3«8
Listek.
da jo višje oblasti gotovo potrde za šolsko rabo in da bode rabila kot prekoristen po-moček pri poučevanji zemljepisa. Pa tudi preprost Slovenec se bode iz nje naučil veliko zanimljivega in za življenje potrebnega, tako da jo lahko priporočamo vsakomur z najboljšo vestjo.                                                                                          .S". R. v  ¦»Uc.   Tov, «
Skoro istočasno s tu pohvaljenim »Zemljepisom« je izdal prof. Orožen tudi »Metodiko zemljepisnega pouka«. Izšla je kot ponatisek iz »Učiteljskega Tovariša« s 13 slikami iz iste tiskarne in stane 30 kr. Tudi to delo je prva metodiška knjiga zemljepisne znanosti med Slovenci. Učitelje napotuje, kako naj učencem tolmačijo zemljepisne pojme, kako naj začenjajo zemljepisni pouk v šolski sobi, kako naj potem učencem razlagajo obzor, strani sveta in kako naj jih uče" zemljepisja pod milim nebom. Sosebno hvalno je, da g. pisatelj poklada toliko važnost na zemljevid, zakaj zemljevid je verna slika zemeljskega površja; brez zemljevida si ne more nihče predstavljati niti zunanje oblike naše zemlje, niti nje navpične izobrazbe. Zato so zemljevidi v ljudski šoli neprecenljive koristi, in nam se zdi v vsi metodiki najvažnejše poglavje ono o »čitanji zemljevidov«, ki res podaja vsakomur vsa potrebna pojasnila, da se lahko spoznava (zaveda,  orijentuje) na sleharni   karti.
Da je knjiga res metodiška in ta metodika sestavljena po najboljših virih, za to nam je že porok pisateljevo ime. Le glede na nekatere tehniške izraze bi nekaj pripomnili. Tako n. pr. ni pravilno narejen izraz pridvižna karta za »Reliefkarte«, mesto vzbočena karta. Ako že rabimo polutnik za »Aequator«, zakaj bi ne rabili tudi polutke za »Halbkugel« ? Izraz odtemnjevanje za »Schummerung« je vender nekako čuden. Ali bi ne bilo bolje uvesti besede osenjevanje, saj je učencu jeduo, kateri novi izraz si mora prisvojiti. Glede* na take izraze bode treba torej še nekoliko sporazumljenja med učitelji.                                                                                        S. R.
Zgodovinske povesti za meščanske šole in višje razrede ljudskih šol, spisal prof. Ivan Vrhovec, natisnili Blasuikovi nasledniki; stane vezana 60 kr. — Imamo torej že tudi prvo zgodovinsko knjigo za meščanske šole, ki obseza 73 strauij. Razdeljena je tako, da je odmerjena dobra polovica staremu veku, srednjemu in novemu pa po jedna četrtinka. Iz tega se že vidi, da so nekatere »povesti« starega veka narisane preobširno (n. pr. o trojanski vojni, dočim je povedano o Odiseji primeroma malo) in da bi se bila dala izpustiti marsikatera podrobnost. Zlasti ni prav, da se mlademu učencu podaja preveč imen, ker mu to le glavo zmeša. Knjigi je vtisnjenih tudi 8 slik in sicer zgolj le pri stari zgodovini. Ali so morda srednjeveške in novodobne zgradbe menj važne nego stare?
Predgovor knjigi ima razpravo, kako naj se pišejo tuja imena v slovenščini, ki nikakor ne spada v šolsko knjigo. Pisatelj je odločno zoper fonetiško pisavo, a pomislil ni, da otroci, katerim je knjiga namenjena, ne poznajo ne latinskega, ne grškega alfabeta, da torej   imen    natisnjenih v njih šolski   knjigi, niti   citati ne znajo.    Filip in
"" " ¦
Aleksander je znan vsakomur, zakaj bi torej mučili učence s »Philippom« in »Alexan-drom« ? Sicer pa pisatelj sam nikakor ni dosleden v etimološki pisavi, ker piše n. pr. sfinga, faraoni, Alcibiad i. t. d. V predgovoru trdi, da bi morali tudi pisati Silar in Blihar, ako pišemo vse fonetiški — mi tega »muss« ne priznavamo — toda v tekstu piše vender liško polje za  »Lechfeld«.                                                        S. R.
Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. Spisal dr, Tomaž Romih, meščanske in obrtne nadaljevalne šole učitelj v Krškem. Celje 1892. 1. Založil in tiskal Pragotin   Hribar.  —  Tako   je   popolni naslov  knjigi,   ki je izšla nedavno.    Za danes jo