ANNALES 6/'S5
strokovno delo	UDK 61 S(091)(497.12 Piran}"'!6/17"
929 Fonda (497.12 Piranj"! 6/17"
O LEKARNARSTVU IN DVEH LEKARNARSKIH DIPLOMAH ČLANOV PIRANSKE DRUŽINE FONDA V ČASU SERENISSiME
Alberta PUCER
arhivist, Pokrajinski arhiv Koper, enota Piran, 66330 Ptran. Botniika 30, SLO archivista, Archivio regionale di Ca pod i stri a, Unita di Piiano, 66330 Pirano, Via dell'Ospedaie 30, SLO.
IZVLEČEK
Že v zgodnjem času Beneške republike je bilo fekarnastvo tudi v naših obmorskih mestih (Koper, Izola, Piran) močno razvito in razširjeno. V mestih je delovalo več lekarn, lekarnarji pa so se morati za opravljanje svojega poklica izšolati (običajno v Benetkah). Po končanem študiju so dobili diplomo. Dva primerka lekarnarskih diplom članov znane piranske družine Fonda (iz leta 1682 in 1721) sta ohranjena v Piranskem arhivu. Gre za redka tovrstna dokumenta, kakršnih bi v drugih arhivih težko našli. V pričujočem zapisu sta lekarnarski diplomi podrobneje predstavljeni kot tudi lekamastvo na splošno.
L
V	naših obalnih mestih (Koper, Piran, Izola) je hib lekarnarstvo že v času beneške oblasti precej razvito in razširjeno. V enem od številnih testamentov, ki se hranijo v piranskem arhivu, se omenja lekarna v Piranu že leta 1416, seveda pa so začetki lekamarstva na tem našem območju veliko starejši. Prve javne lekarne v Istri segajo že v 14. stoletje. Še starejše pa so bile lekarne, ki so delovale v sklopu samostanov (benediktinci, frančiškani, dominikanci). Najstarejše medicinsko-farmacevt-ske predpise v Evropi je objavil cesar Friderik II. že leta 1231, Kmalu za njim, leta 1258, pa je beneški dož Ranieri Zeno izdal "Capitulare medicorum el spetia-riorum", torej zdravniške in iekarnarske predpise. S temi predpisi ali zakoni, ki so vsebovali nekoliko spremenjena pravila cesarja Friderika II., je beneški dož uredil pravice in dolžnosti tako zdravnikov kot lekarnarjev.
V	veljavi so bili vse do leta 1565, ko so beneški lekarnarji ustanovili svoj kolegij, imenovan "Collegium aromatariorum". To je bil poseben kolegij lekarnarjev, izdelovalcev in prodajalcev zdravil, ki se je iočil od drugih prodajalcev drog in aromatičnih snovi (zeliščar-jev). Njegov odbor so sestavljali predsednik in dva svetovalca Le-te je izbrala posebna oblast, imenovana "lustitia vetus" ah "Giustizia vecchia", in sicer izmed
šestih članov, ki jih je predlagalo članstvo kolegija. V vodstvo pa so od svojih članov s tajnimi volitvami izbrali še dvanajst članov odbora, ki so tvorili tako imenovani "Collegium minus11 (Mali kolegij). Sklepi tega kolegija pa so stopili v veljavo šele, če so jih potrdili "Provveditori de comun" (občinski nadzorniki) in omenjena "Giustizia vecchia", ki jo je beneški senat ustanovil že leta 1172. Temu organu so bili podrejeni tako uvozniki drog (speciariit kot lekarnarji (aromatarii). Članstvo v kolegiju je trajalo samo eno leto. Če člani niso prihajali redno na posvetovanja in sestanke, so bili denarno kaznovani ali celo odstavljeni. Predsednik kolegija (prior) in svetovalci (consilierii) so enkrat na leto pregledali vsako lekarno. Če so v kateri odkrili nepravilnosti, so to sporočili nadzornemu uradu. Sicer so bile lekarne na celotnem ozemlju Beneške republike (tudi v naših obalnih mestih) okusno in lepo urejene (pohištvo, posode za zdravila...). Takrat so lekarnarji kot člani plemenitega poklica (ars nobilis) uživali velik ugled in spoštovanje. V vsaki lekarni so morali imeti na zalogi določena, potrebna zdravila. Lekarnarji so jih kupovali od Benetk, nekatera pa so izdelovali tudi sami, za kar so seveda morali biti izšolani. Droge ali zelišča, so morali en dan pred pripravo zdravil dati na pregled zdravnikom ter predsedniku in svetovalcem lekarnarskega kolegija. Predpisi o pripravi in izdelavi zdravil so bili zelo na-
203
ANMALES
Diploma Nikolaja Fonda (1682), 6. stran.
Diploma Nikolaja Fonda (1682), 8. stran.
Alberto PUCER:O LEKARNARSTVU IN DVfH ! ČKAPNARSKIH DlPtOMAH ČLANOV PIRANSKE DRUŽINE FONDA.-.. 20J-208
,. ——-—- ■-/■•1
I ARPR.OB ATT Ù : D. NICOLA) EON DA |T\rARTE AROMAIARLA
¡ .«.VB SF.uf'pRjKe rPH.* ALOysiCf" CtíNÍARENC
IN AÍAGÍSTRATV ¡ IVSTJTÍA VETIR IS ! ^BimMii"'ao. ;
! .. WiRMATAFTiT.
%
L—; _____si!
Platnica diplome Nikolaja Fonda (1682) in 3. stran.	Diploma Nikolaja Fonda (1682), 4. in 7. stran.
tančni. Za zdravila, ki so jih lekarnarji sami izdelali, so morali zdravniki izdati dovoljenje. Strupene snovi pa so v lekarnah po zakonu morali hraniti v posebnih zaprtih omarah. Leta 1617 so beneški lekarnarji izdali predpise za izdelovanje zdravil pod naslovom "Pharmacopea..,". Lekarnarjem je bilo prepovedano, tajno se meniti z zdravniki ah drugimi lekarnarji v škodo bolnikov. Za take tajne dogovore so bih denarno kaznovani ali celo z ukinitvijo opravljanljanja poklica. Zanimivo je tudi, da je bilo strogo prepovedano dajati zdravnikom kakršnakoli darila (podkupovanje). Naj omenim se to, da je
kljub ostrim zakonom in kontrolam cvetela tudi trgovina z drogami in zelišči na črno.
II.
V Kopru so bile v 1 7. stoletju kar tri lekarne, v Piranu dve, od katerih je bila najbolj znana in ugledna lekarna piranske družine Fonda, in to še do povojnih časov. Zanimivi in izredno lepi sta lekarnarski diplomi dveh čla-
AFPRCto'IO
I M-AP.JfK-AR'OIVI A J AR
* ,'.*. •.. ' , -il>m i'- •■ :. .
204
ANNALES i»/' 95
Alberto PUCER:OUKARWARSTVU IN DVXH It'K.-ViïNARSKUT OfftOMAH ClANOVfIRANSKE DRUŽINE FONDA..., Jl)5-j0s
Diploma Nikolaja Fonda (1682), 11. stran.
nov te družine, in sicer D. Nikolaja Fonda iz leta 1682 in njegovega sina j. Petra iz leta 1721., ki se hranita v piranskem arhivu. Diplomi (druga je privezana k prvi) sta v obliki knjižice ali zvezka (vel.: 17 x 23 cm), vezani v temnordeče usnjene platnice. V sredini platnic je barvna slika sv. Jurija, zavetnika Pirana. Sliko in rob plainic obdajajo zlati okraski. Prednja platnica je enaka zadnji. Notranjost starejše diplome je iz enega papirnatega in šestih z barvami poslikanih in popisanih per-gamentnih listov. Tretja stran (prva pergamentna) nosi z velikimi pozlačenimi črkami naslov diplome: APRO-BATIO D. NICOIA1 FONDA IN ARTE AROMATARIA, ANNO 1682. Na četrti strani je narisan lep grb (morda družine Fonda), okrašen s cvetjem, v katerem je talilnik na žarečem oglju, predstavlja Nikolajev poklic. Na peli strani je upodobljen Kristus s kroglo (Zemljo) v roki, okoli njega pa sedem angelov drži trak z napisom: SALVATOR NOSTER SALVA NOS A LABIIS INiQUIS ET A LINCUA DOLOSA (Rešenik naš, reši nas hudobnega in prevarljivega jezika). Na šesti strani je upodobljen beneški krilati lev s piranskim grbom v taci. Pod njim so narisani še štirje različni grbi. S sedme strani zvemo, da je bila aprobacija (diploma) Pirančana Nikolaja Fonda v lekarnarski umetnosti opravljena leta 1682, za časa vla-
de beneškega doža Aloysia Contarena, v uradu IUS-TITIAE VETRIS in potrjena od gospodov tega urada. Beneški dož pa je tudi lepo narisan na osmi strani. V levi roki drži tehtnico, v desni pa meč. Šele na deveti in deseti strani je v latinščini napisano besedilo diplome. Sledijo podpisi Štirih članov odbora pred katerimi je Nikolaj opravljal diplomo, ter pečat in podpis notarja. Sv. Jurij na konju in sulico v roki, s katero zabada zmaja, je izredno lepo upodobljen na enajsti strani. Na dvanajsti pa je za zaključek te lepo ilustrirane oziroma iluminirane diplome narisana prosto stoječa vaza z rožami. Na predzadnji strani je nek tekst iz leta 1683 zadnja pa je prazna.
Diploma Pietra Fonda, sina Nikolaja iz 1721, J. stran.
Druga, mlajša, diploma Petra Fonda, sina Nikolaja, iz leta 1 721 je dodana k prvi. Pri vezavi se je verjetno izgubilo nekaj listov, saj sestoji le iz treh papirnatih in treh pergamentnih listov. Prvi papirnati list je prazen. Na tretji strani (prvi pergamentni) je narisan beneški krilati lev z odprto knjigo v roki in napisom PAX TtBI MARCE EVANGELISTE MEUS. Pod levom pa so po-dobno kot pri prejšnji diplomi upodobljeni štirje različni grbi, morda štirih funkcionarjev "Giustizie vecchie". Četrta stran je polna cvetočih rož, ki obdajajo osem
205
ANNALES i»/' 95
Alberta PUCFRiO LEKARNARSTVU IN DVEH LEKARNARSKIH DIPLOMAH ČLANOV PIRANSKE DRUŽINE FONDA. , 203 MS
i k Christi
SAZVATOFJS NOSTRI** BMTISSBffiQVü VIRGI KIS M MRI S MARIEN NOMINE AJVLEN
JSTi ucrßsßifinguiis, has no/tras uifur/sgi i iefiuris, lajlitia. rti Vete res pro Sere_ n/jf/ma Uena ¡arum, Repi/¿¡/ca.fnpipca:-m as. Sl harum feriefi den ifatim us, yualnerjub die mfrajcrtf.ua dataru przjemiunv co/iuocacusfuu-A 1 ag [flratus zdictoA ronnuanoruni^ hutuslndu j7 Q.iuitat/s Qj?lk%iuni jicut mor/s ¿]'/, reyuirertre Dno io® trofonda (fNicolai Piranzmz
Diploma Pietra Fonda, sina Nikolaja iz 1721, 5. stran.
poli, poslikanih z raznimi svetniki in grbi. Na peti, šesti in sedmi strani je besedilo aprobacije oziroma diplome. |. Peter Fonda, sin Nikolaja iz Pirana je zaprosil člane "Ciustizie vec.chie" Beneške republike, da bi opravljal izpit iz farmacevtske umetnosti. Zelo razumni možje lekarnarskega kolegija, predsednik in svetovalci so ga ostro spraševali o zdravtnih snoveh, o njihovih oblikah in kako jih je treba sestavljati. Peter Fonda je zelo razumno in hvalevredno odgovorit na vsako zastavljeno vprašanje in vse razložil, da so vsi spraševala z vsemi glasovi izrekli sodbo, da je sposoben farmacevtsko umetnost. Torej je bil zelo uspešen "Ciustizia vecchia" je po svojem potnomočju dovolila, potrdila in izjavila, da je Peter Fonda sposoben in zmožen opravljati farmacevtsko službo ter da lahko odpre lekarno v Benetkah ali kateremkoli drugem mestu njenega ozenv
Ija. To umetnost lahko prosto in brez kakega ugovora, kot jo povsod lekarnarji po predpisih in pravilih kolegija. Da bi ta pravila obvaroval neoskrunjena, je Peter Fonda zaprisegel.
III.
Znanje lekarnarnarjev, ki so se šolali v Benetkah, je bilo že takrat na 2elo dobrem glasu. Zato ni čudno, da so številni mladi farmacevti ali lekarnarji iz raznih krajev Beneške republike kot tudi drugih pokrajin Italije hodili v Benetke in beneške lekarne, da bi si tu pridobili znanje ali ga izpopolnili. Kdor |e hotel postati samostojen lekamarnar, se je moral najprej tega poklica učiti pet let in ga potem še tri leta prakticirati. Strokovni študij pred izpitom je torej trajal osem let. Izpit pa je bil sestavljen iz osmih delov. Kandidat je moral odgovarjati na 24 glavnih vprašanj, ki so jih izžrebali. Med izpitom pa mu je bilo postavljenih še več vprašanj. Diplomski izpit je obsegal snovi iz kemije, botanike, zdravilstva, recepture, tehnologije in zakonodaje. O znanju in zmožnostih kandidata za opravljanje tega poklica so izpraševalci sodili in odločali z glasovanjem. Kandidat je moral dobiti dve tretjini glasov, da so mu izdali spričevalo ali diplomo, s katero je dokazal, da je zmožen in da lahko sam vodi lekarno. Po opravljenem izpitu oziroma diplomi in prisegi je mladi lekarnar moral plačati davek magistraturi, predsedniku, svetovalcem in drugim članom lekarnarskega kolegija. Nato so ga sprejeli v lekarnarski kolegij. Vsi ti predpisi so veljali tudi za lekarnarje iz Kopra, Izole in Pirana, ki so se Šolali v Benetkah, žal pa nam vsa njihova imena niso znana.
IV.
Takih beneških lekarnarskih diplom v obliki knjižice, okrašenih z barvanimi slikami, kot sta omenjeni iz piranskega arhiva, je v Evropi izredno malo, zato sta še toliko bolj pomembni. Pomembni sta tudi za našo strokovno zgodovino, saj sta bila prav Nikolaj in njegov sin Peter Fonda oba lekarnarja v Piranu. Vsekakor gre za redka, izredno tepa in zanimiva dokumenta, kakršne bi v drugih arhivih redko našli.
206
ANNALES i»/' 95
Alberto FIJCÍR: O tEKARMUWTVU IN PVEH I.FKARNARSKSH DIPIOMAH ¿"1 AÍ-tOV PtRANSKE DRL'ZINÍ FONDA . . ¿03-»0«
RIASSUNTO
Sin dai primi ternpi delfa Repubblíca di Venezia, l'arte farmacéutica era affermata anche nelle nostre locaiitá ccutiere (Capodistria, Isola, Pirana). Nelle c¡(ta opera vano diverse farmacie, mentre i farmacisti, prima di poter svolgere la loro professione, dovevano studiare (sólitamente a Venezia). Al termine degli studi ricevevano un diploma. Due esemplari di questi didplomi in farmacología delta nota famiglia piranese deí Fonda (del 1682 e del 1721) sonó conservad all'Archivio di Pirano■ Si tratta di documenti rari, quasl introvabili in altri archivi. In questo saggio vengono presenta ti in modo particolareggtato i diplomi nonché l'arte dei farmacisti in generale.
VIRI IN LITERATURA
PAK, enota Piran; Testamenti - testament iz leta 1416, št. 2817.
PAK, enota Piran: listine - lekarnarski diplomi Nikolaja Fonda (1682) in Petra Fonda (1721). Minorik F.: Nekaj zgodovinskih podatkov o istrskih lekarnah, Farmacevtski vest ni k, Ljubljana 1959, letnik X, št. 7-12.
Moneghini M. in drugi: La farmacia in Istria, Atti deli' Isfituto Veneto di Scienze, Lettere ed Arti, tomo CXI IV, Venezia 1986.
Moneghini M. in drugi: Sull' attivita' farmacéutica in Istria nei secoli XVII, XVIII, Medicae Historiae Patavina, vol. XXXI, ¡984-1985.
208