Govor slov. poslanca dr. L. Gregoreca v državnem zboru dne 3. maja 1887. (Dalje.) Takšno izvajanje člena 19. se nam Slovencem mora zdeti kot jedino pravo in kot takšno, ki je primerno, da se mir med narodi doseže. Mislim tudi, da smo temu bliže, kakor bi se komu dozdevalo. Zakaj mislim tako? Zato. ker se za takšno izvedenje člana 19. že Nemci zanimajo. (Poslanec Vošnjak: le na Ce3kem!) Ali Nemci so bili, ki so pripomagali članu 19. do sedanje oblike. Zatorej mislim, da bodo tudi Nemci mu pomagali do pravega izvedenja! Vprašam: kaj neki Nemce na Vvskem toliko peče? Gotovo to. da ima česka večina v deželnem zboru českem sklepati in odločevati tudi o nemških šolab, o vzgoji nemških otrok, sploli o vprašanjih, ki zadevajo nemško narodnost. Tako je in temu je kriva sedanja deželska samouprava in njeni deželni zbori. Nam Slovencem se iz tega uzroka slabo godi, le veliko hujše, nego Nemcem na Ceskem. Razdeljeni smo v 6 pokrajin, satn v jedacj (na Kranjskem) imamo še ne dolgo nekoliko upliva na šolstvo. Ne rečem, da hočejo biti ali da so Gehi krivični Nemcem na Českem. Tega ne rečem in tudi reči ne morem. (Posmeh na levi.) Nasprotno, česka večina v deželnem zboru v zlatej Pragi je Nemcem že večkrat roko ponudila k miru in porazumljenju. (Živahno posmehovanje na levi.) Kaj podobnega nam Slovencem nemške večine v štajarskem in koroškem deželnem zboru, italijanske v Trstu in Istriji še nikoli niso ponudile. 0 mirn nelejo ničesar slišati. One le pesti krčijo, da bi nas bitreje ko mogoče pobile. (Poslanec dr. Foregger: glej, Auastazij Griin!) Na Koroškem nimamo niti jedne slovenske ljudske šole in prebiva vendar ondi še 130.000 Slavencev. (Čujte! Čujte! Neverjetno na desni.) Ponemčevalce v Gradcu je že celo sram ^er se ne upajo z vsemi svojimi hudobijami v javnost na svitli dan. (Posmeri na levi.) Da, tako je! (Poslanec dr. Derschata: ni tako hudo.) Kakor bi bili kaj ukradli ali nameravali ukrasti. kakor zločinci skrivajo se v temo tajnih šolskili zaukazov. Pred nekoliko leti izdalkso natnreč tajen zaukaz. (Čujte! čujte! na desni) šolskirn vodstvom na Spodnjem Stajarskem. V njem nahaja se navod. kako bi slovensko mladež brez vednosti starišev hitro ponemčiti mogli. (Čujte! čujte! na desni. Klici na levi: prečitati, pa vse!) To Uiiasovo pistno smo zasačili. Naslov mu se glasi: ,,Bestimmungen iiber Behandlung des deutsclien Uuterricbtes an den nichtdeutschen Volksschulen in Steiermark". To je pravcato Uriasovo pismo, ki ima namen, slovenskej mladeži na zlobni, zavratni način, kakor mogoče hitro in urno zavdati narodno smrt. (Cujte! na desni. — Posmehovanje na levi in klici: prečitati! poročati!) Bodem precej poročal. (Poslanec dr. Rus: datum in število! — Klici na desni: Mir! Poslanec Thurnlierr: vsaj mu ne bodete Vi narekovali, kaj ima govoriti!) Po tem zaukazu zmatra se poučevanje nemškega jezika kot del vsega pouka, to se reče: v sicer slovenskej Ijudskej šoli morajo vse predmete — veronauk izvzemši —. otrokom utepati tudi v nemškem jeziku, (Čujte! čujte! na desni.) začnejo pa z nemšeino že v drugetn šolskem leta, (Čujte! čujte! na desni!) ko so že v prvem šolskem letu z nemškim govorjenjem bili pričeli, s prva posamez, zatem pa vsi vkup! (Gujte! čujte! na desni.) Polagoma postane pouk utrakvističeu in naposled stopa zmagonosno na dan. nemščina kot jedini poučni jezik. (Cujte! čujte! na desni.) Naposled še treba delo venčati in venec je spleten iz tehničnib izrazov nemškega telovadstva ali rturnarije", katerih si mora slovenska deca v glave ubijati ter še konečno nemške — narodne pesmi prepevati, menda na primer ,,Die deutsche Wacht am Rhein" ali rDas deutsche Lied". (Ugovor na levi.) Tako se godi Slovencem, to je zasramovanje člana 19! Navajam vse to v dokaz, da sedaj ni pričakovati, da bi bili narodi drug drugemu v narodnih rečeh pravični. In zato tra.ja narodna borba nepretrgano naprej Konec jej storiti je možno le, ako se sleharnemu narodu prilika vzame drugemu v narodnih rečeh zaukazovati. In to v svrho najpripravnejši organ ali sredstvo je od mene priporočana narodna samouprava. Ž njo ujema se tudi naš prvi, najboljši narodno politični program, kateri je pred 20 leti v peticiji do vlade bil podpisan od 20.000 podpisov ter njej predložen. V tistej peticiji so namreč Slovenci prosili vlado, naj vse njib. pokrajine zloži v jedno narodno, upravno slo vensko skupino. Slovenci prisiljeni smo ta politični program zopet izkopati, se ga poprijeti in za njega uresničenje vse sile napeti; sicer pograbi nas v petih upravnili skupinab narodna smrt a tega nočemo. Marveč boriti se hočemo prav možato, dokler ne zmagamo, dokler ne dospemo do pravice. Zato bodemo o primernem času tej visokej zbornici predlagali dotičnih nasvetov ter se nadejamo, da nas bodo podpirali vsi avstrijski domoljubi, ki resnično želijo, da narodni prepiri in borbe prenehajo. Je pa še jedni glavni uzrok, zakaj se narodi ne morejo pomiriti. In ta uzrok se ima iskati v obnašanji vlad. katere so od 1. 1867. naprej na krmilu. Nobena izmed njih se ni resno pečala, da bi član 19. izvela. Nobena ni hotela potrebnega organa za njega izvedenja ustvariti. namreč narodnih zastopov pri raznih na rodih. Toda mnogo pripada pri izvajaiiju 19. člana tudi vladi ali eksekutivi in tukaj so vlade mnogo zakrivile pa tudi zanemarile, kar bi narodno borbo vsaj zmanjšalo, skrčilo. Kar nas Slovence zadeva, amo svoje težnje že večkrat predložili v posebnih spomenicah, do sedaj brez bistvenep-a uspeha. To je tem bolj obžalovati, ker naše težnje nikomur ne delajo krivice, vse zamore vlada izvesti zelo lebko. Vrbu tega so še tako malenkostne, da se moramo slovenski poslanci že res sramovati pred Bogom in pred Ijudmi, ker še zmiraj s takim beraštvom vso visoko zbornico nadle^ujcmo. Neprenehoroa krčimo svoje zahteve, nadejajoč se, da tako vsaj nekaj ulovimo. Od leta do leta stojimo pred ministerskimi stoli, kakor upognjena prosilna pisma, (Veselost) pa še niti le nekoliko ugodnega rešenja ne dobimo. (Poslanec dr. Vitežic: žali Bog, res je). V vseli važnejših glasovanjili glasujemo za vlado pogumnejše. kakor vsi mameluki. (Burna veselost.) V zahvalo za to pa nas Slovence vlada prepušča na Stajarskem in Koroškem najkrutejšemu ponemčevanju v Trstn in Istriji pa poitalijan-če\'anju, da-si nič ne vemo, zakaj. Našim narodnim sovragom dohaja iz onega omahljivega obnašanja vlade zmiraj več poguma k novim krivicam in k novim nasilstvom. (Res je, na desni) in tako traja narodna borba naprej čedalje hujše in srditejše. (Konec prih.)