povezane z m eritvam i m ikrom eteoro lošk ih elem entov. K njiga , k i sem jo želel p red stav iti, nam ola jša p rehod k š tu d iju zah tevnejših del iz m ik ro - k lim atologije , p rim e rn a (n ek a te ra pog lav ja b i p r i tem izločil) pa je tu d i za štud ij k lim atogeografije , saj ob rav n av a m ehanizm e, ki se vk ljuču je jo v splošno podnebno dogajan je . M arjan B at Inozemska književnost o krasu Karst Geomorphology (uredila M.M. Sw eeting). B enchm ark P apers i r Geology (59, S troudsbu rg , P ennsy lvan ia , H u tch inson Ross P ub lish ing C om ­ pany, 1981, str. 427. V zb irk i B enchm ark P ap ers in Geology, k i jo u re ju je znani geom orfo- log Rhodes W. F a i r b r i d g e je izšel tu d i zborn ik najpom em bnejših k ra - soslovnih del, k i so b ila nap isan a v zadn jih devetdesetih letih . Z born ik je u red ila nam dobro znana M. M. S w e e t i n g o v a . ena od svetovnih a v ­ to r ite t n a področju k rasoslov ja. Po besedah u redn ice je nam en zbornika, da vsaj nekaj na jbo lj znan ih in te m eljn ih k rašk ih štud ij p red stav i na enem m estu . Ni dvom a, da je p r i tem im ela precej težav, saj ni tako la ­ hko p reso ja ti, kaj je n a tem področju o rig ina lnega in kaj ap liciranega. Zavestno je p ri tem izpustila vse š tu d ije o k ra su v soli in sadri, o pseu- dok rasu in o paleokrasu . S kupno je v zborn iku o b jav ljen ih 26 člankov, ki jih je nap isalo 28 av to rjev . N ek a teri a v to rji so zastopani tu d i z dvem a ali trem i članki, ko t n a p rim er A. Bögli, J . Roglič in C. K. B rain . V sebina zbo rinka je na jb o lje razv id n a iz te m atsk ih sklopov. P rv i im a naslov P o ­ jem k rasa in razvoj k lasičn ih p redstav . V n jem so zastopani R o g l i č s h i­ sto ričn im preg ledom m orfoloških konceptov o k rasu , C v i j i č z delom o k rašk ih v rtač ah in S a n d e r s , k i je v angleščino p revedel C vijičev k ra - šk i erozijsk i cik lus te r G rundov geografski ciklus v k rasu . U rednici se zdi posebno sledn ji p rispevek pom em ben za razu m ev an je razvo ja geom or- fološke m isli o k rasu , češ, da je G ru n d poznal več k rašk ih p o k ra jin in t i ­ pov k rasa od C vijiča in je p red lag a l enostavne jši m odel razvo ja k rasa . V nas led n jem delu zb o rn ika so zastopani raziskovalci korozijskega procesa. N a jp re j sta o b jav ljen a dva k lasična č lanka A. B ö g l i j a o ko ­ roziji apnenca na golem sk a ln a tem p o v ršju in o koroziji m ešanice, nato znam en iti C o r b e l o v članek, k i je povzročil cel plaz poznejših štud ij in k o re k tu r n ek a te rih n jegov ih trd itev . S lednjič je tu zastopan tu d i I. G a m s z odm evnim p rispevkom o pospešeni koroziji v k rasu . V tre t je m delu je p red s ta v lje n članek W. M. D a v i s a o razvo ju jam , k i ga je nap isa l že 80 le t sta r. S led ita deli J. H. B r e t z a in D. C. F o r d a o speleogenezi, p rv i o vadoznem in frea tičnem tip u jam , d ru g i o novejših pogledih n a razvoj ja m v luči geološke zgradbe. Š tirje av to rji E. de M a r - t o n n e , A. F. P i t t y , K. T e r z a g h i in D. J. B u r d o n te r soavtor C. S a f a d i zastopajo k raško h idrologijo , p r i čem er se je u red n ica očitno izognila n ek a te rim še bolj znan im av to rjem , ki so v p re tek lo sti vodili žolčne d iskusije o obsto ju ali neobsto ju k rašk e podtaln ice. Zato pa je ob ­ ja v lje n č lanek o enem n a jv eč jih k ra šk ih izvirov R as-e l-A in v sirsk i M e­ zopotam iji, k i je bil p red m et in tenzivnega raz iskovan ja za po trebe vodne­ ga gospodarstva. V pog lav ju o pom enu od lagan ja k arb o n a to v je n eka j m an j znan ih p r i­ spevkov, posebno iz Ju ž n e A frike . W. H. M o n r o e je p red s ta v lje n s č lan ­ kom o tro p sk i k rašk i topografiji, ra z ta p lja n ju in od lagan ju apnenca na P o rto rik u , tr i je a v to rji T h o m p s o n , S c h w a r c z in F o r d iz Me M a­ ste r U n iversity raz p ra v lja jo o zvezah m ed k ap n ik i in k lim atsk im i k o leb a­ nji, C. K. B r a i n pa v tre h č lank ih vzpore ja jam sk e sed im ente v T ra n s- vaa lsk ih do lom itn ih ja m ah s k lim atsk im i k o leb an ji n a ju g u A frike. P red zad n ji, šesti del je posvečen tipom k rasa . J. R o g l i č je tu ponov­ no zastopan s tipologijo D inarskega k rasa , C. A. M a 11 o t p red s ta v lja k ras v Ind ian i, H. L e h m a n n je zastopan z zgodnjim , a pozornost v zb u ja jo ­ čim delom o jav an sk em krasu , D. C. L o w r y in J. N. J e n n i n g s p iše­ ta o južnoavstra lskem k rasu , N. A. G v o z d e c k i j pa o tip ih sov je tske­ ga k rasa . V sedm em in posledn jem pog lav ju so v zborn iku ponovno o b jav ljen i tr i je članki, k i na j b i p red s ta v lja li ak tu a ln a p rizad ev an ja v krasoslovju . D. I. S m i t h in M. D. N e w s o n zasto p a ta bristo lsko k raško šolo s č lan ­ kom o iznosu korozije in erozije v k ra su M endip Hills, P. W. W i l l i a m - s a je u red n ica p red stav ila z obsežnim delom o po ligonalnem tropskem k rasu n a N ovi G vineji, ko t zad n ja p a se p red s ta v i tu d i sam a s člankom o južnok ita jskem krasu . Č eprav b i bilo mogoče z našega sta lišča opo reka ti izb iri posam eznih av to rjev , je tre b a p rizn a ti, da je vsak ta k zborn ik ponatisov ven d arle te ­ m e ljit vpogled v jed ro k rašk eg a raz iskovan ja in razm išljan ja . J u r i j K u naver Karsts littoraux (O balni k ra s ) , A ctes du Colloque de P erp ig n an 15-17 M ai 1982, M em oire no. 4, Com ite N ational F rangais de G eographie, 96 s tra ­ ni, 30 ilu stracij, N imes, 1982. O m ednarodnem srečan ju z naslovom »O balni kras«, k i je bilo m aja 1982 v P erp ig n an u (F ran c ija ), sem poročal v zad n ji š tev ilk i G eografskega vestn ika . D ecem bra 1982, k a r je razm erom a h itro , je izšlo grad ivo s tega srečan ja k o t ena izm ed pub likacij F rancoskega geografskega k om ite ja in F rancoske k rasoslovne zveze. P u b lik ac ija je iz dveh delov: p rv i v sebu je p rispevke in d iskusije, po ­ dane na ko lokviju , d ru g i p a zapise o te ren sk em delu. P ri tem naj p ripom ­ nim , da je bilo te rensko delo, sestav ljeno iz ogledov, raz lag in d iskusij ob posam eznem pojavu , tako časovno ko t tu d i vsebinsko n a jm an j en ak o v red ­ no » refera tnem u« delu kolokvija. K o t n a ko lokviju , so tu d i tu p rispevk i razd e ljen i n a dve tem i. P rv a tem a obsega korozijske obalne oblike, d ruga pa odnos m ed sp rem em bam i m orskega n ivo ja in razvo jem obalnega k rasa . V okv iru p rv e tem e so ob jav ljen i š tir je p rispevki: obalne u rav n a v e in korozijske oblike v apnencih in n jihova razp o red itev po sve tu (brez S re ­ dozem lja) (R. B a t t i s t i n i in A. G u i l c h e r ) , obalne u rav n a v e in ko ­ rozijske oblike v S redozem lju s posebnim poudarkom n a n jihov i severn i m eji raz p ro s tra n jen o sti (R. D a l o n g e v i l l e in A. G u i l c h e r ) , »Beach- rock« v S redozem lju — posebna oblika kong lom erata? (R. D a l o n g e ­ v i l l e in P. S a n l a v i l l e ) , obaln i k ra s jugozahodnega M adagaskarja v zvezi z recen tn im sp rem in jan jem m orskega n ivo ja (J. N. S a l o m o n ) . P risp ev k i d ruge tem e ob ravnavajo osnu tek b ib liografije o jugoslovanskem obalnem k rasu (A. K r a n j c ) , zak rasevan je v odnosu do m orskega n ivo ja na a tlan tsk i obali M aroka (A. W e i s r o c k ) , dv ign jen i ko ra ln i g reben i — n eo tek ton ika in zak rasevan je n a Novi G vineji (R. M a i r e) te r po top­ ljene k rašk e oblike (J. N i e o d). Posebno zan im iv je p rv i del p rispevkov o obaln ih k ra šk ih u rav n av ah in d robn ih obaln ih korozijsk ih oblikah, često povezanih s procesom »bio- korozije«, saj se s tem n a n aši obali tako rekoč n ihče ne u k v arja . A bi bilo to ko ristno in zanim ivo, saj b i bilo po trebno ugotoviti, ali tu d i obalne k rašk e oblike op rav iču je jo naš posebni »d inarsk i k ras« in »d inarsk i tip obale«. Poleg p risp ev k a o jugoslovansk i b ib lio g ra fiji om enjajo jugoslovan ­ sk i k ras tu d i p risp ev k i D a l o n g e v i l l a in N i c o d a . D om ači krasoslovci, k i so vodili te rensko delo, so v drugem delu p u ­ b likacije ob jav ili g lavne podatke, zan im ivosti in v p rašan ja , s k a te rim i smo se u k v a r ja li n a te ren u . Tako piše H. S a l v a y r e o paleohidro log iji p o k ra ­ jin e C orbieres (vzhodni P ire n e ji) , P . A m b e r t o m iocenski in k v a r ta rn i obaln i č rti v C orbieres, R. Ju lia B u r g u e s (iz B arcelone) p a o eksku rz i ­ ji po p o k ra jin i E m pordä (K a ta lo n ija ).