Pedagoški in stanovski kongresi v inozemstvu. (Izvirno poročilo »Učiteljskemu Tovarišu"). MEDNARODNI PEDAGOŠKI KONGRES V BERLINU. SODOBNA NEMŠKA OSNOVNA ŠOLA. Dne 12. aprila ob 10. uri je otvoril dr. Becker kongres s programatičnim govorom v natlačeno palnd dvorani »Grosses Schauspids haus«. »Mednarodni duh in mednarodna vzgo« ja«. Kongresa se udeležuje okoli 500—6000 učiteljev iz Franooske, Angleške, Nemške, Holandske, Švedske, P©ljske, Cehoslovaške, Bolgarske, Letske, Litvanske, Avstrijske in Jugoslavije. Becker je izvajal v glavnem to*le: Če družijo vzgojitelji mednarodno je gotov© na= men, da se z narodi pobratijo. Kaj pomagajo Ttarodom mednarodne zveze, če se pa mla= dina vzgaja v sebičnem narodnastnem duhu. >Mi tičimo še vedno v dobi absolutnega narodnega mišljenja. Dokler ne bodo narodi čutili v sebi tudi človeštva, toliko časa se ne more meriti pravi mednarodni duh. V skup* nem ddu narodov labko nastane mednarods na zveza, mednarodni duh pa le iz novega čustvovanja mcd člo.vekom in človekom. Kar ljudi loči, če osebno izvzamemo je narodno, kar jih veže je človeško. Iz tega govora se vidi, da je Nemce, An* gleže in Francoze svetovna vojna vendarle nekaj naučila. Da ni dov©lj, če je človek za= grizen narodnjak, ampak, da je še globlja sila in moč v človeku, ki jih veže in dela od« visne, ker človek in tudi narod, pa če tudi je večstomilijonski, bo živel v današnjem gospo« darsko*duševnem normalno le mednarodno. Tu na tem kongresu se grade začetki šele tipanja mednarodnega duiha, a tik za tem more neposredno priti mednarodna gospo* darska osvoboditev. S tega stališča je ta kongres pozdraviti. Od 12.—17. se vrše važne razstave, pre« davanja, ogledi po važnih šolah novodobnega nemškega šolstva. Iz celotnega vtisa še vedno sili praiski duh in ostro narodnostna vzgoja. O čisti de* lovni šoli ni niti g©v©ra. To je zgolj formalen reformizem. Priti mora mlajše, bolj ostro usmerjeno učiteljstvo, ki bo v smislu ddovne šole rešilo vzgojno preobrazbo šolstva. Le redke so izjeme, ki gredo čisto novo pot. Povsod se vidi skoro le posnemanje. Kuhlmann mi je v osebnem pogovoru v Lipskem zelo lepo označil na vprašanje: »Kaj misli o berlinskem šolstvu in delovni šoli ter njega reformi pisave« sledeče: »Ko so Ber= linčani hoteli upeljati novo šolo so od same priprave zboleli«. Naslov kongresa ni pravi: »Novodobno nemško šolstvo«, pravilno bi moralo biti »Berlinsko=pruska šola«, ker Lipčani in Hamburžani niso tu razstavili mnogo — oni gredo pač samostojno pot in delali bi krivico Nenn cem, ko bi jih vse hoteli imeti za pnusakc. Moj osebni občutek je to, da Slovenci nismo ravno najslabši, in da bodo morali Prusi še večkrat oboleti predno pridejo do čiste samostojne delovne šole. S tem seveda ni rečeno, da čl©vek tu ne pridobi prav nič. Ampak svetujem vsako= mur, komur je mar nova šola, naj se pomudi rajše več časa pri lipskih in hamburških to* variših, ker bo od njih mnog© vcč dobil. Zanimiva so bila predavanja: ministra prosvete: Dr. Becker: »Mednarodni duh in narodna vzgoja«, 'Kretschmann: '»Moderno šolsko poslopje«, Feuerstadc: »Posebno svoj* stvo dekliške vzgoje v osnovni šali«, dr. Karsen: »Nemške poskusne šole«, Kohne: »Poročilo o hamburških poskusnih šolah« in Glockel: »Dunajska šolska reforma«. Celoten vtis tega vzgojeslovnega kon* gresa jasno kaže v predavanjih in šoh ski razstavi, v čustvoivanju učiteljstva in šol= skih oblastih, da se poslavlja nerad istari pru* ski militaristični duh, narodna zagrizenost, meščanski individualizem kapitala in z njim vred vsa stara učeča okostenela šola disd* pline in da namesto stare razpadajoče me= ščanske družbe stopa sicer še tipajoče ali vendarle samonikl© zavestno nova druižba delovnega ljudstva, ki ustvarja novo delovno šolo v vsej pestrosti in prostosti. Res je, da je vmes še polno reformnih kompromisov, ki nazaj nočej©, a naprej ne morejo. Preteklost jih vkče nazaj, a bodočs nost je prevelika razlika polpreteklega živ= ljenja. A kljub vsemu se vidi, da gre tok časa naprej in navzgor h končni zmagi pppolne svobode nove šole s sodelovanjem ©troka, učitelja in staršev z vso družbo, ki vzgoji nov rod in drugacno človeštvo prepojeno s človečansko dobroto lepote, resnice in mednarodnega sodelovanja ter pravične porazde^ litve gospodarskih in prosvetnih vrednot. Stanislav Žagar. Berlin, 16. aprila 1928. MEDNARODNA ZVEZA UCITELJSKIH UDRUŽENJ. Dne 14. apirla 1928 je otvoril ob 9K. predsednik Wolff zasedanje Mednarodne zveze učiteljskih udruženj, v kateri so včla* njeni: Angleži 6, Nemci 6, Bulgari 3, Frans cozi 6, Holandska 3, Latiška 2, Litavska 2, Poljska 5, Švedska 2, Švica 3, Češka 4, Jugo* slavija 3, Estonska 2. Pr,edsednik Wolff je podal predsedniško poročilo in povdarjal velik pomen te medna* rodne zveze. Dumas je podal tajniško poro« čilo in razvoj od leta 1926, iz katerega je razvidno, da ima zveza 83.000 članov in da se zveza ugodno razvija in ima namen združiti vse učitelje sveta in jih prepojiti z duhom miru in sprave narodov k skupnemu sodelo* vanju v korist človeštva. K temu poročilu je govorilo več gov©r* nikov, ki so predlagali razne načine, kako bi se zveza zboljšala in zvečala. Za tajniškim poročilom je blagajnik La* pierre podal blagajniško poročilo, ki se je ©dobrilo. Vsako učiteljsko udruženje plača 25 dolarjev osnovne pristopnine in na vsakih 1000 članov še 2 dolarja na leto. Dne 15. aprila 1928 so se sprejele razne važne resolucije raznih učiteljskih udruženj in dne 16. aprila 1928 so obravnavali slučaj-nosti ter se je zasedanje zaključilo. Vsled obveznosti, da so seje tajne in vsled izjave, da bo tajništvo izdalo poročilo o vsem, kar sme v javnost, sem p©dal le okvirno gibanje zasedanja. Po izdanem po« ročilu podam svoje mnenje in misli k temu zasedanju. S tovariškim pozdravam Stanislav 2agar. Berlin, 16. aprila 1928. O BERLINSKI ŠOLSKI RAZSTAVI. Globina nemške šokke reforme, ki se= veda še ni dokončana — saj se reformno gibanje v svojem bistvu sploh dokončati ne more — se je zrcalila iz šolske razstave, ki je bila otvorjena istočasno s pedagoškim kongresom v Berlinu (12. aprila do 17. apri= la). Čeprav razstava ni nudila kritičnemu obiskovalcu sinteze i.učnega in vzgojncga dela na nemških osnovnih šolah, je vendar — prežeta reformnega duha — pobudno vplivala na vsakogar, ki se vglablja v načela novodobnega šolstva. Izredno pozornost so vzbujali razstavni prostori z izdelki raznih poskusnih šol (Leipzig, Dresden, Hamburg, Wien). Laskava mnenja Sn prizn,anja, po^ dana od tisočev obiskovalcev, so pričala, da doseže novodobna šola naravnost eklatantne rezultate. V samastojnem in samopridobitnem du* hovnem in manualnem delu so otroci ustvar^ jali razstavljene izdelke iz raznih življenskih poprišč, poslužuj©č se papirja, lepenke, gli* ne, šibja itd. Otroška roka je ©blikovala Wu storična bivališča in znamenitosti, iorografs s'ke enote itd. Le škoda, dai nam vsled ©gromne pestro= sti razstavljenih izdelkov ni mogoče spuščati se na tem mestu v posameznosti, čeprav bi baš s tem šele dostojno locenili to velikop©* tezno prireditev, ki je bila predmet dolgo* veznih razprav v tiukajšnjem časopisju. Berlin, 20. aprila 1928. K—č.