9osnlM ptafana v canovtot. izbalK vtrtUt toren, četrtak in isoo^a «M »onnH Stavlikl K 1-90, trgovski: R :st m msomm, mmmtmm m mm. Ure*ifltv« I« npravrirt^o 3* v Ljubljani, Gr*4lSče Stev. 17/1. — 9opls« »e ms vre^sio. — Številk* pri čekovnem nradu v Ljubljani T».953. — Številk* tele top 552. NtfrMelr.« *R »sesjlje SHS: tetna K 180, sa p;>1 leta K 95, ra četrt let« K roesefno K M, ** Jnaterostve mtteino K 10 več. — Pie*« In toži se v fcfifbitanl. ?;ET0 IV. LJUBLJANA, dne 7. ^^^1921. Štev. 54. Mustrijci, obrtniki, trgouci-grosistl! Udeležite se v polnem številu kot razstavljale! ljubljanskega velikega vzorčnega semnja od 13. do 24. avgustu 1.1. Vsa pojasnila, sejmski redi In prijavnice se dobe brezplačno pri uradu »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani, Turjaški trg St. 6/11. Rok za prijave kot razstavljalec v Sloveniji je podaljšan do 10. junija 1921. Zunanji pregled. Najnovejša vest se glasi, da je odpovedala štajerska pokrajinska vlada pokorščino dunajski zvezni vladi. Gre za vprašanje plebiscita za priključitev k Nemčiji. Nemška vlada namreč zahteva, da dunajska vlada zatre plebiscitno gibanje. — Ko je dunajska vlada sporočila to berlinsko željo v Gradec, je proglasila štajerska vlada nepristojnost Dunaja ter je izjavila, naj se Berlin dogovarja naravnost z Gradcem. S tem je povedano, da gibanje za priključitev k Nemčiji brzo napreduje ter bomo stali kmalu pred novimi razmerami. Mi moramo v danem trenotku porabiti priliko in osvoboditi slovensko Koroško, ki ji drugače preti usoda, da postane del velike Nemčije. Baš zadnje dni je bil avstrijski zvezni kancler menda z demonstrativnim namenom v Celovcu, da pred vsem svetom os ved oči, da Nemci vztrajajo na nedeljivosti Koroške. Pri tej priliki je rekel, da se bo manjšinsko pravo spoštovalo, ali mi glejmo, da sploh ne bo priložnosti za to. Kakor hitro pride avstrijsko plebiscitno gibanje v od- ločilni stadij, smo itak odvezani določb senžermenske mirovne pogodbe. Svinčeni rudnik v Mežiški dolini je kupila velika angleška družba. Pogodba je bila sklenjena v Celovcu ter so se preko noči pojavili angleški zastopniki in so prevzeli upravo rudnika. Pri tej priliki je zastopnik družbe, angleški lord in politik, priredil banket uradnikom in honoracijorjem ter imel naravnost izzivalen pozdravni govor, v katerem proglaša Jugoslavijo za bogato angleško kolonijo, kjer se nam bo dobro godilo, ako bomo Angležem parirali. Mi smo navajeni takih manir, da jih Angleži pokažejo izven Evrope, ali na evropskem kontinentu tega vendarle ne smemo pripustiti, ako hočemo varovati vsaj malo decorum suverene države. Priznamo vse angleške zasluge v svetovni vojni, ki so seveda imele svoj vzrok samo v interesih angleškega imperija, toda ako nočemo pasti na niveau tributarne države, moramo tukaj nastopiti odločnejše ter je osrednja vlada dolžna, da kupno pogodbo, sklenjeno v Celovcu med avstrijsko in angleško družbo glede jugoslovanskega rudnika, takoj revidira. Te dni je bil v Beogradu bolgarski zunanji minister Dimitrov, ki se je pogajal glede znosnejših odnošajev z Bolgari. Ministrski predsednik Pa-šič ga je sprejel dokaj uljudno in mu je izjavil, da Jugoslavija nikakor noče ostati v starem napetem razmerju z Bolgari, temveč želi, da se preteklost čimpreje pozabi. Predpogoj zbli-žanja je seveda, da Bolgari izpolnijo obveznosti, ki jim jih nalaga mirovna pogodba, predvsem, da ukinejo pro-tisrbsko propagando v Macedoniji. — Bolgarija je nekaj dni pred odhodom Dimitrova iz Sofije zatvorila bivšega bolgarskega poslanika v Beogradu in poznejšega civilnega guvernerja v osvojeni Južni Srbiji Caprašikova ter je s tem pokazala dobro voljo, da se kaznuje vsaj eden glavnih sovražnikov srbskega plemena, ki mu Srbi očitajo nebroj kaznjivih dejanj. Ali je bil ta bolgarski korak iskren, ne vemo; vsekakor upamo, da se bolgarska vedno bolj zaveda svoje doseda-nje pogrešne politike ter odkritosrčno želi trajnega zbližanja z Jugoslovani. Jugoslavija ji pod tem predpogojem nudi roko sprave, kar je Pasic jasno'povedal. V najkrajšem času pa nas poseti rumunski zunanji minister. — Gre za določitev skupnega nastopa v nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih. — Važno je pred vsem razmerje obeh držav do Madžarske, ki je nevarna nasprotnica nas obeh, ker imamo oboji precejšnje dele nekdanjih dežel ogrske krone. Glede razmerja z Itali-jo in Rusijo pač ne bomo istega mnenja, ali v prvem vprašanju bomo morali iti skupno. Kakšen bo uspeh tega poseta, bomo svoječasno poročali. Nov načrt davka na poslovni promet| za 1921-22. (Nadaljevanje) 7. Dalje so oproščeni od plačanja davka na poslovni promet vsi posli da-vanja kredita in promet denarnih terjatev, posebno menjic in čekov, dalje tudi vrednostnih papirjev, delnic, nov-čanic, papirnega denarja in vseh vrst domačega denarja in valut. 8. Enako je oproščen od davka na poslovni promet ves promet tekočih računov. To sta dve, izredno važni koncesiji bankam, za katere ni prav nobenega gospodarskega razloga, ker so ti posli notorično lukrativni in davek, ki bi hotel res biti socijalno pravičen in obdržati značaj konjunkturalnega davka, bi ne smel delati takih izjem. Gotovo je, da bodo te izjeme vzbudile letos med vrstami prizadetih trgovcev in obrtnikov še večji val nezadovoljnosti kakor lansko leto, ko so bile zadruge oproščene od prometn. davka. 9. Samoumevno so od plačevanja davka oproščeni predmeti monopolne uprave in službeni vrednostni papirji (kakor poštne vrednote in kolki) ter veljavni službeni formularji (golice, obrazci itd.), ki se prodajajo po uradno določeni ceni. 10. Promet prevažanja in prenašanja ljudi in blaga, ki se vrši z železnico, parobrodi in tramvaji. Ta promet je pri železnici že itak obremenjen s starim avstrijskim prometnim davkom, ki znaša pri tovornem blagu 15% in pri osebnem ter prtljagi 20' %. Za parobrodarski promet so po zakonu o taksah predpisane v § 303 posebne takse in sicer za vsaki m3 prostornine pri prijavi, dalje za vsako letd plovbe in za pristajanje v pristaniščih. Po našem mnenju bi se imelo tudi stari avstrijski prometni davek na železnicah odpraviti, ker so itak pasivne in za paroplovbo, katera se bo proti italijanski in ostali inozemski konkurenci le s težavo razvijala, pa občutno visoke takse. Smatramo, da je naše mlado pomorstvo bolj državne podpore potrebno, kot da bi se ga takoj šikaniralo s taksami. 11. Oproščen je dalje ves promet na podlagi zavarovalnih pogodb, katere koli oblike. 12. Objavljanje in oglaševanje, za katero se po zakonu o taksah plačajo posebne pristojbine, kakor tudi vse tozadevne usuge (kakor koncerti, veselice, kinematografi in pod.). 13. Konečno promet z izdelki do- Poslovanje oprave za zaiflto Industrijske svojine. (Nadaljevanje.) Po imenovanju se bodo dotičniki po potrebi klicali na sodelovanje v pritožbenem odboru oziroma v odboru za osporavanje in eventualno v kasa-cijskem odboru. Radi zamude časa in stroškov združenih s pozivanjem članov, bivajočih izven Beograda, se bodo seveda klicali v upravne odbore v prvi vrsti člani iz Beograda in samo v slučaju ,da važna sporna zadeva zahteva udeležbo strokovnjaka izven Beograda, ali v slučaju, da je dotični Beograjski član izključen ali zadržan, računa uprava na sodelovanje naših slovenskih strokovnjakov. Uprava se zaveda pri tem, da bo sodelovanje tega začasnega člana velika osebna žrtev, ah interes naše mlade države zahteva tudi osebne žrtve, ki se jim naša patnoticna inteligenca ne bo odtegovala. Uprava za zaščito industrijske svojine potrebuje razven začasnih elanov iz tehničnih strok tudi začasne člane iz krogov industrijalcev, trgovcev in obrtnikov, ki so jim trgovski običaji znani in ki bodo sodelovali pri reševanju glede odobritve prijavljenih žigov, pri osporavanju žigov, modelov in vzorcev. V poštev pride pri tem mnenje prometnih krogov, ker se taka vprašanja čestokrat ne morejo teoretično reševati, ampak je važno mišljenje praktičnega trgovca. Taka vprašanja so na pr.: ali je neki vzorec ali model sličen drugemu, ali so razlike med njima take, da jih konzu-ment more opaziti in se ni bati prevare. Ravno tako tudi pri žigih. Poleg tega prihajajo v poštev pri žigih še razna druga vprašanja, za katera je treba praktičnega razumevanja, ki se pa pridobi šele po večletni praksi v trgovini. Tako vprašanje je na pr.: ali je gotovi žig sploh sposoben za razlikovanje proizvodov ene industrije, obrti ali enega kmetijskega podjetja od drugih, njim podobnih proizvodov. .Praktičen trgovec bo vedel ali je neki žig udomačen za označevanje gotovih vrst blaga v prometu in radi tega izključen od zaščite, ali odgovarjajo gotovi podatki v žigu dejanskemu stanju, ali pa so napravljeni zato, da slepe itd. Ker so vprašanja te vrste na dnevnem redu, in ker je treba, da se judikatura glede teh vprašanj stabilizira, kar bi bilo pa izključeno, če bi se člani dotičnih odborov preveč menjali, se bodo začasni člani, ki bodo dajali svoje mišljenje v zadevah žigov in vzorcev, imenovali samo izmed strokovnjakov, bivajočih v Beogradu, ako da se bo uprava le redko posluževala strokovnih moči, ki so se požrtvovalno stavile na razpolago tudi v drugih krajih naše države. Zelo važna institucija pri poslovanju uprave za zaščito industrijske svojine je zastopništvo. Vprašanja, ki pridejo pri zaščiti industrijske svojine v poštev, niso samo pravnega, ampak posebno pri patentih tudi tehničnega značaja. Čeprav ima odvetnik pravo zastopništva pri vseh uradih, torej tudi pri upravi za zaščito industrijske svojine, vendar mu bo brez tehnične pomoči težko sestaviti opis iznajdbe komplicirane vsebine. — Tudi ne bo mogel v nedostatku tehnične-strokov-ne izobrazbe naglasiti patentnih zahtev, to je napraviti kratko karakteristiko zaščitenih elementov izuma. V sestavi patentnega zahtevka leži cela tehnika patentne zaščite in zahteva veliko izvežbanost, tako da si tudi tehnično izobražen človek še le s časom pridobi potrebno prakso. Patentni zahtevek ne sme biti preozek, obseči mora vse možnosti izkoriščavanja izuma, na drugi strani pa tudi ne sme biti preširok in posegati v drugo zaščiteno pravo. Zaradi tega bi bilo potrebno, da pozna sestavitelj patentnih zahtev natančno patentno literaturo, pred vsem že zaščitene iznajdbe, ki spadajo v isto kategorijo izuma, za katerega sestavlja patentni opis. Dobro sestavljen patentni zahtevek obvaruje lastnika patenta pred mnogimi stroški, ki bi jih sicer moral plačati vsled sporov, nastalih v slučaju preobširnega zahtevka vsled tožbe drugih patentnih lastnikov, ki v njihove pravice posega preobširni patentni zahtevek. V državah, ki imajo patentne urade, se je stvoril poseben stan izobraženih tehnikov, ki se peča z zastopanjem pred patentno upravo, to so takozvani patentni odvetniki. Ti patentni odvetniki morajo imeti poleg tehnične visokošolske izobrazbe tudi določeno prakso pri patentnem odvetniku in polagajo pred imenovanjem za patentne odvetnike praktičen izpit pri patentni upravi. Tudi v uredbi glede zaščite industrijske svojine, veljavne za našo državo, predviden je stan patentnih odvetnikov, ali dosedaj še ni bilo mogoče nobeno tozadevno imenovanje, ker ni potrebnega naraščaja in kandidatov, razpolagajočih s potrebno prakso pri našem patentnem odvetniku oziroma pri advokatu, ki se bavi z zastopanjem pred upravo za zaščito industrijske svojine. Namesto patentnih odvetnikov pa lahko zastopajo v tehničnih poslih stranke pred upravo tudi patentni inženjeri, to so v register patentnih inženjerjev vpisani zasebni inženjeri in arhitekti, ki imajo pravico do javne prakse v naši državi. Dokler nimamo patentnih odvetnikov, je želeti, da se temu poslu posveti kolikor mogoče več inženjerjev. (Dalje prihodnjič.) mače industrije, ki se vrši na sejmih, trgih in na drobno in 14. prodaja na drobno, ki se vrši vsakodnevno na trgu in sicer promet prinašanja poljedelskih sadnih, vrtnih in zelenjavnih, perutninskih, čebelarskih, mlekarskih izdelkov, v gotovih tržnih urah, dalje ves ostali promet na drobno z nošenjem blaga na podlagi dovoljenja po ulici in po hišah. Tako so konečno izvzeti vsi okoličani, ki aprovizijonirajo mesto, dalje vsi krošnjarji in potovalni obrti. Zdi se, da je bila za oprostitev zadnjih bolj merodajna tehnična okolnost, da je tu evidenca nemogoča. Vendar bi se moralo, da je davek vsestranski in enak, za te skupine najti nekako pavšalno oceno in bi se jim moral predpisati davek pavšalno, ker je gotovo, da bodo detajlisti živilne stroke in mali obrtniki drugače sprejeli davek z veliko kritiko. Favoriziranje kroš-njarstva ni umestno, ker se s tem samo podpira nomadstvo. V zadnjem letu so se v Sloveniji po vseh mestih, trgih in industrijskih krajih pojavili v velikem številu krošnjarji in spremljajo permanentno skoro vse vlake. Ljudje, ki se pečajo s tem poslom, so povečini iz naših južnih krajev, posebno iz Dalmacije. V interesu naših rednih razmer je, da se tak primitiven način trgovanja omeji in polagoma likvidira in te ljudi vrne rednim poslom in delu. Za izvršitev tega davka so pristojne one davčne oblasti, v katerih področju plačuje obveznik pridobnino oziroma, ako ne plačuje pridobnine, kjer je izvršil promet. Najvažnejša določba celega zakona je, da je vsak davčni obvezanec dolžan voditi »knjigo izvršenega pro-meta'i in osebe, ki ne plačajo pridobnine, pa morajo vsak slučaj prometa, ki je davku podvržen, posebej prijaviti davčni oblasti. Vsi argumenti, ki so jih navajali člani finančnega sveta proti tem knjigam, češ da je to neizvedljivo za malo obrt in po celem kraljestvu, kjer imamo veliko število nepismenih ljudij, so ostali brezuspešni. Referenti so poročali, da se je lanskoletna naredba v Stari Srbiji in v Makedoniji popolnoma dobro obnesla in da so tam brez odpora vodili knjige. Važna je izprememba, da se bo knjiga, katere obliko in način vodenja bo predpisal finančni minister ne mesečno marveč le na koncu vsakega četrtletja, tekom 30 dni predložila obenem s pripadajočim davčnim zneskom pristojni davčni oblasti. Ako se knjige pravočasno ne predloži, ozir. knjiga ni bila pravilno vodena, ali da izkazan promet ne odgovarja stvarno izvršenemu prometu, imajo po načrtu zakona davčne oblasti pravico za to perijodo določiti po uradni oceni po veljavnih zakonskih predpisih davčno vsoto. Po dolgih debatah je konečno finančno ministerstvo pristalo na to, da se ima z ozirom na tehnične težkoče v prvi dobi nepravilno vodena knjiga vrniti davkoplačevalcu oziroma ga pozvati, da bo tekom 15 dnij knjigo popravil in dopolnil. Ta določba bo jako važna za davčno moralo, da ne bo davkoplačevalec, kakor pri carinski deklaraciji, morda za kako pismeno pogreško v nevarnosti, plačati visoke kazni in nositi druge neprijetnosti. Argument, da bo vodenje knjige obremenilo podjetja z velikim delom, je pobijalo finanč. ministerstvo s tem, da se v knjigo vpisuje le globalna svo-ta celodnevnega prometa in ne posamezne postavke prometa, kar ne povzroča skoro nikakega posebnega posla. Osebe, ki ne plačujejo pridobnine, morajo plačati prometni davek tekom treh dni po izvršenem prometu; davčni urad pa sme zahtevati tudi vnaprej osiguranje davka. Pri javnih dobavah se odbije ta davek ob priliki izplačila; vendar se mora tudi ta promet izkazati v knjigi s pripombo, da je obavljen z državo. (Dalje; prihodnjič). Nova faza italijanskih trgovskih pogajanj. Takoj po podpisu rapalske pogodbe je bilo za trgovsko pogodbo še dovolj zanimanja. Pri trgovski zbornici se je vršilo več konferenc, na katerih so se podrobno razpravljala vprašanja, ki so bila v direktni in indirektni zvezi z italijansko pogodbo, toda vse delo je obtičalo vsled letargije, ki vlada v širših krogih, ki bi se bili imeli bolj aktivno udeležiti priprav in nabiranja materijala za pogodbo. V javnosti je en del političnega tiska v enomer jadikoval, da se pripravlja velik atentat na naše gospodarstvo, da bo prodrl v Slovenijo italijanski kapital in z garancijami rapalske pogodbe začel sistematično eksploatirati naše gospodarstvo. Drugi del tiska pa se je držal pasivno in tako do strokovne razprave pomena italjanske pogodbe sploh ni prišTO?— Vprašanje ustave doma in priprave za volitve v Primorju so konečno obrnile vso pozornost javnosti nase, tako da je italijanska trgovska pogodba kakor tudi konferenca nasledstvenih držav v Rimu stopila popolnoma v ozadje. Italijanska vlada je uvidevši brezuspešnost pogajanj z nasledstvenimi državami na konferenci v Rimu, kjer se je pokazala cela heterogenost interesov in medsebojnih odnošajev v posameznih likvidacijskih vprašanjih, sklenilo doseči v teh zadevah poseben sporazum s posameznimi državami in si je kot prvo izbrala iz tehtnih razlogov našo državo, da ob priliki sklepanja trgovske in plovitbene pogodbe sklene tudi posebno pogodbo o likvidaciji odnošajev med provincami bivše avstro-ogrske monarhije, ki so pripadle sedaj Italiji, odnosno ki so ujedinjene v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta pogodba o ureditvi razmer zasedenega ozemlja z našimi pokrajinami je postala sedaj za nas bolj važna kot pa prava trgovska pogodba in kot vse druge konvencije, katere se imajo istočasno skleniti. Preokret v mišljenju Italije glede likvidacije starih, pred in popre-vratnih odnošajev, je nas nekoliko prenagil, ker se pri nas ni resno računalo s tem, da bode reševanje teh vprašanj poneseno naenkrat iz Rima v Beograd. Toda sedaj, ko so italijanski delegati predložili oficijelen načrt, kako si sami predstavljajo, oziroma želijo ali, pravilneje povedano, zahtevajo rešitev teh vprašanj, stojimo pred situacijo, iz katere je treba najti izhoda. Izhod je pa tem težji, ker se ne gre tu samo za bančno transakcijo ali za prehodne vrednosti, marveč ker je tu na tehtnici ne samo matematično vprašanje gospodarskega obstoja slovenskega Primorja, marveč predvsem politična dalekosežnost tega problema. — Med glavna likvidacijska vprašanja spada rešitev vprašanja terjatev in dolgov naših državljanov napram onim v zasedenem ozemlju pred prevratom in v dobi po prevratu do definitivne regulacije valute v obeh državah in sicer valuta in način obračuna, jamstev izterjavanja in prenosa. K temu vprašanju, glede katerega mirovna pogodba San Žermenska ne obsega nobenih absolunto obveznih in natančnih določb, se pridružuje cel niz sporednih in postranskih vprašanj glede zemljiškega kredita, osebnega kredita, odnošajev primorskih kreditnih zadrug napram Zadružnim centralam, ki leže v Sloveniji, dalje glede poslovanja in obstoja trgovskih in industr. podjetij, ki imajo pri nas centrale in v Primorju svoje podružnice oziroma obratno. Isto vprašanje se ponavlja glede zavarovalnih družb, ki so poslovale po Sloveniji, svoje centrale pa so imele v Trstu, odnosno v Milanu. Tu so predvsem prizadete »Jadranska zavarovalna družba iz Trsta ' in »Splošna zavarovalnica iz Milana. (Dalje prihodnji® ) Izvoz in uvoz. Izvoz v Bolgarijo. Na podlagi dekleta, katerega je predložilo ministrstvo za finance je prepoved uvoza sledečih predmetov ukinjena: mineralne vode, kakao, čokolade, krtač, steklenih predmetov in predmetov iz porcelana, ogledal, papirja, slik, litogr. in fotografičnili plošč, nakita in ur, drobnarije, predme- tov iz kavčuka, svinca, strelnega in hladnega orožja in otročjih igrač. Svoboden uvoz žita. Uvoz žita v Francijo bo s 1. avgustom t. 1. svoboden. Narodno gospotiarske zgfleoe. Uprava monopola soli prodaja sol v Srbiji. Uprava državnih monopolov je nabavila večje količine soli, katere bo prodajala po 170 din. (100 kg) vsakomur v neomejenih količinah. Prodaja se ho vršila te dni v Reogradu, Smederevu, Usjaku pri Negotinu in Zabrežju. Nova trgovska agencija v Trstu. Kakor se poroča iz Beograda, je mini-sler za trgovino odredil, da se v Trstu osnuje pooblaščena agencija. Za šefa iste je nastavljen gospod Sava Božič, »pokojen inšpektor trgovinskega ministrstva. industrija. Tvornica kemično-tehničnih izdelkov Brendi & Co. v Rumi. Tvornica ke-mično-tehničnih izdelkov v Rumi, ki je bila osnovana 1. 1908 in je za časa vojne ustavila obratovanje, je sedaj zopet začela izdelovati čistila za čevlje. Tvornica si je nabavila nove moderne stroje in izdeluje sedaj tudi vsakovrstne škat-ljice za svojo potrebo. Nova stiskalnica in čistilniea olja r Dalmaciji. Neko večje češko podjetje se pogaja z našo vlado radi ustanovitve nove velike stiskalnice in čistilnice olja. Nova tvornica bi se nastanila nekje v Dalmaciji, kjer se nahajajo tvornice sardin, ki so morale do sedaj uvažati potrebno olje iz Italije in Francije. Obrt. Volitve za obrtno sodišče. K razglasu o razpisu volitev za obrtno sodišče v Ljubljani. Rok, določen v razpisu oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 30. aprila 1921 štev. 2783 (Ur. 1. 50 od 10. maja t. 1.) za pismena naznanila podatkov, potrebnih za sestavo volilnih imenikov, je podaljšan do 15. junija 1921. Vsled tega se bo odrejena volitev vršila šele meseca julija 1921. Denarstvo. Rok za zamenjavo 1-, 2- in 10 kronskih novčanic je podaljšan. Minister za finance je podaljšal rok za zameno pravilno žigosanih oziroma markiranih kronskih novčanic po 1, 2 in 10 kron do vključno 11. junija t. 1. Po 11. juniju se navedene novčanice ne bodo zamenjavale. V slučaju, da bi nekatere komisije posameznikom ne mogle zamenjati v navedenem roku pravočasno predloženih novčanic radi prevelikih količin, pregled katerih bi trajal dolgo časa, naj prevzamejo na riziko lastnika pravočasno predložene novčanice na začasno pobotnico, da izvedejo zamenjavo po določenem roku. Stanje Narodne banke SHS dne 22. maja: Kovinska podlaga 429,910.850.48 din. (— 14,062.148.91), posojila 209 milijonov 148.471.14 (+ 518.531.32), državni dolg 3.764,266.477.14 (-{- 50 milijonov 387.652.96); novčanice v prometu 3.657,212.015.— (—46,039.750) dinarjev. Številke v oklepajih pomenijo spremembe napram 15. maju. Ustanovitev »Jadranske banke« v Beogradu. »Jadranska banka«, ki je imela svojo centralo v Trstu, a po drugih naših krajih podružnice, osnuja sedaj vsled po vojni povzročenih razmer samostojno »Jadransko banko« d. d. v Beogradu, ki bo prevzela vse posle dosedanjih podružnic centrale v Trstu. Konstituira joče zborovanje se je vršilo dne 29. maja v poslopju »Jadranske banke« v Ljubljani. Na teni zborovanju je bil izvoljen upravni in nadzorovalni svet in sprejeta so bila po vladi odobrena pravila te nove delniške družbe. Sedež te nove družbe bo v Beogradu. Promet. Prometne omejitve. Objava št. 10 obr. ravn. juž. žel. v Ljubljani. Začasno veljajo sledeče prometne omejitve: A. V Jugoslaviji: 1. Južna železnica: Ves promet prost. 2. Državna železnica: a) Direkcija Zagreb: Ekspresna roba se prevzema samo do teže 250 kg in sicer le k potniškim in mešanim vlakom. Posamezni kosi ne smejo tehtati čez 75 kg. Zagreb drž. kol. prevzema vso necarinsko, dalje jednostavno carinsko robo v vozovnih nakladih. Prevažanje robe med Zagrebom drž. kol. loco in Zagrebom juž. kol. je ustavljeno. Ves promet z Reko čez Bakar je ustavljen. V postaji Brod so reekspedicije prepovedane, b) Direkcija Beograd: Vse prosto, c) Di-rekc. Sarajevo: V postaji Bosanski Brod so reekspedicije prepovedane, d) Direkcija Subotica: Na progi Apatin-Sonta in Velika Kikinda-Nakovo je ustavljen ves promet. V slučaju, da se ukine promet za katerokoli postajo ali progo, ostanejo sledeči predmeti prosti: Premog, tobak, brzovozna, selitvena, režijska roba, pošiljke za »Danico« in rudnike ter apno. Sol se sme odpošiljati v Srbijo in Crno-goro le na podlagi odobrenja uprave državnih monopolov; brez te je dostavljanje- vozov najstrožje prepovedano. — B. V inozemstvo: a) V Italijo: Ves promet prost izvzemši komadne robe. Za pohištvo, namenjeno v Trst, punto franco ni potreba več dovoljenja s strani magazini generali, pač pa za les in prazne cisterne. Glede živali glej objavo št. 9. b) V Avstrijo:' Ves promet prost, izvzemši Passau-Ort (izjeme živad in meso). c) V Francijo: Ves promet prost, d) Na Čehoslovaško: Ves promet prost, e) Na Poljsko: Tovorni listi morajo biti opremljeni s transportnim dovoljenjem direkcije Wien-0st in direkcije juž. žel. na Dunaju, f) Nemčija: Ves promet prost. Tovorni listi morajo biti opremljeni s prepisom originalne fakture, g) Na Ogrsko je neposredni promet še ukinjen. C. Iz inozemstva: Zaradi carinskih zaostankov je ukinjen dotok tovora za carinske postaje: a) Maribor gl. k. izvzemši tvrdke »Počivalnik«. »Splošna stavbinska družba« in »Kovina« Mari-bor-Tezno. b) Celje, c) Čakovec zbirna roba. d) Zagreb drž. kol. zbirna roba izvzemši one, ki je naslovljena na dovla-čilnice: Bothe in Ehrmann d. d., Grad-ska plinara. Hrv. industrija katrana, Hrv. Slav. zem. skladišta, Kr. povl. za-grebački paro- i umjetni mlin, Prva za-grebačka tvornica asfalta, Vilim Reiner, tvornica tekstilna, Zagrebačka dion. tvornica papira, Sklad, i otpremn. društvo (Siod), Prva hrvatska tvornica ulja, Vladimir Arko, veletrgovina vina i zem. proizvoda. V slučaju, da se ukine promet za katerokoli postajo ali progo, so sledeči predmeti prosti: Brzovozna roba, selitve, režijska, na železniške direkcije v Zagrebu, Beogradu, Sarajevo in Subotici, dalje na rudnike in »Danico« naslovljena roba, prazne cisterne in drugi specijalni vozovi. D. Tranzitni promet preko Jugoslavije je v vseh smereh prost razun preko Kotoribe. Direktni železniški tovorni promet med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Avstrijo, o katerem smo deloma že poročali, razglaša Uradni list deželne vlade za Slovenijo št. 59 z dne 1. junija 1921. Določitev kilometrskih razdalj za državno mejo pri Št. liju, pri Prevaljah in pri Gornji Radgoni. Z veljavnostjo izza dne 1. junija 1921 do preklica se določajo kilometrske razdalje za računanje voznine v prometu med postajami južno-železničnih prog v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in postajami južno-železničnih prog v avstrijski republiki za državno mejo pri Št. liju in za državno mejo pri Prevaljah tako, da se kilometrskim razdaljam, ki so določene v kilometrskem kazalu južne železnice, veljavnem izza dne 1. junija 1910, prištevajo za Št. IIj 3 km in za Prevalje 8 * kilometrov. Kilometrske razdalje za državno mejo pri Gornji Radgoni se dobe, ako se kilometrskim razdaljam, ki so ’ določene za Gornjo Radgono v lokalni tarifi, delu II., železnice radgonsko-lju-tomerske, veljavni izza dne 16. novembra 1919, prišteje 1 km. Uredba o prevozu potnikov in blaga. Te dni so se na Bledu sestali delegati ministrstva saobračaja in vseh železniških ravnateljstev iz naše kraljevine, ki so pričeli z delom za izdajo uredbe, ki naj bi vsebovala odredbe za prevoz potnikov in blaga. Ta uredba naj bi veljala za celo našo kraljevino. Poštni promet z aeroplani. Te dni bo sestavljena posebna komisija iz delegatov ministrstva za promet, ministrstva za pošto in brzojav, vojne in mornarice ter financ, da reši vprašanje poštnega prometa s pomočjo aeroplanov. Do sedaj nam je predložilo že več inozemskih konzorcijev ■ ponudbo, da urede v naši državi zračno pošto. Te ponudbe se bodo sedaj pretresale. Končno bo ministrski svet odločil to vprašanje. T R O O V S K I LIST 3 Pristojbine za vizum za Švico. Švicarski konzul je naznanil trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da so temeljem naredbe z dne 25. aprila t. 1. v Švici počenši s 1. junijem t. 1. določene nove pristojbine za vidiranje tujih potnikov, in sicer: Pristojbina za tranzit-vizum brez bivanja 1 frank (dosedaj 5 frankov). Pristojbina za vizum za potovanje v Švico brez ozira na čas bivanja tam 8 frankov (dosedaj 5 frankov). Pristojbine se pobira od vsake osebe (tedaj ne od potne legitimacije) in sicer po 1 frank od vsake osebe, ki potuje z eno in isto legitimacijo. Kmetijstvo. Izgledi na žetev. 1. t. m. je v celi Vojvodini, Baranji in virovitički županiji deževalo. Nebo je bilo oblačno, kar je obetalo trajen dež. Ker bo ta dež dobro vplival na zaostale poseve upamo, da se prorokovanja o slabi žetvi ne bodo izpolnila. Ugodna ponudba za nabavo poljedelskih strojev in orodja. Naša privil, trgovska agencija v Londonu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je v ta namen, da bi naši poljedelci dobili pod ugodnimi pogoji vse potrebne poljedelske stroje in orodja, stopila v zvezo z prvovrstnimi angleškimi tovarnami. Te tovarne bi bile pripravljene dobaviti navedene predmete proti plačilu v roku 1 do 3 let proti jamčenju kake ugledne banke. Gori omenjena agencija (Privileged Commercial Agency of tbe Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes London W. C. 2 110 Strand) daje radevolje vsakemu vse nadaljne informacije. Naznanila trgovske in obrtniške zb&rnlce v Ljubljani. Zastopniki naše trgovine in industrije v Bruxellesu. Ministrstvo trgovine ln industrije v Beogradu sporoča trgovci in obrtniški zbornici v Ljubljani, da .je »Kompani ja generalnih agencij« družba agentov, ki so se specijalizirali v raznih panogah trgovine in industrije, ki imajo široka znanstva in važne trgovske zveze. Na čelu so ljudje, ki dobro razumejo svoja posla, so solidni, organizato-rični ter imajo veliko izkustvo v trgovini in industriji. Tvrdke, katere povere kompaniji zastopstvo in izključljivo prodajo njihovih proizvodov, smejo biti sigurne uspeha, ako so po kakovosti proizvodov in glede cen na višini konkurence. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani prosi interesente, ki bi, se odločili svoje zastopstvo poveriti navedeni kompaniji, da ji naznanijo svoje naslove, ki jih bo zbornica sporočila ministrstvu. Sindikat agentov in komisijonarjer v Kartageni. Društvo agentov in komi-sijonarjev v Kartageni je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani več izvodov~seznama sindikata agentov in koinisijonarjev v Kartageni (Španija), iti so interesentom v zbornični pisarni na razpolago. Katalogi strojnih delov. Tvrdka Westcott Chuck Company iz Oneida (Amerika) je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani več izvodov svojega kataloga strojnih delov. Katalogi so v zbornični pisarni interesentom na razpolago. Katalogi motorjev, transformatorjev itd. Tvrdka Ing. Clerici & Co. v Milanu je poslala trgovski in obrtniški zbornici , k“talo«e motorjev, transfor- sarni infpi Katal°gi so v zbornični pi- sai m interesentom na vpdgled. Uvedba parobrodne proge Gruž— Tret-talija itd. Pomorska agencija Jaksic, Sesan, Spaventi & Co. v Gružu kot zastopnica francoske parobrodne družbe Ste. Les Affreteurs Aeunis, Pariz, naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je uvedla redno mesečno progo s svojima velikima in udob-n‘ttia parobrodoma, ki sprejemata transportu namenjeno blago za Trst, Italijo, . ' ^ Lun is, Alžir, Francosko, Angleško ni Belgijo. Licituuti polagajo za kavcijo 20 odstotkov cenilne vrednosti v gotovini. Nabava elektrotehničnega materi-jala. V Ekonomskem oddelku ministrstva za pošto in brzojav se bo vršila 27. junija \. 1. ob 11. uri ofertna licitacija za nabavo 5000 komadov zemljovodnih bakrenih plošč, 1000 metrov bergmano-viii cevi, 3 dinomametrov za železno žico 3 mm, 3 dinamometrov za železno žico 4 mm, o dinamometrov za bronzovo žico 3 111111, 3 dinamometrov za bronzovo žico 4 mm. Pogoje se zamore zvedeti vsak delavnik od 10. do 12. ure v navedenem ekonomskem oddelku. Ponudbe, koleko-vane z 10 din. naj se vpošljejo Ekonomskemu oddelku ministrstva za pošto in brzojav Beograd, Deligradska ul. 73 v zapečateni kuverti. Kavcija 10 odstotkov. Nabava orodja in žice. lstotam se bo vršila 30. junija t. 1. ob 11. uri ofert-na licitacija za nabavo 250 komadov kompletnih garnitur orodja. Ponudbena pravilno kolekovani golici z nadpisom: »Nudim kompletne garniture sa alatom« naj se vroče Ekonomskemu oddelku ministrstva za pošto in brzojav v Beogradu, Deligradska id. 73. Kavcija 10 odstot. Navedenega dne se bo vršila isto-tam tudi ofertna licitacija za nabavo 130.000 kg železne pocinkane žice 4 mm, 5000 kg železne galvanizirane žice za spoj 2 mm, 80.000 kom. krivih nosilcev No. 2 in 80.000 izolatorjev No. 2. Kavcija 10 odstotkov. Prodaja zlatih prstanov. 18. junija t. 1. bo prodajala potom javne licitacije glavna carinarnica v Beogradu 47 zlatih prstanov v teži 230 gr. Licitacija se začne ob 9. uri dopoldne v skladu »s seboj prinešenega blaga«. Prodaja raznih stvari. Uprava vojne opreme v Vevčah pri Ljubljani (železn. postaja Zalog) bo prodajala dne 23. junija t. 1. potom 11. ofertne licitacije stare predmete in odpadke (platno, kožuhovino, juto, pločevino, med itd.). Kavcija 10 odstotkov. Pogoje licitacije se zve pri navedeni upravi v Vevčah. Prodaja jelovih in bukovih debel. Na podstavi okrožnice agrarnega urada z dne 12. aprila 1921, št. 1435, se bo pri Gozdni upravi Kostel-Grafenwart, Pir-če (opšta Fara), okraj Kočevje, Slovenija na pismene ponudbe prodajalo: 2700 kubičnih metrov jelovih debel in 1300 kubičnih metrov bukovih debel iz gozda Stružnice pri Kočevju. Ponudbe morajo biti zapečatene in vročene naj-kesneje do dne 20. junija 1921 pri navedeni upravi, kjer se dobivajo tudi natančnejši podatki. Dobava, prodaja. Prodaja plišastih, bombaževih, beljenih brisač. Ljubljanska carinarnica bo prodajala 11. junija t. 1. ob petnajstih na javni dražbi v svojem skladišču B l balo M. B. M. v čisti teži 47 kg plišastih, bombaževih, beljenih brisač z določeno dolžino. Cenilna vrednost 1400 dinarjev. Izpremembe protoko-lacij v trgovskem registru. Ivan Triller, s sedežem v Zagorici, obratni predmet: ključavničarska obrt, instalacija in prodaja orožja, imetnik: Ivan Triller v Zagorici. Franc Mulec & drug, tvornica kuvert in konfekcija pajnrja, s sedežem v Ljubljani, javna trgovska družba izza 1. januarja 1921, družabnika: Ivan Wider, posestnik v Ljubljani in Fran Mule':, trgovec v Ljubljani. Bermež & Rahne, trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo ter vinom na debelo, s sedežem na Selu, občina Moste, javna trgovska družba izza dne 1. januarja 1921 do dne 31 .decembra 1926; družabnika: Ivan Bermež, trgovec na Selu in Ivan Rahne* posestnik istotam. Jurij Šorli, s sedežem na Kupi pri Kranju, obratni predmet: trgovina z izgotovljenimi čevlji, usnjem in čevljarskimi potrebščinami. Charles Princ, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: trgovina z manu-fakturnim blagom na debelo. Iraac Šmalc, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: trgovina s klobuki .a drobno in na debelo in z mešanim blagom na drobno. Štefan Erman, s sedežem v Št. v i-du nad Ljubljano, obratni predmet: periodično prevažanje ljudi. M. Grgurevič, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: tvornica za izdelovanje kovinskih izdelkov in orodji, imetnik: Miroslav Grgurevič, Ljubljana. Franc Demšar, s sedežem na Savi pri Jesenicah, obratni predmet: trgovska agentura. Anton Novak, s sedežem ua Trojanah, obratni predmet: trgovina z vinom v zaprtili steklenicah. Junez Vrtnik, s seuežem na Klancu štev. 5, pošta Komenda, obratni predmet: valjčni mlin. Vpisale so se firme: Žitni zavod v Ljubljani s sedežem v Ljubljani. Oblika firme: juristična oseba, ustanovljena z naredbo Narodne vlade SHS. v Ljubljaui z dne 22. jan. 1919, št. 311 Ur. 1., in temelječa na štatutih z istega dne, št. 320 Ur. 1. Namen zavodu je, da preskrbuje prebivalstvo na vsem Slovenskem ozemlju z žitom, mlevskimi izdelki) sočivjem in krompirjem. Ravnatelja zavoda sta Fran Muri in Gabrijel Erzin, oba v Ljubljani. Ivana Potočnik, s sedežem v Krnci, obratni predmet: lesna trgovina, imetnica Ivana Potočnik, posestnica in trgovka v Krnici. Valentin Prešeren, s sedežem v Ljubljani (Spodnja šiška), obratni predmet: trgovina s konji, imetnik Valentin Prešern, posestnik in trgovec v Spodnji Šiški. M. Urbas, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, imetnik: Miroslav Urbas, trgovec v Ljubljani. Jerica Malovrh, s sedežem na Trati, obratni predmet: trgovina z živino, imetnica Jerica Malovrh, trgovka na Trati. Jos. Ravnikar, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, imetnik: Josip Ravnikar, trgovec v Ljubljani. Hinko Štancer, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, materialnim, kolonialnim blagom itd., imetnik Hinko Štancer, trgovec v Ljubljani. iazno. Nadziranje izvrševanja predpisov uredbe o delavnem času. Ministrstvo za socialno politiko v Beogradu je predpisalo okrožja inšpekcij dela za izdajanje dovolil za delo čez uro in za kaznovanje, če se delovni čas prekorači. Okrožja obrtnih nadzorništev v Sloveniji so določena tako-le: 1. obrtno nadzorništvo s sedežem v Ljubljani, ki obseza okrajna glavarstva v Ljubljaui, Logatcu, Kranju, Radovljici, Kamniku, Litiji, Kočevju, Novem mestu, Črnomlju iu Krškem; 2. obrtno nadzorništvo s sedežem v Celju, ki obseza okrajna glavarstva v Celju, Brežicah, Slovenjgradcu in Prevaljah; 3. obrtno nadzorništvo s sedežem v Mariboru, ki obseza okrajna glavarstva v Mariboru, Ljutomeru, Ptuju in Murski Soboti. Stranice naj se obračajo v vseh zadevah na obrtna nadzorništva, ki vrše v območju navedenih glavarstev nadzor o delavnem času, dajejo dovolila za delo čez uro ter kaznujejo prestopke v okviru uredbe. Pristojnost za obrtno in trgovsko šolstvo. Z dnem 1. junija 1921. je prešla pristojnost za obrtno in trgovsko šolstvo od poverjeništva za uk in bogočastje na oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. šolske tiskovine na obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šolah. Na obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šolah se smejo odslej rabiti samo take šolske tiskovine, ki jih je odobrilo naučno oblastvo. Pravo ime za kraje po imenu »Pristova« v občinah Škofji .vasi, Dobrni in Šmarju pri Jelšah v političnem okraju celjskem je: »Pristava«; za občino in kraj »Sveti Martin v Rožni dolini« v istem političnem okraju: »Šmartno v Rožni dolini«; za občino in kraj »Sveti Peter ob Savinji« v istem političnem okraju: »Sveti Peter v Savinski dolini«. Tržna poročila. Trg. Mesa vseh vrst je na trgu dovolj. Cene se niso izpremenile. Cena zelenjavi je nekoliko padla, zato pa je cena jajcem poskočila. Crešnje so se že na trgu pojavile v velikih količinah, vendar jim je cena še vedno visoka. Prodajajo se povprečno po 28 K. Mleko krije potrebo. Poljski pridelki. Sombor. Domači konzum popušča v svoji rezerviranosti in kupuje. Povpraševanje je oživelo, ponudbe pa so ostale nadalje slabe. Cene pšenici so se nekoliko zvišale. Večjih zaključkov ni. Podob- ne razmere vladajo v trgovini s koruzo. Posestniki pridelkov ne privozijo na trg ali le malo, tako da povzroča nastala potreba višanje cen na 425—430 K, za nakladanje na vlad. brod, 400—410 K pa za nakladanje v vagone. Ovsa je na trgu jako malo. Dovožene količine pa se prodajajo po 435—450 K. Kože. Trst. V trgovini s kožami vlada popolna tišina. Le za težko blago se inte-resirati Amerika in Nemčija. Neznatni zaključki so se gibali med 9 in 10 lirami. Ovčje kože. Ker ni kupcev, so cene le nominalne. Notirale so suhe dalmatinske ovčje kože v teži 160—180 kg — 6 do 7 lir po kg. Kože za rokavice: za sveže grško blago 26—27 kg se nudi 35 frankov ab Trst. Kože za čevlje. Za nemški račun je bilo kupljenih 7000 dalmatinskih kož v teži 50 kg po 15 lir. čevlji. Dunaj: Moški čevlji Makay Boxcalf iu Chevreaux črni 1750 K, goveji box črni 1650 K, črna kravja koža 1550 K, Goodyear, šivani na roko, boxcalf ali chevreaux črni, 1850 K. Zenski čevlji: Makay, boxcalf in chevreaux črni, 1750 K, črni goveji box 1650 K, boljši 2500 K. — Zenski nizki čevlji Makay, boxcalf in ckevreaux, črni 1300—1700 K, Goody-ear boxcalf in chevreaux črni 1450—1900 kron. Kovine. Berlin 30. maja. Med elektrol. 1916, med rafin. 99-99, 3 odstot. 1540—1550, mehki svinec 570—575, surovi cink 410, aluminij 2500—2600, cin Bane Straits Bil-liton 4575, nikl 98-99 odstot. 4050, antimon regulus 675, cin straits 4500, avstral. cin 4475. Bombažne tkanine. Trst Dočim se cene surovinam zvišujejo, padajo cene fabrikatom. Tkanine ki so se še pred kratkim prodajale po 7 lir, se prodajajo sedaj po 4 in pol lire. meter. Ce tudi se čuti pri nas potreba tkanin, yendar visoki tečaj lire ne kon-venira interesentom. Kartuk. Anglija. Ker se je radi rudarske stavke povpraševanje po kavčuku zmanjšalo, so cene tem predmetu padle. Leta 1920 je notiral kavčuk 1 sh 11 d, sedaj pa notira le 0 in en četrt d. Borza. 3. junija. Zagreb. Poslovala je danes samo blagovna borza. Sicer pa je bil promet z devizami izven borze jako živahen. Dolarji so bili čvrsti in napravljenih je bilo tudi več dunajskih zaključkov. Berlin 211 do 212, Praga 194.50 do 195, London 528. Pariz 1120, Milan 700 do 704. Curlh, devize: Berlin 8.975, New~ york 573, London 22.23, Pariz 47.40, Milan 29.10, Praga 8.35, Budimpešta 2.40, Zagreb 4.25, Bukarešta 9.45, Varšava 0.55, Dunaj 1.325, avstrijske žigosane krone 0.99. Občni zbor Odseka za lesno industrijo. Odsek za lesno industrijo Zveze industrijcev v Ljubljani sklicuje svoj občni zbor za poslovno leto 1920-21 na soboto dne 11. junija t. 1. ob 14. uri (ob dveh popoldne) v veliki dvorani Mestnega doma. Dnevni red obsega točke predvidene v statutu ter predloge za krepkejšo organizacijo lesne industrije v Sloveniji. Člani odseka se izkažejo z vabili. Lesni industrijci, ki dosedaj še niso Člani odseka ter bi se hoteli udeležiti občnega zbora, se zamorejo prijavati v pisarni odseka v Šelenburgovi ulici štev. 7-II., kjer dobe provizorične izkaznice. — Izkaznice se izstavljajo vsrfko predpoldne do vštevši petek, 10. junija 1921. za lesno industrijo in parno žago v Sloveniji se išče kot kompanjon z vlogo K 300.000 —. Cenjene ponudbe pod »Lesni strokovnjak« na Anončni zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Galanterija, drobnarija, papir ln pletarski izdelki na debelo Baloh in Kosina MARIBOR, Grajski trg St. 3. Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih. Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, ------ Zadar, Zagreb.------- Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. LfubMana. Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalriim blagom. Točna in solidna postrežba. Veletrgovina z drobnino, galanterijo in pleteninami (trikotaža) Gašpari in Faninger Maribor Aleksandrova cesta 48. : Samo na debelo. SIIMIHIIIHIIUIIIIimmHIMMMIIIIIIIItlMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiniiiiiiii,, s s E = Zaloga pohištva E • g (Karol Pr e is I E S Maribor s s Slomškov trg 6 Na debelo. E k s p o r t . r O O II Oi Ceniki brezplačno In pollnlne prosto. Izdelovanje ličnih vložkov xa postelje. ^liaaianm n ! i nMi ii dobro bencin petrolej strojno olje tooot-most Mline] Gazela milo je prvovrstne kakovosti in ca 20 °/o ceneje kot enakovredno importirano milo. Zvonarsko ulico 5 (S). Telefon 9. - Brzojavi .Montana4* Import. Eksport. 1 Miloma in svečarna I d. d. v Ljubljani, j v v Prodajamo in kupujemo nc debelo: . » Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. prej: A. Zanki sinovi. Medit, Rakove & Zanki, Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. O. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavil: Merakl Ljubljana. Telefon: 64 Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode. Priznano najboljša In zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. « »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! f TONE MALGAJ 1 « 3 5 stavbeni, pohištveni pleskar ; in ličar 16, 52-8 l l LJUBLJANA, Kolodvorsko ulica 6. \ 5 * : Zajamčeno predvojno blago s * za portale in prodajalne. *** *■ *aaanB«aBBaaaaaaBaaaBia»aai»CMaaaa.** E * Oferiramo naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu s cenami brez konkurence. I. jugoslov. tovarna za gumbe in kovinske predmete, d. z o. z. Slovenska Bistrica. Zahtevajte cenike! Prodaja na veliko! se išče za izkoriščanje premogovnika v Sterjancih pri Ormožu Premog ima 4800 kalorij in 19 freiširfov. Rabi se pol milijona, zadostoval pa bi tudi manjši znesek. Ponudbe poslati na naslov: Perlei Ignac, podjetnik rudokopov, Ormož. Tvrdka Neumann & Comp. izdeluje naravne brusilne in mlinske kamne v Gornjem Mozlju pri KoCevJu. Proizvaja domače naravne brusilne kamne za orodje in “britve v najrazličnejših oblikah in velikostih, kakor tudi odlomke po nizkih cenah. Za reelno in dobro postrežbo je pre-skrbljeno. — Na željo se vpoiljejo vzorci. Prva jugoslovanska tovarna tehtnic Tovarna olja in firneia ZABRET & KOMP. Britof pri Kranju (Slov.). SkladIKe: Beograd, Novi Sad. Proizvaja Jedilno laneno olje, tehnltno laneno olje, prlma laneni flrnei, lanene tropine in druge vrste oljnih Izdelkov. Brzojavil ZABRET, KRANJ. s, J ( dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobrojna naročila. Cene zmerne, postrežba točna. s\s\s\s\s\s\s\ \ / / Veletrgovina \ ) A. Šarabon ( ) v Ljubljani ( \ prlporota / Špecerijsko blago \ y raznovrstno Žganje ^ \ moko / ^ In deielne pridelke J; (raznovrstno rudninsko ^ 22, 10-10 vodo, f f Lastna pratarna za kavo \ \ In mlin za dlSave /