ŠOLSKO POLJE LETNIK XVIII (2007) ŠTEVILKA 1/2 str. 5 NAMESTO UVODA Igor Ž. Žagar Pedagoški inštitut in Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem Med 24. in 26. novembrom 2006 je na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem potekala mednarodna konferenca o argumenta- ciji, retoriki, debati in pedagogiki podeljevanja moči, z naslovom Misliti in govoriti boljši svet, ki je pritegnila 120 udeležencev iz 19 držav. Konferen- ca, ki je potekala v soorganizaciji Fakultete za humanistične študije (Ko- per), Pedagoškega inštituta (Ljubljana), World Debate Instituta (Vermont, Virginia) in Zavoda za kulturo dialoga ZA in PROTI (Ljubljana), je, prvič do sedaj, na istem mestu zbrala strokovnjake s področja argumentacije, retorike, kritičnega mišljenja in pedagogike, z namenom, da izmenjajo iz- kušnje s sorodnih, a konceptualno vendarle ne povsem enakih področij. Prispevki s področja argumentacije bodo v knjižni obliki izšli pri za- ložbi SicSat, ki jo izdaja Univerza v Amsterdamu, najboljše prispevke s po- dročja uporabe retorike, debate in kritičnega mišljenja pa smo se odločili objaviti v posebni številki Šolskega polja, ki jo imate pred seboj. V zado- voljstvo mi je, da je to že tretja posebna številka na temo Vloga in pomen jezika v vzgoji in izobraževanju, ki je pri bralcih in bralkah naletela na zelo ugoden odmev. Še posebej pa sem vesel, da v njej _ prvič sploh – objavljamo prispevke o uporabi retorike, debate in kritičnega mišljenja v izobraževanju. Tudi zato, ker je retorika, z uvedbo devetletke, postala ob- vezni izbirni predmet, ki priteguje vedno več učencev in učenk, očitno pa tudi učiteljic in učiteljev. Pri tem nikakor ne velja pozabiti, da je Slovenija ena redkih, če ne celo edina država na svetu, ki retoriko ponuja kot samo- stojen predmet. In da ne bo pomote, govorim o klasični retoriki, katere namen in cilj so pravila organizacije in strukturacije govora oz. besedila, ne o pocestni retoriki raznoraznih »retoričnih šol«, ki so retoriko spravile ob dober glas. O teh in podobnih rečeh torej teče beseda v pričujoči številki.