki so svojo pripravljenost pokazali in svojo težko nalogo uspešno rešili. Zato jih bomo na zborih volivcev podprli pri njihovih prošnjah, da bodo dobili čimprej sodobno orodje in prevozna sredstva, ker nam bodo lahko še več obvarovali in laže izpolnjevali svoje naloge.    Ivan Lauseger
Kaj pravi o požaru vodstvo podjetja ?
Na večer pred 1. majem, ravno v času proslave delavskega praznika, ki je bila na trgu pred Mestnim domom, je zatulila sirena v znak, da je izbruhnil požar. Ze med tuljenjem sirene se je razširila vest, da gori v tovarni »Runo«. Zaprosil sem oficirja JLA za pomoč, ki je takoj dal ukaz in od h i tel z vojaki na požarišče. Vojaki so se zelo izkazali ter pokazali svojo požrtvovalnost pri gašenju požara. Medtem so tovarniški delavci, ki so bili tedaj zaposleni v podjetju, že gasili z minimaksi in reševali usnje, kolikor se ga je le dalo rešiti. V tem času so člani prostovoljne gasilske čete »Runo« kurili kres na Zalem rovtu, pa so takoj opazili, da je raketa padla na peščeno streho omenjene tovarne, ravno ob ventilacijski cevi, okoli katere je bilo nekaj kemičnega prahu in hlapov, ki tvorijo možnost vžiga visoke gorilne vrednosti. Zaradi visoke razvijajoče se temperature so se omenjeni napušči vžgali in po njih se je ogenj z veliko brzino razširil po ventilacijski cevi v prvo nadstropje, kjer je nameščena bri-zgalna naprava za brizganje kož s kolodijam, to je nitrolaki za usnje. .Ta naprava je lesena, obita s pločevino, obrizgana z nitrolaki, kar je povzročilo hitro gorljivost.
Delavec našega podjetja, tov Bertl Perko, ki se je ravno tedaj zadrževal v tem prostoru, že ni nič opazil, medtem ko je že na strehi goo-eto. V tem trenutku se je nabralo v prostoru polno dima brez plamena in v tem momentu je nastal močan izpuh po ventilacijski cevi od zgoraj navzdol in so Se vžgali nabrani plini ter ostale naprave, kar je z močnim pritiskom vrglo delavca na tla. Omenjeni delavec je rešil še nekaj usnja in zaprl za seboj pločevinasta vrata, da se požar ni razširil v sosednji prostor, kjer bi nastala ogromna škoda za naše gospodarstvo.
Nato so prihiteli tov. Jože Seifert ter drugi in pričeli s taktičnim gašenjem pod poveljstvom tov. Mirka Mežka. Požar je nastal ob 20. uri, znak za alarm je bil dan ob 20. uri 3 minute, voda pa je bila na požarištu 5 minut po izbruhu požara.
Pri gašenju požara so se zelo marljivo izkazali vojaki, podofi-eirji in oficirji JLA pri vzdrževanju reda, straženju in gašenju požara, ravno tako člani prostovoljne mestne gasilske če-
te, gasilske čete Bombažne predilnice in tkalnice, gasilci iz Kovorja in drugi. Posebno požrtvovalno so pomagali pri gašenju požara tovariši Milan Ka-ramet, delavec tovarne RUNO, ki se je prvi podal z ročnikom skozi okno v goreči prostor, poln dima in plinov, ter neustrašeno gasil požar, zatem Bertl Perko, Vinko Rupar, Jože Seifert in njegov sin, Štefan Kihler, Mirko Mežek, Jože Kr-melj in drugi, ki so se požrtvovalno v prazničnih oblekah, plazeč se po tleh, prebijali do po-žarišča.
V imenu uprave podjetja in celotnega kolektiva se najlepše zahvaljujemo požrtvovalnim gasilcem, JLA in vsem, ki so sodelovali pri gašenju požara. V primeru, da ne bi bila intervencija hitra, bi nastala ogromna škoda za naš kolektiv in našo skupnost.
Po prvi ocenitvi znaša škoda okrog osem milijonov dinarjev. Pogorelo je precej usnja, brizgal na naprava in strop, od vode pri gašenju pa sta uničena tudi streha in strop nad lužilnico. Priporočamo še to, da naj se v Tržiču ne spuščajo več rakete, ker obstoji velika nevarnost požara tudi v drugih delih Tržiča. Ce bi padla raketa na predmet, ki ni hitro vnetljiv in bi se zaradi tlenja predmet vžgal šele ponoči, ko ni takojšnje pomoči pri roki, bi nastala lahko velika škoda. Zato bodimo previdni in ne delajmo škode sami sebi!
M. K.
OB LETOŠNJEM PRVEM MAJU
Čeprav nam vreme v času praznovanja našega največjega dne ni bilo naklonjeno, je bilo tudi v Tržiču povsod opaziti praznično' ozračje. Obširen spored praznovanja 1. maja in »Meseca mladosti« traja že skoraj pol meseca. Na prireditvah v okviru tega sporeda sodeluje več ljudi kot kdajkoli do sedaj-
Osrednji prireditvi tega sporeda sta bili akademija 27. aprila v dvorani Cankarjevega doma M slavnostno zborovanje na večer pred 1. majem na Trgu svobode-Poudarek je na teh prireditvah zaradi tega, ker je ravno na akademijah najbolj čutiti slovesnost praznovanja. Pri akademiji v dvorani Cankarjevega doma, k' jo je organiziralo DPD »Svoboda«, .so sodelovali predvsem člani sekcij ^»Svobode«, glasbene šole in, dijaki ni,žje gimnazije-Nekaj besed o zgodovini in p°" menu l.imaja v naši družbi je ^a uvod spregovoril tovariš Janko Regvat. Na večer pred 1. majem je godba na pihala DPD »Svoboda«, ki je že po 19. uri začela s promenadnim koncertom, Prl" vabila na zborovanje (kljub rahlemu pršenju dežja) veliko 'ju* di. Okoli 8. ure pa je predsednik občinskega sindikalnega sveta, to/. Stane Bodla.) v krajšem g°" voru povedal nekaj misli o P°" menu l.maja za delavski razred, ki je v težki in krvavi borbi .skozi stoletja le izvojeval svoto** den 1. maj in ga danes skoraj v vseh državah sveta svobodno praznuje.
Vsekakor pomeni večer pte& 1. majem za vsakega človeka »" sti čas, ko se rad sprosti in p0" veseli ter v prijetni družbi Pri" čakuje svoj veliki dan; tako ie mogoče kar malo čudno, da »'a bili organizirani zabavi le v telovadnem domu in pa1 v tovarni lepenke za člane kolektiva. Več organiziranih priložnosti je bilo drugi dan, toda izredno slab0 vreme je marsikoga prestrašilo in je ostal raje doma. Vendar je bilo ponekod prav veselo-Posebno veliko ljudi se je oD veselih zvokih Goričanovih Za" bavalo v gostišču »Ljubelj«.
ŠAH POSTAJA VEDNO BOLJ MNOŽIČEN
Pri zadnjih prireditvah pri nas je nastopalo in še vedno nastopa okoli 100 šahistov. Med prvimi prireditvami moramo omeniti prvenstvo v Bombažni predilnici in tkalnici, kjer je med 12 udeleženci zmagal tov. Valter Galof pred M. Dovžanom, Papovom, Romanom, ing. Fabjapom itd.
Na brzopoteznem prvenstvu je presenetil tov. Franc Rozman, ki je zmagal pred tov. Galofom. Dovžanom, ing. Fabjanom itd. — Veliko mladincev se je udeležilo tudi prvenstva vajenske šole; med 20 mladinci je Ludvik So-klič prepričljivo osvojil prvo mesto, naslednja sta bila Pogačnik in Meglic.
Na brzopoteznem prvenstvu za maj je v dvokrožnem turnirju zmagal tov. Stefe (igral brez trdnjave) s 7 in pol točkami. Drugo in tretje mesto si delita J. Meglic in D. Stibelj.
Med pionirji do 16. leta star0j sti je zmagal Pogačnik pred Stepišnikom.
V nedeljo, 12. maja, se je nase moštvo pomerilo v prijateljske111 dvoboju z moštvom SD z .Jesenic, ki pa ni nastopilo v naj' močnejši sestavi. Šahisti DP" »Svoboda« v Tržiču so zato sla' vili prepričljivo zmago s 6 in Po1 proti 1 in pol točke. Prav tak" so bili naši šahisti uspešni v brzopoteznem srečanju, toda neprepričljivo (25:23).
Pred kratkim se je v tovarni obutve   »Peko«   med ostali0^ športnimi tekmovanji v počasti tov I. kongresa delavskih aveto Jugoslavije pričel tudi Salto v*K__ turnir, za katerega se je Pr-Ja„ vilo 20 -šahistov, med njimi dve šahistki, kar je seveda B» razveseljivo, saj sta. to P° v°-prvi šahistki v Tržiču, ki sta udeležili šahovskega tekmovanl
celo lo
St. 8 ___ ________ ________________TR2ISKI VESTNIK -Slra° 8
Zdravstveno predavanje irs občni zbor RK
V začetku preteklega tedna je mestna organizacija RK izvedla svoj redni letni občni zbor.
V prvem delu je dr. Stanko Živec predaval o posledicah obolenja zob. Poslušalci so izvajanje dr. Živca z zanimanjem spremljali. Iz skoraj enournega razlaganja je vsak obiskovale.: dobil obilo koristnih nasvetov. Predvsem pa je postalo slehernemu poslušalcu jasno, kako važno je skrbeti za zobe, v primeru najmanjšega obolenja zob pa se zateči k zobozdravniku, kajti le tako bomo ohranili svoje zdravje. Tržičane je dr. Živec razveselil tudi z vestjo, da bomo kmalu dobili novo zabo-zdravstveno ambulanto.
V drugem delu programa smo slišali poročili predsed. mestne organizacije RK tov. Inkreta in tajnice Vere Cernetove. Prvo poročilo je v glavnem obravnavalo zgodovino, vlogo in pomen RK tako v svetovnem kot v domačem pogledu, predvsem ludi pomen RK v mirnem čatu. Iz tajniškega .poročila pa je razvidno, da je mestna organizacija RK v pretekli poslovni dobi kar pridno delala. To nam potrjujeta samo dve številki. Socialno ogroženim osebam v Tržiču je bilo razdeljenih 3031 kg živil svetovne zdravstvene organizacije UNICEF. Pridobljenih je bilo 2C7 starih oz. novih krvo-
dajalcev za bolnišnico na Golniku. Pomladek RK se je v preteklem letu povečal za približno 200 pionirjev. V tednu RK so organizirali več prireditev, pri katerih so sodelovale tudi druge množične organizacije. Na pobudo RK je sanitarna inšpekci-ja pregledala higiensko stanje tržiških trgovin. Predvsem pa so se postavili s protialkoholno razstavo, ki v Tržiču prav gotovo ne bi smela biti edina.
Nekaj zelo lepih misli za bodoče delo RK v Tržiču je podal tudi zastopnik okrajnega odbora RK tov. Mučilnik. Najprej je obravnaval pomen malih asa-nacij za zdravo in higiensko urejeno mesto, predvsem pa va's. Nato je s primeri navedel nezadostno borbo RK proti nastajajočim alkoholnim problemom. Dejal je, da bi protialkoholno propagando koristno lahko izvedli pri večjih prireditvah, kot n. pr. na Ljubelju, če bi organizirano stopili v akcijo in priskrbeli dovolj brezalkoholnih pijač. Ob koncu je prešel še na težave pri razdeljevanju paketov UNICEF in poudaril, da je včasih težko izbrati najbolj potrebnega, ker videz vara.
Organizaciji RK, ki'je za lo-'tošnji teden RK pripravila spet veliko število prireditev, želimo še večjih uspehov pri njenem humanem delu.
Treba bo pač ponovno opozarjati na razbremenitev naše žene. Statistika namreč kaže, da poleg šoferjev, ki so v statistiki poklicnih obolenj na prvem mestu, obolevajo v največji meri prav gospodinje. Vse premalo se vsi skupaj zavedamo, kako težko je gospodinjsko delo in kako močno izčrpava. Saj napravi gospodinja samo v svoji kuhinji pri današnji zaostali ureditvi 11—12 kilometrov hoje na dan. Ni čuda, da nam gospodinje vse prehitro shirajo. Zato bodi pravilo vse naše družbe, pa tudi skrb vsakega posameznika, da priskoči ženam kadar le more na pomoč.
Tiho je delo- Fotoamaterskega društva v Tržiču. Ne pišemo in ne govorimo dosti o njih, toda le-ti pridno in marljivo delajo. Pred kratkim so uspešno izvedli kino - fotoamaterski tečaj, katerega se je udeleževalo- 22 tečajnic in tečajnikov. V treh mesecih so se tečajniki seznanili s skoraj vsemi skrivnostmi začetnega fotografiranja. Seveda imajo veliko zaslugo za to tudi
Predvsem pa bodi skrb naših mater, da bodo vzgojile nov rod fantov in mož, ki bo znal in hotel poprijeti za vsako delo v hiši! To je h koncu poudarila tovarišica predavateljica in ugotovila, da naših Janezov ne bomo več mogli dosti prevzgoj iti, da pa moramo poskrbeti, da se bodo Janezki naučili vse tisto, česar danes Janezi ali ne znajo, ali nočejo delati.
Zal je bil obisk pri predavanju bolj pičel, a navzoče žene so z zadovoljstvom ugotavljale, da se pri vsakem predavanju kaj novega in koristnega nauče.
požrtvovalni -predavatelji tov. Hočevar, Fajfar in Perko, ki so v svojih prostih urah z veseljem posredovali svoje znanje tečajnikom. Jasno, da so se vrške fotoamaterjev s tem tečajem tudi pomnožile. Vsi pa se že pridno pripravljajo na 20-letr.ico fotoamaterskega kluba v Tržiču in pripravljajo material za razstavo, ki bo v dvorani »Svobode« ob občinskem prazniku.
Gasilci praznujejo svoj dan
GOSPODINJSKO PREDAVANJE
V Tržiču smo proslavili teden Rdečega križa z vrsto predavanj v mestu in okoliških vaseh. Eno izmed njih je bilo preda vanjo o sodobni prehrani. Predavateljica, tov. Cilka Zevniikova je uvodoma poudarila, da je sicer dokaj slišati o sodobni prehrani, da pa je vendar prehrana še vedno v veliki večini naših gospodinjstev nepravilna.
Še vedno uživamo premalo beljakovin. Premalo se zavedamo, da tvorijo beljakovine nekakšen gradbeni material, ki je organizmu nujno potreben. Zato je potrošnja mleka še vse premajhna, prav tako tudi poraba sira, mesa, jajc in rib. Saj bi morali popiti po pol litra mleka dnevno na osebo, pa smo .še daleč od tega.
Pač pa je druga skupina jedil, ki tvorijo nekakšen energetski vir v naši prehrani, zadostno- ali celo preveč zastopana. V to skupino jedil štejemo močnate jedi, riž, krompir, sladkor in druge ogljikove hidrate. Škroba, sladkorja in maščob ima naša hrana dovolj, verjetno celo preveč.
V tretjo skupino živil štejemo zelenjavo in sadje. Tudi tega pojemo premalo, ker je pač sadje razmeroma drago, zato pa ga uživajmo v kar največji meri vsaj takrat, ko je relativno poceni.
Veliko grešimo tudi v izdatnosti obrokov. V tem ožini so bili naši predniki mnogo bolj pametni, saj so se izdatno založili zlasti zjutraj. Naš današnji zajtrk je vse prepičel in premalo izdaten, da bi ob njem mogli dobro zdržati vse do kosila. Skrbeti moramo za to, da bo zajtrk bogat beljakovin in zadosten, da bo cb njem moč osem ur.delati. Zamenjati bi bilo treba nekako zajtrk z večerjo. Zaj-
trk naj bo obilen in kvaliteten, kot je n. pr. v Angliji, večerja pa skromnejša, da pojdemo spat. z bolj praznimi želodoi. Potem bo naše delo dopoldne boljše, naše spanje pa mnogo mirnejše. Takega načina prehrane smo se sicer v mestih že odvadili, naši kmečki delovni ljudje pa še poznajo ta zdravi način prehrane in se zjutraj pošteno založe z žganci in mlekom, ponekod s prežganko in prikuho. Njihovemu zgledu se bomo prej ali slej morali pridružiti, če bomo hoteli ostati zdravi.
Zato naj začno naše gospodinje navajati svoje družinske člane na vedno izdatnejši zajtrk in skromnejšo večerjo.
Končno se bo treba privaditi tudi raznim zelenjavnim sokom, n. pr. paradižnikovemu ali špi-načnemu. Ti sokovi sicer niso morda docela po našem okusu, ker jih pač nismo vajeni uživati, a če bi se jih navadili, bi jih zlahka uživali. Uživanje zelenjavnih sokov bi izdatno izpopolnilo in izboljšalo našo pre-' hrano.
V nadaljnjem predavanju je tovarišica predavateljica nakazala, kaj vse bi' bilo potrebno ukreniti, da bi razbremenili našo ženo, "ki je zaposlena dnevno po 16 ur in več, kar jo tira v neizbežno telesno in duševno propadanje.
Zone so se pomenile še o primernejši ureditvi kuhinje, o bolj praktičnem pohištvu, o pranju s sintetičnimi pralnimi praški in še o tem in onem.
V tednu Rdečega križa je društvo za napredek gospodinjstva pripravilo v lokalu v Partizanski ulici razstavo modernih gospodinjskih strojev in pripomočkov, ki naj ženi olajšajo gospodinjsko delo.
Od leta 1051 dalje praznujejo gasilci vsako zadnjo nedeljo v maju gasilski dan v spomin na važen dogodek, ko je ljudska skupščina LRS dne 21. maja 1948 sprejela zakon o gasilskih društvih. S tem zakonom so gasilske organizacije dobile tisto mesto v socialistični skupnosti, ki jim pripada, to je, da imajo nalogo varovati splošno premoženje pred požari in ostalimi elementarnimi nesrečami. Poleg tega pa so hili ljudski odbori zadolženi, da skrbijo za redno vzdrževanje gasilskih društev na svojem področju. Z zakonom o varstvu pred požari pa je tudi ljudska skupščina FLR.I izpopolnila in povečala vlogo gasilskih organizacij v naši državi. V letošnjem letu pa so bili ustanovljeni gasilski skladi po okrajih, v katere se stekaj"© sredstva, . ki bodo služila kot dopolnilna sredstva za čimprejšnjo izpopolnitev opreme in orodja po društvih.
Občinska gasilska zveza v Tržiču bo letos že drugič proslavila ta dan z organizacijo gasilskega tedna, ki se prične z izročitvijo nove motorne brizigalne v PIGD tovarne Peko. Ves teden se bodo vrstile razne vaje, predavanja in tekmovanj«. S tem bodo gasilci pokazali prebivalcem, da so sredstva, ki jih ljudska oblast in posamezniki prispevajo za gasilstvo, dobro naložena in se koristno uporabljajo.
Zaključila pa'bo teden veličastna proslava dne 26. maja y' Podljubelju, kjer bo tamkajšnje društvo razvilo nov društveni prapor in izročilo v uporabo avtomobil, katerega jim je podaril tov. Dular. Popoldne tega dne se bodo pionirji vseh. prostovoljnih gasilskih društev pomerili med seboj v tekmovanju in polaganju izpitov za izprašane pionirje. Dobra izvežbanost vseh pionirjev in temeljita teoretična pripravljenost v zimskem času nam obeta, da bo to tekmovanje zelo zanimivo. Glavni del proslave pa bo vsekakor popoldne, ko bo domače društvo izvedlo svoj svečani del proslave. Ob prisotnosti gasilcev vseh
društev bo občinska gasilska zveza razglasila, katera desetina je osvojila prehodni Dorni-kov pokal. Tekmovanje za ta pokal je potekalo od meseca avgusta 1956 dalje in so bila ocenjena društva v vseh panogah dela, tako da je bilo to tekmovanje temeljita in poučna šola za napredek gasilstva v naši občini.
Poleg vsega tega pa bo letošnje praznovanje gasilskega dne tudi uvod v celo vrsto jubilejev, ki jih bod.o naša društva praznovala' v letu 1958. Najpomembnejša pa bo vsekakor proslava 75-letnice prostovoljnega gasilskega društva v Tržiču, ki že trlčetrt stoletja vzgaja člane, članice in mladino v borbi proti požaru in drugim elementarnim nezgodam, pri katerih so že neštetokrat uspešno nastopali in rešili milijonske vrednosti pred uničenjem. Nadalje praznujeta prostovoljni gasilski društvi v Križah in Kovorju 35-letnieo svoje ustanovitve ter prostovoljno gasilsko društvo v Podljubelju 30-letnico obstoja. Vsi ti jubileji dokazujejo, da je ideja in tradicija gasilstva v naši občini že globoko vkoreni-njena ter da je volja, požrtvovalnost in pripravljenost članov in članic pomagati bližnjemu v nesreči njihova prva naloga in dolžnost.
Hkrati pa lahko ugotovimo, da pri tem plemenitem delu za blagor človeštva še ne sodelujejo mnogi, ki bi že po svojem položaju ali poklicu morali nujno '•■biti člani gasilske organizacije. Ne vemo, kako bi odgovorili na vprašanje, zakaj še niso gasilci, lastniki kmečkih domačij in gozdov, lastniki hiš ter vsi, katerim je zaupano vodstvo podjetij in ustanov, saj gasilci in gasilske organizacije varujejo in rešujejo to, kar oni upravljajo. Prezaposlenost za to ni odgovor, saj nam je praksa pokazala, da dobro izvežbana edinica reši več kot armada neizkušenih reševalcev. Nad tem naj se zamislijo vsi in ob gasilskem prazniku naj s svojo udeležbo počastijo vse prireditve ter dajo priznanje nesebičnemu delu naših gasilcev.
Ivan I.auseger
FOTOAMATERJI PRIDNO DELAJO
Stran «. TRZISKI VK3TNIK
Uspela gledališka predstava
Dabričaninovo »Skupno stanovanje«, ki ga je uprizorila dramska sekcija DPD »Svoboda« za prvomajske praznike dvakrat in ga ponovila še tretjič v nedeljo, 12. maja, v okviru tedna RK, je po svoji tematiki aktualna sodobna komedija. Stanovanjska stiska, ki tišči danes vsepovsod toliko ljudi, in reševanje le-te — bodisi na zakonit, bodisi na nezakonit način — je nudila avtorju hvaležno snov za oblikovanje duhovito odrske igračke, polne komičnih prizorov in humorja in ne brez satirične osti. Napisano je spretno in tekoče, naravno in neprisiljeno, čeprav je v njej zgoščen precejšen niz nepričakovanih zapletov in predstavljenih toliko povsem različnih tipov človeška družbe. Pri vsej svoji pestrosti komičnih situacij pa niti ni — tudi za diletantski oder ne — preveč zahtevna, tako da jo lahko vsaka količkaj prizadevna igralska družina posreduje svojem« občinstvu.
Za naš oder in za naš igralski zbor je bila prav primerna in je zato tudi v glavnem prav lepo uspela. Zasedba vlog je bila dobro premišljena in si ne bi mogli želeti boljše. Pri tem je hvalevredno to, da je združila vrsto najstarejših igralcev z najmlajšimi, kar daje zdrave možnosti za kontinuitetni razvoj našega gledališča. Teža uprizoritve je bila seveda na prvih, ki so ustvarili tudi najpopolnejše igralske like. Za njimi mnogo ne zaostaja srednja generacija, ki se je vrastla v odrsko ustvarjanje po drugi svetovni vojni, pa tudi med najmlajšimi, ki se vanj šele vraščajo, smo lahko ugotovili mnogo obetajoče talente.
Vsestransko dobro so bile oblikovane od večjih vlog tetka Pola, Miša in Rada, od manjših pa Kata, njen mož in Ljubica, medtem ko je bila kreacija deda Boga sicer odlična, ni pa bil enako natančno izdelan njegov dialog. Problematičen je bil tu-
di Pepi, ki je bil sicer v rokah enega najbolj talentiranih igralcev, ki pa je bil glasovno in v kretnjah malo pretiran in ki pravtako ni posvetil dovolj skrbi tekstu.
Presenetljivo dobro so bili to pot zarigrani skupinski prizori, ki so najtežji oreh za amaterske odre in ki navadno najslabše uspejo. Le-ti so bili zlasti v drugem, pa tudi tretjem dejanju sila razgibani, pa kljub temu tekoče in lepo izvedeni. Prav zanje je treba režiserju in izvajalcem najbolj čestitati.
Prijetno presenetila sta nas tudi zamisel in izdelava scene-rije, ki je bila hkrati preprosta in okusna. Tako dovršeno- izdelanega prizorišča že dolgo nismo videli in zasluži zanj scenograf
Kulturna prizadevanja pokažejo vidne uspehe navadno šele po daljšem času, za našo glasbeno šolo pa lahko rečemo, da ji pomeni vsako posamezno leto velik korak naprej.
To se je pokazalo tudi na njenih letošnjih treh glasbenih večerih, ki jih je priredila za zaključek šolskega leta v zadnjih treh tednih, prvega v okviru prvomajskih proslav, drugega v okviru tedna RK in tretjega v okviru Meseca mladosti. — (Še pred tem pa je pokazala v letošnjem letu dosežene uspehe na desetih internih glasbenih produkcijah, namenjenih ožjemu krogu poslušalcev.)
Na javnih glasbenih večerih nastopajo sicer res le najboljši gojenci šole (medtem ko pridejo na internih vsi na vrsto), toda teh najboljših je toliko in njihova igra v večini primerov tako kvalitetna, da je treba izvajalcem in njihovim glasbenim pedagogom čestitati. Med izvajalci srečujemo najmlajše in najstarejše  in  medtem  ko pri
Blaž Ster vse priznanje.
Vsi, režiser, igralci in scenograf so s tem delom odločno demantirali mnenje, ki v zadnjih letih vlada med ljudmi, da pri nas nimamo prave možnosti ustvarjati na drama tskem področju, in jo res velika škoda, da postajajo gledališke predstave na tržiškem odru vse bolj redke. Zadnji uspeh naj našo dramsko sekcijo spodbudi, da bo začela spet z nekdanjo zavzetostjo za gledališko umetnost pripravljati vedno nova in nova dramska dela. Res njeno delo med občinstvom nima takega odziva, kot bi ga zaslužilo, vendar naj je to he vznejevolji; prej alli slej bo — če bo njeno delo vedno lako uspešno, kot to pot — potegnila tudi večino ljudi iza seboj.
prvih občudujemo še zgolj tehnično in interpretacijsko precizno izvajanje skladbic, nas drugi presenečajo tudi z izvajanimi deli samimi, ki so med njimi nekatera celo zelo zahtevna.
Poleg solistov - instrumental i-stov in pevcev — nas na teh večerih vsako leto še posebej preseneti nastop ansamblov: stalnega in z začetniki pomnoženega orkestra in pa zbor cicibanov. Pri tem vzbuja pozornost vsakoletnih obiskovalcev glasbenih večerov nenehna številčna in kvalitativna rast orkestra. Le-ta vključuje letos že 40 gojencev, čeprav sta pretekli komaj dve leti, kar je bil priklican v življenje. Ce pa pomislimo še, da je večina,njegovih članov starih komaj 10 do 15 let, potem se kar ne moremo načuditi obsežnosti njegovega repertoarja, ki ga je v kratkem času svojega obstoja že naštudiral. Za to delo je bila pač potrebna izredna požrtvovalnost mladine same, še bolj pa vodje orkestra tov. ravnatelja Zazvonila.
St.8
objava
Turistično društvo sporoča, da vozi odslej zopet vsako nedeljo avtobus na Ljubelj.
Odhod ob 13.30 uri izpred pisarne Turističnega društva.
KINO
16,—17. maja 1957 »MOJ DED IN JAZ«, mladinski madžarski film.
1«.—20. maja 1957 »MARTI«, ameriški film.
21.—22. .maja 1957 »VELIKA URA«, ameriški film.
23.-24. maja 1957 »URE OBUPA«, ameriški film.
25.-27. maja 1957 »DOLINA MIRU«, angleški film.
28.-29. maja 1957 »PUSTOLOVŠČINE PAJE IN PLUTONA«, ameriška barvna risanka.
30.—31. maja 1.957 »KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST«, italijanski film.
Delo, ki ga s tem opravlja glasbena šola, je zelo pomembno, zlasti ker je zajelo tržiško mladino tako množično. (Šola vključuje že nad 200 gojencev!) Vse te množice seveda ne bo vzgojila v glasbenike, kar niti ni njen namen, je pa njeno delo važno dopolnilo splošno izobraževalnih šol, v katerih sta glasbena in likovna vzgoja še vedno potisnjeni ob stran, čeprav za oblikovanje mladega človeka pravtako potrebni kot slovstvena vzgoja in ostali učni program. S tega vidika želimo šoli, da bi v prihodnosti enako prosperirala kot doslej.
Za letošnje glasbene večere je treba ob koncu z zadovoljstvom ugotoviti še to, da so tudi skrbno aranžirani in ustvarjajo v dvorani že kar koncertno vzdušje, kar je po svoje spet lep prispevek h kultiviranju naše skupnosti. Zato so ti glasbeni večeri še posebej razveseljiv dogodek v našem javnem življenju.
Glasbeni večeri
Minilo je že štirinajst dni, odkar smo se vrnili domov. Ritem dela in odgovornosti nas je tako prevzel, da nas je bilo treba s silo iztrgati iz sive vsakdanjosti in nas vsaj v duhu popeljati nazaj v planinski raj, kjer smo preživeli pet prekrasnih brezskrbnih dni.
Ali se spomnite gruče šolar-čkov s prevelikimi nahrbtniki? Segali so jim do> kolen in jih tolkli po bedrčkih. Nekako ma-lodušno so korakali skozi Tržič proti Slapu. Nihče izmed vas ni videl strahu in nezaupanja v otroških očeh, ko se je pred njimi, mestnimi otroki, pojavila strmina, ki pelje v Lom. Ceš, kam nas pelješ, draga tovariši-ca, tako obložene, povrhu še nerodno obložene v ta strmi breg, ko še po ravnem tako težko hodimo?
Le nič strahu, otročki moji, le pot pod noge, oči pa okrog sobe, poglejte to in ono... in tam tisto...
Gledali so, strmeli in pozabljali na dolgo, strmo in hudo
pot. Dvakrat so počivali in mimogrede, po štirih urah so bili v Domu pod Storžcem. Mimogrede? I, seveda! Saj je bila takoj pozabljena dolga pot in vse njene muke in peza hudega brašna, ki so ga nekateri še povsem po nepotrebnem vlačili s seboj. Ko so stopili v dom, je bilo vse za nami in vse težave izbrisane iz spomina.
Prijazna domačnost, ki sta jo pripravila gospodinja Francka in oskrbnik Nande, nas je ogrela in nam razvnela srca v ljubezni do vseh in vsega, kar nas je obdajalo. Toplo je bilo v domu, toplo nam je sijalo sonce, toplo nam je bilo vsem pri srcu, tik pod zasneženim skalovjem in sivimi, še s snegom pokritimi vrhovi visokih gora, okrog očaka Storžca.
Otroci so gorskemu očaku preiskali' vse žepe, se igrali pri njegovih nogah bojne igre, rjoveli kot levi, tulili kot Indijanci, bili razposajeni kot škrati, se bojevali kot junaki, pletli vence in se z njimi ovenčali kot gorski
bogovi, taborili kakor partizani, razdirali take, kakor sivi starci ob zimskih večerih, se smejali kot Pavlihe; skratka povsem so pozabili, kdo so, kje so in kaj delajo.
Nihče jim ni zameril njih razigranosti, saj je v domu samem prevladovala samozavestna delovna disciplina, s katero so si pridobili mnogo prijateljev, starih in mladih, ki jih ne pozabljajo omenjati, kadar obnavljajo in oživljajo prijetne spomine na te lepe dni.
Tetko Greto Ahačičevo so vzeli kot »Dobro tetko« kar v stalno osebje v svoj lutkovni program, tako jim je prirasla k srcu. Pa kako tudi ne? Saj je v petih dneh kar dvakrat in to po dnevni službi vzela pet pod noge iz Tržiča pod Storžec in jim zgladila neke neprijetne in nepričakovane nevšečnosti, ki so nastale v organizaciji poslovanja v zvezi z njih povratkom.
Obenem jim je s Pepeo Javor-nikovo prinašala polne nahrbtnike vitaminov in kalorij v obliki zelenjave in mesa.
Kljub sedmim mamicam, Ki so spremljale otroke, so le-ti te dni preživeli brez »hišnega terorja«
v prijetnem sožitju z mladinkami Mojco, Sonje in Marijo in Franeijem, našim lutkovnim mojstrom, ki nam je večkrat nadomeščal »Ježka«, kar mu le-ta, mislim, ne bo preveč zameril.
Vrnili so se zdravi, glavo- polno novih in srce polno najlepših vtisov in spominov na Tržič, njegovo naravno lepoto, na Tržičane in njih gostoljubnost in uslužnost. S posebno prisrčno hvaležnostjo se bodo spominjali članov Planinskega društva v Tržiču, ki se tudi štiridesetčlan-ske otroške družine niso ustrašili in jim prepustili do.m in inventar s kuharico Francko in oskrbnikom Nandetom vred v uporabo, brez pridržkov in prigovorov in to po zelo slabih izkušnjah.
Pa tudi tovarišici upravnici Petkovi in kuharici Vikici v Dekliškem domu v Tržiču gre priznanje in zahvala.
V take kraje, v take domove in k takim ljudem bo naš človek, star ali mlad, vedno, rad prihajal, saj ve, da bo toplo sprejet in dobro oskrbovan.
Vse in še mnogo več za pro-cvit našega planinarstva ln turizma! Marija Hetzlova
TR2ISKI VESTNIK
Stran 5
Steze in pota okrog Tržiča
VI. Na Brčev rovt
Brčev rovt je prostrana senožet na severnem pobočju Kokov-nice, nad Spodnjim Loimoim. Razteza se v višini 751) m, f spodnjem delu do 833 m na skrajnem jugovzhodnem robu, kjer je njen najvišji del. Brčev rovt je torej dokaj nagnjen, njegova lega je prisojna. Seno-žet je odprta proti zahodu, kamor se znižuje in ima strmo odrezan vzhodni rob, kjer se pobočje ruši proti grapi, ki poteka s severnega pobočja Kokovnice do lomske doline.
Na mehki travnati senožeti so tu pa tam redke temne smreke. Krog in krog obdaja Brčev rovt sklenjen gozd. Leži razmeroma blizu Tržiča, a vendar tako daleč, da ga mestni in tovarniški hrup ne dosegata. Zato je Brčev rovt idealen kotiček, kjer si utrujeni delovni človek opomore takrat, ko mu nad ostaja časa za daljše ture in izlete. Tu se •ahko nasončimo, naužijemo gorskega zraka in tišine, ki jo V dolini pogrešamo.
Na Brčev rovt vodijo pota od vseh strani, da lahko izbiramo. Kadar razpolagamo s časom, bomo izbrali' daljše variante, sicer bomo ubrali pot naravnost proti cilju.
A. I'o pobočju Kokovnice
Pri lekarni v Tržiču se po stopnicah pow.pn.emo do cerkve na pobočju, do kote 576 m. Za cerkvijo je opuščena smučarska skakalnica, cb njej rudna jama. Ob severnem robu skakalnice se Po stezi dvignemo na majhno favno polico, ki je v višini nekdanje skakalne mize. Odtod ne bomo nadaljevali poti po stnmi stezi, ki se pne po pobočju navzgor, marveč po stezi, ki zavije bolj položno v levo. Cez kratek čas smo spet na razpotju dveh steza in spet ne bomo izbrali
strme, ki se dviga v pobočju Kokovnice navzgor, marveč zložnejšo, ki vodi proti vzhodu. Cez hudourniško grapo Zavijemo v gozd. Mehka gozdna P°t nas vodi okoli pobočja narahlo navzgor. Nad stezo v pobočju izvira studenec. Se malo dalje se eeipi v levo steza navzdol. Nadaljujemo pot po zgor-nl' stezi, ki nas kmalu pripelje 12 gozda do senožeti.
Na gozdni jasi so tri kmetije: na.ivjšja pri »Pepelarju«, srednja Pri »Kokovničarju» in spodnja Pri. »Grozu«. Vse tri kmečke hi-!* so nastale v strmem pobočju Kokovnice, druga nad drugo. To najviše   pomaknjene tržiške
so
niše, saj sežejo v višino okoli R°Orn. Na tem strmem osojnem Pobočju so stala prvotno le gospodarska poslopja, tako Imenovane »gube«. Ker je požar dvakrat uničil Tržič, so se iz stra-u pred ognjem prebivalci ob Ponovnem požaru priselili sem *'°r in svoja gospodarska po-^loPJa preuredili v stanovanjske hiše. Tako vedo povedati pri "Podnjil kmetiji. Seveda to niso *rave kmetije, marveč so stanovalci preživljajo z delom v tovarni.
Steza nas vodi po robu gozda, "koli hriba do senika, ki je nad s'ezo. v bližini senika je stude-
nec
voda, ki   odteka navzdol,
'^varja komaj nastajajočo gra-■ '"• Nad senikom vodi pot proti , Ku, na »Novino«. Stopimo pre-r" grape in že se nam odpre lep 'zKled: na severni strani • se Vigata Begunjščiea in Košuta,
pred njima njuni predgorji, na zahodu nam zapira obzorje Do-brča. Ped seboj gledamo Tržič, zlasti njegov severni del. Posebno lepo je videti novo naselje »na Fabrikl«. Se nekaj korakov po stezi in že smo pri hiši, ki nosi tablico: Kokovniška pot 5, pri Pepelarju v višini 620 m. Domače ime je pač značilno in nam pove, s čim so se ukvarjali dedje današnjega gospodarja: nosili so pepel od spodaj, da bi izboljšali travnike in senožeti, ki so zelo mahoviti.
Od hiše uberemo pot naravnost čez grapo na senožet, v Hraste. — Hraste obiskujejo Tržičani zlasti pozimi, saj je tod idealen teren za smučanje. Na tem prostoru je Turistično društvo postavilo pionirsko smučarsko vzpenjačo. (Zadnji dve leti zaradi pomanjkanja snega ni bila v obratu.)
S Hrastov zavijemo po stezi v gozdič. Steza nas vodi rahlo navzgor in ko pridemo iz gozdiča, smo na »Turkovem robu« 630 m visoko. Odtod je lep razgled na senožeti, senike in hišice. Ta jasa ima v katastrski mapi staro ime »za farovžem«, ki je že danes ohranjeno v živi govorici.
S Turkovega roba se spustimo navzdol cb pobočju mimo kočice na »Pri neko vem«. Ob spodnjem robu ograde je senik in kozolec. Mimo kočice zavijemo preko ograde v gozd, tu pa ne po poti navzdol, ampak povprek po ravnem, po gozdu. Stezo nam prečkajo kar tri poti, ki vodijo navzdol. Nobeni ne sledimo., temveč gremo po ravnem, po gozdu proti vzhodu in kmalu smo pri weekend hišici. Ob njeni ograji nadaljujemo pot po gozdu čez grapo in prek steze, ki vodi navzdol. To je prav mehka gozdna pot, ki je zlasti spomladi prijetna, ko nas vodi med telohi, trobenticami, jetr-niki in tevjem čez grape in ob mejnikih ves čas proti vzhodu.
Ko pridemo do nekakšne za-gatne grape, kjer bi morali ob potoku navzgor, zavijemo po poti malo navzdol in pridemo do številnih izvirov nad »Pavčkovo skalo« v višini 650 m. Spustimo se v dno do potoka, ga prečkamo v višini 670 m in sledimo stezi, ki zavije v levo navzgor na Brčev rovit. Steza nas vodi po gozdu, je nekaj časa zložnejša, v zadnjem delu pa precej strma. Pogled na karto nam pokaže, da prečka steza zadnjih 80 m višine izohipse kar pravokotno. Ko pridemo iz gozda, sejnnd nami razteza Brčev rovt.
B. Prek Planice* Za Vlrjern zavijemo pri transformatorski hišici po kolovozu proti vzhodu. Pot nas vodi po razgaljenih sivih pločastih skrilavcih nad pokopališčem- Ker so skrilavci nepropustna, vododrž-na plast in ker že v bližini nad njimi leže za vodo propustni apnenci, je .tu kolovoz vse leto moker in blaten. Kmalu smo »za farovžem«. Včasih je bilo tu senikov in parcel dokaj več kot danes. Marsikatera tržiška hiša je imela tu svoj delček. Zdi se, da je vsak posestnik dobil del, ki ga je izkrčil. Kasneje so se mnoge parcele   združile, seniki
* To je starejša oblika imena za piano, ravno polico vrh pobočja. Mlajša tržiška generacija ji pravi Planinica.
so razpadli, nastajali so novi, na večjih parcelah. Senožeti so tu slabše vrste, precej mahovi-te. Kaj več sena pospravi le tisti, ki zemljo gnoji.
Zgornja Planica je izpostavljen rob, ki ima proti Slapu docela prepadne pobočje. Razgled odtod je edinstven. Krog nas je na ogled vse severovzhodno pobočje Kokovnice, Storžcc s Skarjevim robom, Zenikljevec, Konjščica z Belo pečjo, za njo vsa Košuta s Sijo, Begunjščico, Stol v Karavankah, Dobrča z Lešansko planino, Jelovica v vsej svoji razsežnosti, pa še neposredna tržiška okolica: Kamnik, Birmance, strma pobočja ob dolini Bistrice, Cadovlje, Slap, Brinje in Tržič sam. Skratka: obsežen razgled, vreden ogleda.
Zgornjo Planico tvorijo zdra-pane apnene skale, mestoma zelo krušljive. Na vrhu je do nedavnega stala triangulacijska lesena piramida, kot je to v navadi na izmerjenih kotah. Tržiški zlikovci so se hoteli postaviti s svojim nekulturnim početjem in so piramido treščili čez rob v prepad. Po pravici se sprašujemo, kdaj nam bo uspelo zavreti tak vandalizem, saj vse govorjenje v šoli in na sestankih in pisanje v časnikih še ni rodilo dovolj uspeha. Zdaj pač priča, da je ta kota izmerjena in vpisana v naših topografskih kartah, le še cementno znamenje v tleh.
Ko se razgledamo, se spustimo navzdol na preval, odtod pa po stezi v desno proti Brčevemu rovtu. Steza nas peljo po ravnem, po robu grebena, nato pa po gozdu- navzgor in kmalu zagledamo skozi smreke senožet na desni: Brčev rovt. Z leve privede pot iz Loma, ki se tu v gozdu združi s stezo, po kateri prihajamo. Kmalu smo na senožeti. V njenem dnu je v višini 750 m lesen senik. A ne bomo se ustavili na spodnjem delu Brčevega rovta, marveč bomo šl.i do zgornjega roba, vse do kote 833 m, odkoder se nam odpre pogled v lomsko dolino, na Stor-žec in Konjščico in na samotne kmetije pod njo. Pa tudi proti zahodu se od tu razgledamo, saj polog D obrte in Jelovice zapirajo obzorje celo vrhovi Julijskih Alp. Z zgornjega roba Brčevega rovta vodita dve stezi v Lom, na desno navzgor pa pridemo po stezi do koče na Kriški gori. Ta pot na Kriško goro je sicer precej strma, a najkrajša: že v poldrugi uri smo lahko pri koči na Kriški gori.
Na Brčevem rovtu je tudi studenec, da se žejni napoje. Studenec je ob južnem robu Brčevega rovta, nedaleč od privatne kočice, ki tu stoji.
Pri seniku, kjer se kolovozni poti cepita, zavijemo v levo navzdol do potočka v višini 570 metrov. Preko njega nas steza vodi navzgor ob gričku »Kalvariji«. Na prvem ovinku se nam z leve pridruži steza, ki vodi na Planico s stikališča stare ceste z novo, Cankarjevo cesto. S tega ovinka je lep pogled navzdol, na Tržlško Bistrico, tovarno kos in srpov in novo nastajajoče hiše ob Cankarjevi cesti.
Steza se tu cepi, a oba kraka se na Kalvariji v višini 570 m spet združita (en krak nas vodi okoli grička, drugi naravnost navzgor). Tu smo na spodnji Planici. Gotovo se bomo za kratek čas razgledovali na eno stran na Dobrčo, Zali rovt, Kamnik in dolino Bistrice pod njim,
na drugo stran pa na gozdnata pobočja Kokovnice in na senožeti »za farovžem«. Nadaljujemo pot po gozdu navzgor. Steza se cepi na dvoje. Spodnja je bolj senčnata in vodi po gozdu, zgornja bolj prisojna, poteka ob melišču in podoru navzgor. Na robu se obe stezi združita in nas pripeljeta do kočice na srednji Planici.
Koča stoji na majhni polici v pobočju, nad podorom. Pred njo je prostor za mizico in klopci in malo niže je ognjišče, odnosno prostor za kurjenje kresa. Zato je ta kraj v višini 650 m dobil tudi ime »na Kresu-.-. Odtod vodi steza ob podoru na izpostavljen rob, ki sega tik do glavne ceste (nad Svelcem). Druga steza vodi od koče v levo navzdol na staro lomsko cesto nad Travnarjem do stare Gabele in na Slap. Nad kočo pa sta še dve stezi. Spodnja, v gezdu vodi naravnost na Brčev rovt, strmejša pa na zgornjo Planico. Preden se je poslužimo, se izpred kočice razgledamo navzdol, v dolino in vse tja do Jelovice.
Proiti zgornji Planici gremo po gozdnati stezi in prispemo do zgornjega roba manjšega rneli-šča (Tržičani pravijo melišču »plaz«). Od tu dalje se vzpenjamo v serpentinah precej strmo na preval v višini 715 m. Ze tu je lep razgled, posebno Storžec se nam kaže v svoji elegantni mogočnosti. Na prevalu je razpotje: naravnost navzdol vodi steza na lomsko cesto, na levo na zgornjo Planioo, na desno na Brčev rovt.
Stopimo najprej na zgornjo Planico, do kote 731 m.
C. Iz Loma navzgor Iz Loma vodi več poti na Brčev rovt. Ze s stare ceste v Lom se cepi pot na Brčev rovt. Druga nas vodi na- to senožet od prvega lomskega mostu. Tu pri žagi v višini 600 m zavijemo s ceste na desno, v gozd. Ta pot je v spodnjem delu kolovozna, saj je včasih vodila do rudnih jam v severnem pobočju Kokovnice, v zgornjem delu pa je to strma »teza, ki nas skozi gozd pripelje na severozahodni rob Brčevega rovta.
Tretja pot se cepi od lomske ceste v bližini lomske cerkve. Malo naprej od cerkve zavije pri hiši pot v desno, v široko nepogozdeno grapo. Na levi nad grapo je precej strmo, skalnato pobočje, ki poleti zažari v cvetju Tododendrona. Tu, na vzhodni, pa tudi na drugi strani, na zahodnem delu grape, je pobočje Kokovnice pori njeno daleč na sever, vse do ceste oziroma naselja. Le grapa, po kateri gremo, sega dalj na jug. Zato je nepogozdena senožet. Njene spodnje plasti tvorijo nepropustni, motnordečkastl werfen-ski skrilavci, nad njimi leže apnenci. Zato jo po grapi dovolj potočkov, ki izvirajo v njenem zgornjem delu. Vrh senožeti zavije steza v desno navzgor, v pobočje Brčevega rovta. Po kolovozni poti pridemo ipo četrt-urni hoji na vzhodni rob Brčevega rovta.
Iz Tržiča na Brčev rovit pridemo v tričetrt ure. Ce se razgledujemo, bomo prek zgornje Planice hodili eno uro. Prav toliko časa bi hodili od lomske cerkve navzgor. Kajti šli smo pač na izprehod, zato ne bomo drveli do cilja, ne da bi se ozirali po lepoti, k'i je bogato na-trošena krog nas.
Prof. Slava Rakovec
Stran 6
NO (J
ILIRIJA  : TRZIC 1:0
Bojaizen, da bo v tržiSkem moštvu, ki se je kljub dvema neuspehoma še vedno držal na četrtem mestu v Ljubljansko -primorski ligi, enkrat zaškripalo, se je uresničila. Sicer je res, da so povsod tuja igrišča precej gorka in bridka za gostujoče moštvo, toda1 upali smo, da naših »plavih« spričo začetnih uspehov in poleta ne bo moglo ustaviti moštvo, ki kraljuje pri dnu lestvice, kakršno je »Ilirija« iz Ljubljane. Toda je že tako. Vsakega lepega vremena je enkrat konec. Vemo, da je v našem moštvu napad slaba točka, vendar da v 90 minutah enakopravne igre ne bo uspelo dati vsaj enega gola, še vedno nismo računali. Na žalost navijačem NK Tržič je bila tekma proti »Iliriji« iz Ljubljane izgubljena z 0:1. Malo jih opravičuje to, da niso bili v najmočnejši sestavi.
Deutschland ralv
V organizaciji najmočnejših nemških avto-moto društev AVC in ADAC, ki delata prvič skupaj, se (bo konec maja pričela največja krožna avtomobilska dirka v Evropi, nazvana Deutschland raly, ki bo dolga 3000 kilometrov.
Okoli 120 tekmovalcev iz vseh evropskih držav, med njimi tudi Jugoslovana Malnarič in Vuko-vič, ki pa bosta vozila skupaj, bo startalo v Miinehenu. V našo
M E T
IZOLA : TRZIC 1:1
Vedeli smo, da bo tekma proti Izoli v »vročem« primorskem mestu ena najtežjih v Ljubljansko - primorski ligi, predvsem zaradi nekaterih nešportnih razmer, ki kraljujejo v tem mestu. Mcštvo Izole je kmalu v začetku pričelo z zelo grobo igro, pri čemer jih je obilo podpirala domača publika in pa oba stranska sodnika, ki sta očitno navijala za domače moštvo. Spričo tako grobe igre so naši nogometaši kmalu ugotovili, da je bolje vsaj pol izkupička kot pa P0' lomljene noge. Za NK Tržič je bil edini gol dosežen takole: Puškarevič je dal Dorniku, Dornik je krasno centriral Pe-ternelu, le-ta pa je s krasno potezo prepustil žogo- Krašovcu, ki je lepo streljal mimo presenečenega vratarja. Najboljši moz na igrišču je bil naš znanec, sedaj član Izole, Norčič.
bo šel skozi Tržič
državo pridejo v Podkorenu, nato gredo preko Tolmina, Vršiča, Jesenic in Radovljice v Ljubljano. Dne 29. maja okoli 19. ure bodo šli skozi Tržič. Preko Ljubelja bo gorska hitrostna dirka.
Na ralyju bodo nastopili vozači svetovnega razreda. Vozili bodo s turističnimi avtomobil:-Poudariti moramo, da so ralv vožnje najtežja preizkušnja za vozača in za stroj.
Mednarodno smučarsko
VIII. tradicionalno tekmova-vanje je vsakega gledalca-šport-nika in turista — prav gotovo zadovoljilo. Krasno sončno vreme je lepote zeleniških terenov še povečalo. Res škoda, da ti prekrasni smučarski tereni niso bolj izkoriščeni. S kakšno žičnico bi lahko ta kotiček Gorenjske, ko imamo že dobro organiziran prevoz, gostišče tik pod Zelenico, poleg tega pa še dobre organizatorje, postal naš zimsko-špor-tni center.
Letošnje tekmovanje je potekalo res v prijetnem športnem vzdušju, v zadovoljstvo organizatorjev in tekmovalcev. Res je pretopio vreme zelo razmehčalo sneg in je bila 2100 m dolga proga z višinsko razliko 700 metrov in z 51 vratci za naše razmere kar malo prehuda. Mednarodna udeležba nas še vedno ne sme zadovoljiti. Čeprav sta bila v dveh avstrijskih moštvih, Blei-bergu in ASKO, Villach, dva odlična tekmovalca, je vendar treba v bodoče pritegniti na to tekmovanje tudi tekmovalce iz svetovne smučarske elite. Seveda je vse to vezano na finančna sredstva, kar bodo pač morali upoštevati pristojni organi.
Med 45 tekmovalci, ki so prišli na cilj, je bil v letošnjem letu Janez Stefe nekaj izrednega. Oči vidno je v letošnji smučarski sezoni v formi. Letos je dosegel že dve zmagi v državnem in slovenskem prvenstvu, je bil naš najboljši tekmovalec na Poljskem, zmagovalec v Bleiber-gu, sedaj pa je dosegel kljub resni poškodbi na nogi ob udeležbi vseh jugoslovanskih tekmovalcev in Lipantza, Solleja in ostalih Avstrijcev še zanesljivo »mago na Zelenici. To je res pravi triurni tekmovalca, ki so ga lansko leto prištevali že med »staro Šaro«.
Takoj, ko je Stefe prispel na cilj (drugi med člani) je bilo vsakomur jasno, da bo zelo težko izboljšati njegov odlični čas. Po progi so švigali Dornik, Jože Krmelj, Mulej itd. Po stilu pri vožnji   so   sicer   nekateri celo
V počastitev spomina narodnega heroja Mirka Bračiča je bil 5. maja 1957 tretje leto smuk za prehodni pokal. Ker snežne razmere v letošnjem letu niso dale prilike, da bi bil smuk na Kofcab, ga je prireditelj Planinsko društvo v Tržiču v povezavi s Smučarskim klubom »Ljubelj« v Tržiču letos priredil na Zelenici.
Megleno in deževno jutro ni oviralo prirediteljev, vodij in tekmovalcev, da ne bi odšli iz Tržiča. V -zeleniških plazovih je snežilo-, toda kljub temu je tekmovanje v redu potekalo. Tekmovali so smučarji Ljubelja iz Tržiča in Enotnosti iz Ljubljane. Prehodni pokal je prvo leto osvojil -Peter Križaj (Ljubelj), drugo leto Franc Primožič (Ljubelj). Letošnje leto pa je nepričakovano dosegel -najboljši rezultat član »Enotnosti« iz Ljubljane. Mlada ekipa je pod vodstvom Megušarja pokazala v težavnih okoliščinah veliko borbenost.
tekmovanje na Zelenici
prekašali »Zavrotarja«, toda nihče ni tako pravilno jemal vrat, nihče ni uspel presmučati progo brez kakšnega neljubega pripetljaja, razen. Janeza. Čakali smo-še Kunšiča in Lipantza ter računali tudi na Matevža Lukanca. Toda razen Lipantza, ki je dosegel drugi najboljši čas, so vsi izpadli iz proge.
Prijetno so presenetili še naši tekmovalci: Jože Krmelj, na katerega že dobro nihče ni računal, vendar je pokazal, da še vedno spada med najboljše jugoslovanske smučarje. Primožič je z 12. mestom pred mnogimi asi. Posebno dobro se je uvrstil tudi mladinec Lado Stritih, ki je na štirinajstem mestu in daleč najbolje plasirani mladinec.
Med ženskami je presenetila mladinka Fanedlova, ki kaže vedno večji napredek in je z njo treba v bodoče resno računati. Toda po drzni vožnji in po slogu še vedno vse daleč prekaša Slavica Zupančič, edina jugoslovanska državna ženska obrtna mojstrica, kot jj pravijo. Vso progo tik do cilja je presmučala tako elegantno in hitro, da človek skoraj ni vedel, da vozi ženska, toda tik pred ciljem je zelo nevarno padla in izgubila skoraj minuto na času. Darinka Lukanc je zasedla šesto mesto med 10 tekmovalkami.
V moštvenem tekmovanju pa je moštvo »Ljubelja« v postavi Stefe, Dornik in Jože Krmelj osvojilo tretjič zaporedoma prehodni pokal in ga tako dobilo v trajno last. Sledijo moštva: Blei-berg, Triglav (Kranj), Enotnost (Ljubljana), Jesenice in ASKO (Villaoh).
Rezultati: Člani: 1. Janez Štete 2,11,3, 2. Norbert Lipantz, Bleiberg 2,23,1, 3. Fritz Sdlle, Bleiiberg 2,24,2, 4. H. Muken-schnabel, ASKO 2,24,3, 5. Ludvik Dornik 2,28,1, 6. Jože Krmelj 2,29,4, 7. Stanko -Klinar, Jesenice 2,30,3, 8. Peter Križaj 2,3?,1, 10. Mulej in Jenko, Triglav 2,34.
Članice: Fanedl, Fužinar 1,46,2, 2. Spendal, ASKO 1,48,1, 3. Zupančič 1,54,(1.
Proga je bila dolga okrog 1200 metrov z 300 m višinske razlike in je imela 40 vratic. Tekmovanje je bilo težavno zaradi goste megle. Poleg tega je snežilo, medtem ko je bil sneg veliko boljši kot na nedeljskih mednarodnih tekmah.
Rezultati iso bili sledeči: Janez Jemec (Enotnost) 1,23 4/5 Janko Krmelj (Ljubelj) 1,24 2/5 Franc Primožič (Ljubelj) 1,24 4/5 Janez Perko (Ljubelj) 1,26 Matevž Lukanc -(Ljubelj) 1,27 2/5 Jože Krmelj (Ljubelj) 1,27 ?/5 Slavko Lukanc (Ljubelj) 1,31 4/5 Adi Pernuš (Ljubelj) 1,41 2/5 Drago Jemec (Enotnost) 1,44 2/5 Blaž Rcipret (Ljubelj) 1,44 4/5 Anton Kralj (Ljubelj)     2,17 3/5
Razglasitev rezultatov je bila v gostišču pod Ljubeljem, kjer je v imenu Planinskega društva iz Tržiča vse pozdravil tovariš Slavko Lukanc. Pomen prireditve in zahvalo za izvršitev te prireditve pa je poudaril tov. Milan Ogris, ki je v imenu občinskega komiteja tudi razdelil darila tekmovalcem.
Rodile so: Jane Darinka iz Se-benj 4 — deklico; Studen Olga iz Sebenj 39 — dečka; Primožič Marija iz Tržiča, Cankarjeva 8 — deklico; Zopič Marija iz Tržiča, Proletarska c. 6 — dečka; Ive Bogomila iz Tržiča, Čevljarska ul. 2 — deklico.
Umrli so: Zupan Janez, posestnik iz Retenj, star 5? let; Cuznar Marija, druž. upokojenka v Križah, stara 77 let; Miku-lič Jožef, tovarniški delavec s Slapu, star 33 let; Križaj Štefan, upokojenec iz Tržiča, Trg svobode 22, star 55 let.
Poročili so se: Bizjak Jožef, zidar, in Zupan Ana, predilka, oba iz Tržiča; Logar Peter, tovarniški delavec iz Retenj, in Hočevar Jožefa, tovarniška delavka iz Bistrice pri Tržiču; Sparovec Jože, mizarski pomočnik iz Zg. Dupelj, in Uzar Marjeta, uslužbenka s Pristave; Tavželj Alojzij, krojač iz Pra-proš, in Bešter Valentina, navi-jalka iz Vadič; Štular Alojzij, kleparski pomočnik iz Palovič, in Valjavec Darinka, tovarniška delavka iz Hudega grabna; Ziv-kovlč Roko, avtomehanik, in Prešeren Marija, fotograf inja, oba iz Tržiča. — Mnogo sreče!
POSREDOVANJA
Več sprevodnikov sjrejmo v službo podjetje Slovenija - avto-promet (SAP) iz Ljubljane. -• Roflektanti naj se zglasijo v toj zadevi pri posredovalnici dela pri tukajšnjem občinskem ljudskem odboru.
Diatonično harmoniko v dobrem stanju iprodam. Več se po-izve v pisarni Turističnega društva.
ZAHVALA
Vsem, ki so a nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega moža in očeta
JANKA ZUPANA se najtopleje zahvaljujemo-Prav tako hvala vsem darovalcem cvetja in vencev, pevcem za ganljive žalostinkc, čč. duhovščini, gasilcem, Zvezi borcev ter šolskemu vodstvu za vence in spremstvo. Posebna zahvala zdravniku tov. dr. Robiču za nesebično pomoč! Zupanovi
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega moža JOŽETA MIKULICA se iskreno zahvaljujem vsem, k' so ga spremili v prerani grob Posebna zahvala sindikalnima podružnicama Bombažne predilnice in tkalnice in Tovarne lepenke, ZB in ZVVI za vence m ostalo pomoč. Nadalje se prisrčno zahvaljujem dr. A. Robiču in dr. T. Martinčieu za zdravniško pomoč ter č. gg. župniku in kaplanu za duhovno tolažbo in poslednje spremstvo.
Končno se zahvaljujem sostanovalcem, ki so mi stali ob strani v najtežjih trenutkih.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoča žena Albina in sin Jožko Miku"č-
Najdena je bila naylon rutica-Poizve se v pisarni Turistične?!" društva.
Dve srednjeveliki palmi naprodaj. Več se poizve v pisarn: Turističnega društva.
PREKLIC
Hilda Kirn, Tržič, ulica heroja Grajzarja 1, preklicuje-m 6°" vc-rice v zvezi s Francetom Erženom, Virje 24, in izjavljam, da so neresnične.
BračiČev smuk letos na Zelenici
»Tržiški ve-stnik«, glasilo SZDL tržiške občine, .Izhaja vsakega- 1. in 15. v mesecu / Urejuje ga uredniški odbor. Zanj odgovarja Ms*S Stumfel / Izdaja ga Turistično društvo v Tržiču / Nasllov uredniStva in uprave: Tržič, Cesta JLA / Telef št. 255 in 274 / Celoletna naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna številka 15 din / Tekoči račun Izdajatelja: 61-KB-4-Z-90