Poštnina plačana v gotovim	Speti,	m	abb.	p	os.	t.	Or.
teatrt
UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici	m	»■	w	«	v	m	pi	■■r^	v	u	IZIDE	VSAK ČETRTEK
Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru.	■“	^	TU	M.	J%.	Poštni čekovni raJhm ft. UlfOM
Lelo II. Štev. 22	GORICA	DNE	30.	MAJA	1946.	Cena	L.	4.—
Iz življenja
9. junija:	nedelja
Dan za naš katoliški tisk se bliža. Nikar ne pozabimo nanj! Če smo pravi katoličani, ga ne bomo prezrli, ker je ta dan za to določen od cerkvene oblasti. Podprimo naš tisk z molitvijo, žrtvami in miloščino, ki se bo pobirala po naših cerkvah. Vsak naročnik naj dobi še kakega naročnika za naš katoliški tisk!
Slovenci in katoliški tisk
Pred drugo svetovno vojno je bil katoliški tisk v Sloveniji na precejšnji višini, ee razumemo pod besedo tisk vse časopisje« ki je izbaja-io dnevno, tedensko ali mesečno. Po vojni pa je bil vos katoliški tisk zatrt, razen revnega »Oznanila«, ki tu pa lam veča ali zmanjša svoj obseg, kakor pač narekujejo oblasti. O »Oznanilu« smo v našem listu že večkrat pisali.
Pri nas na Primorskem smo tudi imeli pred italijansko zasedbo in v prvih njenih letih več listov, a kmalu je bilo vse ukinjeno. Le ob 400 letnici svetogorske božje poti je zagledala beli dan Svetogorska Kraljica, ki je pa takoj po svetogorskem letu prenehala.
Po zasedbi od strani zaveznikov je začel izhajati »Slovenski Primorec« kot giasiio katoliških Primorcev. Ni užival spočetka preveč simpatij, ker je bil proglašen kot list belogardistov. A počasi si le utira pot. Marsikdo, ki mu jo bil nasproten, se je sprijaznil z : jim, ker mu je moral priznati, da kaže in riše življenje tako kot je in se junaško bori za vse, kar je božjega, in brani božje pravice in pravice naroda pred vsemi sovražniki.
Tudi drugi lističi so so pokazali in vstali, ki hočejo zanesti katoliško misel med mladino.
Dolžnost nas katoliških Slovencev je, da svoje liste podpremo in jih širimo. Kako radi bi brali naše liste v Jugoslaviji. Pravijo, da bi plačali za vsako številko Slovenskega Primorca veliko vsoto denarja, če bi jo dobili. Zavedajmo se svojih dolžnosti do našega tiska vedno, posebno pa na binkoštno nedeljo.
Albert de Mun, veliki borec za socialno pravičnost, francoski Krek, je očital francoskim katoličanom: »Co bi bili pred letom 1905. samo eno desetino cerkvenega premoženja vtaknili v tiskarne, časopise in revije, bi imeli danes premoženje, tiskarne in časopise. Tako pa nimamo sedaj 110 premoženja ne tiskarn.«
stalno napredujejo po številu in
Marija Mati...
Marija Mati čez poljano gre...
Po njej je rož dehtečih maj natrosil -še grm ob poti je za cvet poprosil, da si v pomladno brstje ga pripne.
Marija Mati čez poljano gre... Naproti množice ji valovijo -pred Njo ustavljajo se in ihtijo: Ozri, Devica, v naše se gorje!
Marija Mati čez poljano gre... obraze trudne boža in tolaži -saj to otroci Njeni so najdražji... Tesno se je oklepajo roke...
Marija Mati čez poljano gre m klice množic milostno posluša, da sleherna ob Njej se umiri duša... Njen blagoslov v njih svetle nade
tke...
Nada
Komunistična vera
In
novo molitve
Sin pogube se bo vzdigoval črez vse, kar se imenuje Bog ali se kot božje časti. (2 Ps 2, 4.)
V 6. razredu ljudsko šole nekje v predmestju Ljubljane jo bilo na stenčasu do 30. marca 1946 brati to le zasramovanje naših krščanskih molitev:
»Križ:
V imenu Stalina in Tita in sv. duha svetovnega komunizma. A-men.
Vera:
Verujem v Stalina, vsemogočnega stvarnika naše svobodo in komunizma. v Jožefa Tita, namestnika njegovega, edinega tovariša, ki je bil spočet od partizanskega duha, rojen na zemlji trpinov pod italijanskim iu nemškim fašizmom. Šel bo iz pretepa in maščevanja na desnico vsemogočnega Stalina in tu bo sodil vse fašiste in tirane. Verujem v našo svobodo, osvobodilno fronto, občestvo mučencev in odpuščanje ned d žmh zaslepljencev, v vstajenje rdečo zvezde in srečno življenje. Amen.
Očenaš:
Stalin naš, ki si v Rusiji, posvečeno bodi tvoje ime, naj pride k nam tvoja Republika, naj se zgodi tvoja volja kakor v Rusiji tako tudi pni nas. Daj nam danes vsakdanji kruh, ne odpusti jim dolgov, kakor tudi mi ne odpuščamo svojim dolžnikom, popelji jih v internacijo, kakor so oni gonili nas.
Češčena si zvezda, polna svobode, Stalin je s teboj, blažena si med partizani in blažen jo svit tvoje svetlobe, Tito. — Sveta OF., mati pravice, uniči naše sovražnike sedaj in ob njih smrtni uri. Amen.
Čast bodi očetu Stalinu, sinu Titu, sv. duhu svetovnemu komunizmu, kakor je bilo v začetku v Rusiji, tako zdaj in vselej in vekomaj. A-mon.«
Ugotavljamo:
1)	da je to bogokletno zasramovanje zapisal človek, čigar duša je bila nekdaj krščena v imenu Očeta, Sina in sv. Duha, ker nekrščeni med Slovenci ne znajo še pisati.
3) da je bilo to zasramovanje krščanstva javno nabito v javni ljudski šoli, torej z odobrenjem ali vsaj tihim soglasjem javne šolske oblasti, ki je zopet odvisna od ministrstva ljudske republike Slovenije-Kaže torej, kaka »verska« načela vladajo v tej »blaženi« deželi.
Zelo dvomimo:
1)	da bi Stalin in Tito odobravala to zasramovanje, ako bi vedela zanje, ker bi si s tem dala spričevalo, da prav nič ne vesta iz zgodovine, kako končajo mogotri, ki se
Papež dekletom
V nedeljo 12. maja so praznovali v Rimu prvo obletnico miru in obnovitev posvečenja brezm. Srcu Marijinemu, Za to priliko so se na pobudo rimsko dekliške katoliške akcije zbrale dekleta iz rimskega mesta v baziliki sv. Petra za slovesen Te Deum in da slišijo besedo sv. očeta- Dekleta so napolnile cerkev sv. Petra:	delavke,	študentke,
uradnice, bagunke itd. Sv. oče je i-med na vse zbrane primeren nagovor, kjer jim je pokazal trojen program njihovega udejstvovanja v današnjem svetu:
»Dvignite vaša srca in vaše roke za trojno prisego: Obljubite nebeški Kraljici, da hočete hiti vedno in povsod mladina, ki je verna, ki je čista, ki je katoliško delavna.
Nato je sv. oče pojasnil, kaj se pravi biti verna mladina, to je mladina ,ki se varuje zgolj zunanjega krščanstva in si prizadeva, da prešine sebe in svet s krščanskimi načeli in resnicami. Čistost je bila včasih ponos krščanskih deklet. Danes mora čista mladina zopet dvigniti ideal čistosti tako, dane bo le sebe ohranila čisto, temveč da bo tudi na svojo okolico vplivala in jo pridobivala za čisto življenje. Končno morajo moderna krščanska dekleta biti katoliško delavna. Katoliško delavna naj bodo tako, da se ne bodo bala priznavati svoje vere povsod: na dolu, v uradu, v gledališču in z vplivom na uruge. »Vi morate druge pritegniti k sebi«, je dejal sv. oče. Zato pa morajo katoliška dekleta znati govoriti, navduševati, svetovati, pomagati, z eno besedo, druge pridobivati za Kristusa in njegovo kraljestvo. Končno mora moderno katoliško dekle pokazati svojo delavnost tudi na političnem polju, tako da se svojih političnih pravic zaveda in pravilno poslužuje, zlasti ko gre za volivno pravico. »Vaša dolžnost je«, je opozoril papež, » da daste svoj glas tistim kandidatom, ki ne nudijo samo prazne besede ali le medlo upanje, temveč trdno zagotovilo, da bodo spoštovali pravice božje in vero. Premislite dobro; to je za vas sveta dolžnost, ki vas veže v vesti pred Bogom.«
Kronanja M. B. v Fatimi
Kot smo že poročali, so 13. t. m. slovesno kronali M. B. v Fatimi. Slovesnost je bila veličastna. Škofje in duhovniki so prišli v procesiji iz bolnice na prostor, kjer je bil postavljen kip M. B. Tu je kardinal Benedikt Aloisi-Masella kot papežev poslanec položil dragoceno krono na glavo Marijo Device. Tedaj so zapeli vsi pričujoči novo himno, ki so jo nalašč za to priliko zložili. Kardinal Cerejeira, nadškof v Lizboni in primas portugalski, je vi-
dajo po božje častiti, in kak konec čaka tudi njiju, če to odobravata;
2) da bi starši otrok kedaj prostovoljno glasovali za ustavo Jugoslavije, ako bi bili znali, kam jih namerava taka »svoboda« pripeljati;
3) da bi naše primorsko ljudstvo pri vsem svojem narodnem navdušenju hotelo, naj bi se njegovi otroci učili takih »molitvic«, ki jih je navdihnil sam satan.
Vprašamo:
1) človeka, v čigar glavi se je porodilo to bogokletstvo: kaj pa če osebni Bog kristjanov le bivat — Kakšen bo konec tega reveža, če se ne spokori in popravi pohujšanjet
2) naše do skrajnosti kratkovidne sobrate na Primorskem: ali še sedaj ne verujete v brezboštvo komunizma, ki na , tak a^čin zastruplja našo mladino 1 — Povemo jim, da te
dno ginjen ponovil posvetitev portugalskega naroda Fatimski Kraljici. Nato se je začela pontifikalna maša, ki jo je pel kardinal legat. Po maši so zapeli Te Deum.
Po zahvalni pesmi se je oglasil na zvočnikih glas sv. očeta, ki je iz Rima po radiu spregovoril množicam, zbranim v Fatimi. Govoril je v portugalskem jeziku, da so ga lahko vsi razumeli.
Spomnil je Portugalce na pomoč, ki so jo od Marije dobili tekom stoletij, ko so se morali boriti zoper mohamedanske Arabce in pozneje, ko so pred tri sto leti obnavljali portugalsko državo in proglasili Brezmadežno za zavetnico portugalske države in njenih koloni j. In končno jih je spomnil še na milosti v zadnjih desetletjih, ko je dvakrat šla vojna mimo njihovih meja in se jih ni dotaknila. Zato pa, je zaključil sv. oče, naj ne bo to samo zunanja slovesnost, ampak naj pripomore, da bodo portugalski katoličani izvedli, kar so pred štirimi leti obljubili mladci katoliške akcije: »Postati stoodstotni katoličani!«
Vsa slovesnost se je zaključila z blagoslovom z Najsvetejšim.
Kot o posebnem izrazu pobožnosti do M. B. poročajo o številnih brzojavkah, ki so jih verniki poslali v Fatimo na naslov Naše Ljube Gospe Fatimske. Torej ne več sario molitve in pisma, M. B. dobiva tudi brzojavke.
Radio Lizbona je dejal o fatim-skih pobožnostih, da so to narodna pobožnost, ki javno izpričuje vernost portugalskega ljudstva in njegovo hvaležnost do Marije.
Poljsko pokopališče v Loretu
V’ Loretu so pred kratkim blagoslovili pokopališče za padle poljske vojake. Sv. stolica, ki je po konkordatu lastnica zemlje okrog svete hišice v Loretu, je darovala za pokopališče dva tisoč kvadratnih metrov sveta. Pokopali so 1100 poljskih vojakov, ki so padli v bojih od Mon-te Cassina do Ancone.
Katoliška Cerkev na Angleškem
Navadno pravijo, da je Anglija vsa protestantovska, in se nam je kar čudno zdelo, ko smo slišali, da so Angleži dobili svojega kardinala. Toda resnica je, daje število angleških katoličanov vendar lepo in, kar več velja, da so to živi kristjani in ne kakor naši verni OFarski simpatizerji. V dokaz naj služi nekaj številk.
Število katoličanov leta 1944. je bilo 2,415.428; kat. osnovnih šol 1.423 s 367.169 učenci; srednjih šol 556 s 67.630 dijaki; duhovnikov so i-meli 6. 257, javnih cerkva in kapel 2.746. Vsako leto imajo kakih deset tisoč novih spreobrnjencev in 70 tisoč rojstev. Tako sicer počasi, toda
»molitvice« niso znane samo v Sloveniji, ki ječi pod diktaturo, ampak da so skozi pas B dospele že do pasu A — na lastna ušesa smo to ugotovili.
Ti nam bodo trdovratno ponavljali, da tudi sami odklanjajo komunizem in da so le za OF. V znamenju OF se drznejo celo »zastopati goriško duhovščino« v Parizu — pri ZN in tudi na sedežu komunistične stranke. — Prazni izgovori! OF je komunistično seme, cvet in sad, ki zastruplja narod in ga vodi v komunizem. — Težak bo odgovor slepih vodnikov slepega ljudstva!
Slovenija — skozi dolga leta sladki sen naših upov — ali hočeš res vztrajati na potu brezboštva, da se te primorski katoličani moramo le bati in ne radostno pričakovati! Spreobrni se nazaj k svojemu Bogu!
vplivu v javnem življenju. Njihovo časopisje je upoštevanja vredno, posebno mesečni »The Tablet« uživa velik ugled.
Do pred kratkim so imeli tri veliko pisatelje svetovnega slovesa: G. K. Chestertona, Mauricea Baringa in Hilairea Belloca. Prva dva sta umrla med vojno, Belloc se je u-maknil iz javnega življenja. Ostane jim pa še vedno lepo število priznanih pisateljev.
Tudi njihovi škofje uživajo velik ugled, posebno pokojni kardinal Hinsley iu sedanji Griffin. Ta zadnji je dobil pred kratkim častni doktorat na »Fordham University« v New Yorku.
Praznik ta Marinega
V zadnjih časih se je ves katoliški svet oklenil pobožnosti brezmadežnega Srca Marijinega. V tej pobožnosti vidi rešilno desko v negotovosti današnjih dni. V taki zmedi more pomagati le Bog — po Mariji.
Marija je v Fatimi rekla: »Samo jaz lahko pomagam s prošnjo pri božjem usmiljenju... Mojo Srce bo zmagalo!« Papež Pij XII. je ob 25-letniei prikazanja M. B. v Fatimi posvetil sv. Cerkev in vse človeštvo Marijinemu Srcu. Nov val zaupanja v Sroe Marijino je s tem posvečenjem zajol vos svet.
A da bi se češčenje Marijinega Srca še bolj poglobilo, je sv. oče določil, naj se od letos naprej obhaja praznik brezmadežnega Srca Marijinega vsako leto 22. avgusta, na osmino praznika Vnebovzetja Marijinega. To ne bo zapovedan praznik, ampak bo praznik, kot je praznik Srca Jezusovega:	praznik
molitve in zadostnnoga obhajila, za žalitve božji Materi, praznik, ko se bodo zbirali otroci Marijini ob njenem oltarju, da ji pokažejo svojo vdanost in hvaležnost, svoje zaupanje in ljubezen.
Letos so bo ta praznik obhajal prvič. Ali bi ne bilo prav, da bi ga po naših cerkvah obhajali kar mogoče slovesno, da bi sc tako odzvali želji sv. očeta, ki je praznik po-
stavil, da bi ljudstvo prosilo Marijo, naj kmalu zavlada njono brezmadežno Srce?
Že zdaj ob sklepu šmamične pobožnosti obljubimo Mariji, da prvega prazniku njenega Brezmadežnega Srca he bomo pozabili.
Dva tabora sta, ki se bojujeta za to, kdo bo peljal človeštvo v novo bodočnost: Kristus in satan. Vsak dan je boj ostrejši. Čigava bo zmaga? Kristusova na vsak način. In tudi naša, če bomo proti satanu postavili božjo moč, ki naj se odraža v vsem našem življenju.
Odgovor na »Uganite!«
Prejeli smo več krajših in daljših odgovorov. Vsi so lepi. Prinašamo sledečega:
Koledar Mohorjeve družbe v Celju pravi, da je OF isto kot slovenski narod.
»Slovenski Primorec« odklanja OF.
Torej je prola slovenskemu narodu in zato ga OF no more prištevati med slovensko listo.
Ali ni to nadutost!
Ne pozabite!
Majska duhovna akcija se je končala. Ne pozabite poslati duhovnega šopka, ki ste ga nabrali v Marijinem mesecu za naš narod, na naše uredništvo. Radi bi vedeli, koliko prave ljubezni do naroda je med našim ljudstvom.
V Franciji so pred nedolgim časom napravili tako akcijo. Veliko so premolili v določenem času in veliko so se žrtvovali dobri francoski verniki. Molitev ni bila zastonj. Morda se kažejo njeni uspehi v tem, da je zmagala dobra plat, ki je zavrgla ustavo, po kateri bi izgubila Francija svojo prostost in prišla v roke diktaturi.
Toliko bo Bog z nami, kolikor ga bomo prosili varstva. S svojimi močmi se ne bomo rešili brezbožnega sovražnika. Samo božja moč nas more rešiti vsega hudega. Zato čakamo poročila o duhovni akciji Pošljite jih DO 15. JUNIJA!
-t?	a&iilflffiiiijf
OKNO V SVET
AMERIKA. Minister Byrnes je po povratku iz Pariza imel državljanom dolg radijski nagovor, v katerem je ocenjeval uspehe pariške konference.
Do mirovne konference z Italijo ni prišlo, ker se zunanji ministri niso mogli sporazumeti ne o vojni odškodnini, ne o bodočnosti italijanskih kolonij, ne o jugoslovansko-italijanski meji. Tudi z balkanskimi državami ni prišlo do mirovnih predpogodb največ vslcd nesporazuma v gospodarskih vprašanjih. — Toda sklenitve miru ne maramo od-ležati, ker po svetu primanjkuje blaga in živeža. Treba, da se eim-prej povrne urejeno stanje v Evropi. Mir pa mora biti pravičen, ki ne temelji na lakomnosti ali, maščevanju; le tako bo trajen. Glede Trsta je izjavil, da se vsi strinjajo, da morajo imeti Jugoslavija in srednje evropske države, ki so leta in leta uporabljale tržaško pristanišče, svoboden dostop do Trsta, kjer mora nastati svobodna luka pod mednarodnim nadzorstvom.
Zunanji ministri se bodo sestali spet v Parizu dne 15. junija, medtem se vrše med Zavezniki diplo-matična pogajanja glede vseh točk dosedanjega nesporazuma.
Predsednik Truman je nujno pozval Stalina, naj tudi Rusija pošlje UNRRI pmoč za lajšanje svetovne prehranjevalne krize. Stalin je odgovoril, da so sovjetske zaloge izčrpane, ker so poslali mnogo živeža v Francijo in v druge države.
FILIPINI, ki so bili doslej pod ameriško zastavo, bodo 4. jul. t. 1. postali samostojna država. Republika ima že prvega neodvisnega predsednika. Pri demokratskih volitvah je bil nodavno izvoljen general Manuel Roxas (izg. Rohas). V vojni proti Japgncem se je najprej boril na ameriški strani kot povoljnik filipinskih čet. Po zasedbi je navidezno pristopil na japonsko stran, zaradi česar so mu v sedanjem volivuem boju nasprotniki očitali, da je »Kvisling«.
Tako poroča »Glas Zaveznikov« (št. 270 od 6. 5. 1946).
Tudi Filipini imajo torej svojega »Nediča«. Kakšna sreča zanj, da ni doma tukaj kje v Evropi! Sicer: »tužna mu majka«!
ŠPANIJO so postavili na zatožno klop Varnostnega sveta pri ZN, češ da pomeni njena sedanja vlada o-grožanje za svetovni mir. Podkomisija zbira obtežilno gradivo proti nji. ZDA so poslalo temu odboru poročilo, ki pravi, da bi bilo špansko nurodno gospodarstvo popolnoma nesposobno za kakoršno koli vojno proti kaki večji sili Španska vojska nima ne dovolj orožja ne iz-vožbanega osebja, njeni industriji pa primanjkujejo surovine in stroji.
NEMČIJA. Dopisniki časnikov bodo odslej smeli biti oboroženi s samokresi v področju angleške zasedbe. Zakaj I Neki višji uradnik je izjavil: Ako opazujete,, kaj se v Nemčiji godi in kaj se bo verjetno še godilo, boste že razumeli, da je ta previdnost upravičena,
ALBANIJA. Vdor kobilic na albanska tla grozi uničiti vse pridelke v državL Prebivalci uničujejo to
golazen z vso pridnostjo, a brez priprav ne morejo mnogo doseči.
AVSTRIJA. 2000 avstrijskih Judov, ki so se izselili v Palestino, prosi za zopetno vrnitev v Avstrijo; večinoma so to učitelji, zdravniki in tehniki.
V INDIJI se nadaljujejo pogajanja za sestavo nove začasne indi-ske vlade. Muslimani niso še podali svojih predlogov glede tega.
ANGLIJA in EGIPT sta začasno prekinili svojo dogovore o egiptovski neodvisnosti, da dobi vlada čas za proučitev dosedanjih sklepov konference.
V ZDA je izbruhnila stavka preko 250 tisoč železničarjev. Obratovali bodo samo vlaki, ki prevažajo mleko, vojaške in zdravniško potrebščine. Vlada je pripravila zrakoplove, avtobuse in ladje, da bo vsaj za silo omogočen promet v državi.
RLTSIJA je uradno sporočila, da o vso njene oborožene sile zapustile Perzijo.
Kdor hoče delati, naj najprej neha godrnjati.
(Rene Bazin)
Attlee o komunizma
Iz Glasu Zaveznikov z dne 2. 5. posnemamo :	»Britanski ministrski
predsednik C. R. Attlee je na zborovanju laburistične stranke v New Castleu o želji komunistične stranke za spojitev z laburistično izjavil sledeče:	»Komunistična	stranka se
besede demokracija samo poslužuje, toda sama je v bistvu nedemokratična. Sredstva, s katerimi si skuša zagotoviti oblast, no upoštevajo tistih vodilnih načel, ki edina omogočajo življenje v dostojni družbi.«
Predsednik C. Attlee je ob zaključku izrazil upanje, da bo prihodnji kongres laburistične stranke ponovno odklonil poziv tistih, ki »medtem ko odklanjajo naša načela, se skušajo za dosego svojih sebičnih interesov vriniti v našo organizacijo.«
Kot se iz teh besed vidi, so Angleži jasno spoznali, kaj je komunizem, in se ga skušajo doma na vse kri-plje ubraniti. Pri tem pa je žalostno to, da tega niso prej spoznali in da so dopustili ali celo pomagali, da se je komunizem utrdil v drugih državah. To je njihova velika zgodovinska krivda. Zlasti slovanski narodi jih bodo nekoč za to klicali na odgovor. Marsikaj še lahko popravijo.
Borisu Kraigherju
in njegovim v premislek
0
Ali komunizem podpira tlačane?
NE! V Sovjetski zvezi so izdali odlok, po katerem je treba kmete, ki si pridržijo pšenice, da bi se mogli preživljati — »postreliti in vso njihovo miovino zapleniti« (Moskovski list: Izvestija 8. 8. 1932).
Ali komunizem podpira kmeta?
NE! Sovjetska državna oblast je določila, da se morajo postaviti o-troci, ko dosežejo starost 8 let, na stražo tudi ponoči, da se zaščiti državna pšenica, ki zraste na zasebnih zemljiščih. (Molodnja Guardija 17. 8. 1935).
Ali komunizem podpira delavce? NE! V Moskvi so 5. XI. 1932 izdali dekret, ki so ga podpisali Kali-nin, Molotov in Eninkidze, ki določa: »zaradi enodnevnega izostanka se delavec odpusti od dela in se mu odvzame Legitimacija, brez katere ne more dobiti stanovanja in kruha« in »ta kazen zadene vso ude družine«. (Izvestija 25. nov. 1932).
Ali komunizem podpira reveže?
NE! »V letih 1932, 1933, 1934 je dopustil, da je poginilo zaradi pomanjkanja 3-7 milijonov prebivalcev Rusije »in v teku te lakoto« je izjavil, da je prva dolžnost kmeta, izvažati pridelke in da zagreši pravo sabtbažo, če te dolžnosti ne izpolnjuje«. Pravda severa 1. 2. 1933).
Ali komunizem ljubi otroke?
NE! Po sovjetskem pravu »sodijo dvanajstletno in celo še mlajše otroke po kazenskem zakoniku, ki predvideva smrtno kazen«. (Pravda 8. IV. 1935).
Ali komunizem podpira družino?
NE! Clen 144 ruskega rodbinskega zakonika »zasega lastnino in razbije družinsko življenje« (Učit. Gazela 10. X. 1929) in Rusija »pušča, da se sedem milijonov zapuščen'h
otrok brez strehe klati po cestah?« — Kdo izjavlja to? — Nihče drugi, kot gospa Krupskaja, Leninova vdova, ki še pristavlja: »No delajmo se neumne in ne pravimo: pojdite k svojim staršem ali v otroško zavetišče; saj staršev ni več! Ni več otroških zavetišč! (Izvestija str. 51).
Ali jo komunizem za mir?
NE! Manuilski je rekel na tretjem mednarodnem kongresu (avg. 1935): »Naša stranka, našo ljudstvo, naša dežela, ki jih bo vzgajal Stalin, bodo verni idealom proletarskega internacionali zrna do zadnje kaplje krvi.« (Izvestija, 21. 1. 1936).
Take so osnove komunističnega družabnega reda. Crez 50 let se bo ozdravljenemu človeštvu zdelo nerazumljivo, kako je ta nauk sploh mogel dobiti kakega pristaša med pametnimi ljudmi.
Povej mi, kaj čitaš, in povem ti, kaj si!
Nismo proti veri
Verna mati, ki ima 3ina v coni B pri vojakih, ga je šla obiskat. Vprašala ga jo, kako je opravil velikonočno dolžnost. Sin ji odgovori: »Šel sem s še nekaj tovariši k velikonočnemu sv. obhajilu. Ko smo se vrnili k četi, so nas začeli psovati: bela garda, reakcija, izdajalci. Od lega časa dalje nas izbirajo za najtežja in najbolj poniževalna dela.«
Ta slučaj gotovo ni osamljen. Kaj pravijo k temu prostovoljni krščanski sužnji brezbožne komunistične partije?
Podaljšanje šolskega leta
V vseh slovenskih in hrvatskih osnovnih šolah se bo končalo šolsko leto 1945-46 dne 15. julija. V vseh višjih šolah s slovenskim učnim jezikom se bo končalo šolsko leto 1. julija 1946.
Primorski dnevnik z dne 18. t. m. je prinesel zelo hud napad na gori-skega nadškofa in na tržaškega škofa pod naslovom »Nekaj pripomb k »zaskrbljenosti« tržaškega in goriškega škofa.«
Ta članek ne dela časti ne piscu ne listu 110 slovenskemu narodu, ker predstavlja zagovornike njegovih pravic v tako obupno slabi luči. K temu članku moramo vsaj nekaj stvari pripomniti.
Predvsem je selo grdo ou g. Kraigherja, da so norčuje iz »zaskrbljenosti« naših škofov, o kateri smo že zadnjič kratko poročali. Clankar bi rad vzbudil v bralcih prepričanje, da se škofa le čislata zaskrbljena za svoje vernike, dočim jima prav nič ni do njihovega blagra in resnično skrbita samo »za reševanje ostankov fašizma in italijanstva Trsta, Gorice ter Julijsko krajine sploh.« — Mi poznamo bolje od Kraigherja in njegovih oba škofa, njuno mišljenje in delovanje — poznamo pa tudi sočustvovanje, ki ga je kazala in ga še kaže OF do našega trpečega in preganjanega slovenskega ljudstva, ki je vendar nekaj več kot ena Slovencem zvijačno vsiljena stranka. Zato z vso gotovostjo lahko trdimo, da bi omenjena škofa ne bila vredna škofovske časti in službe, ako ne bi imela do trpečih Slovencev mnogo več srca, kot ga ima g. Kraigher.
Kraigher zelo drzno trdi, da naša škofa nimata pravice do besede in bivanja v teh krajih. Škofje imajo pravico in tudi dolžnost bivanja tu in besede v vseh verskih in nravstvenih zadevah svojih škofij, dokler ju sv. Stolica po veljavnih cerkvenih zakonih in cerkveno-politi-enih dogovorih ne razreši njih službe. — Organizatorji in širitelji italijansko-slovenske UAIS, ki hodijo v svojih manifestacijah s slovenskimi m italijanskimi zastavami in neprestano napadajo »narodni šovinizem«, so najmanj upravi čeni, metati kamenje na škofa radi njune italijanske narodnosti.
Kraigher velikodušno prizna »grozno krivico«, ki se je zgodila »barbarskim mučiteljem, fašistom, požigalcem v Julijski krajini«. Trdi pa, da to ni bila nobena krivi ca, da bi bilo treba še mnogo ljudi izročiti taki ljudski sodbi in da bi morali pokazati naši škofje pravo »ogorčenje« proti dejstvu, da se to še ni zgodilo. — Škofe takega kova, kakor si jih želi Kraigher, pozna morda samo Rusija. Katoliška Cerkev pa pozna doslej samo škofe, ki spodbujajo k ljubezni, odpuščenju, pravični sodbi in ki zlasti svarijo prod divjimi izbruhi nahujskanih ljudskih strasti, kakršne se navadno uveljavljajo pri tako zvanih »ljudskih sodiščih.«
Ker je Kraigher resnično neveden ali se takega le dela, ga mora mo poučiti, da ro se godile od strani fašistov za časa osvobodilne borbe resnično veliko krivice in grozodejstva. Toda res je tudi, da so ta
Bog in ustava
Ustava je temeljni zakon vsake države. Na njej sloni vsa državna zgradba. Tako kot ona določa so urejene vse najvažnejše zadeve v državi: vodstvo države, volitve vodilnih organov, šolstvo, zakon in družina, sodstvo, itd. Same važne zadeve, zato nič čuda, če so ustave začenjale vedno v imenu božjem. Ljudje in državniki so se vedno zavedali, da brez božje pomoči ne gre pri skrbi za blaginjo ljudstva.
Danes se v mnogih državah kujejo nove ustave. To je naravno, saj so se Časi spremenili in je treba tudi v ustavo novega duha. Vse prav, le to je zgrešeno, da hočejo izriniti iz novih ustav vsako misel na Boga. Izriniti hočejo vogelni kamen, na katerem morajo biti zgrajeni vsi človeški zakoni, in ta je Bog. Zato ne morejo prinesti ustave brez Boga sreče človeškemu rodu, Ustava brez Boga jo zidana na pesek in ostane brez božjega blagoslova
Vso ustave v vseh časih so se naslanjale na Boga V vseh poganskih in krščanskih ustavah starega, srednjega in novega voka najdemo v prvih besedah izraženo vero in zaupanje v Boga Tudi v modernejši dobi. Naj navedemo nekaj primerov iz novejših časov.
Vstava Združenih držav začenja: »Ameriško ljudstvo kliče za pričo svojih pravih namenov Najvišjega Sodnika — Boga in se postavlja pod varstvo božje Previdnosti...«
Francoska ustava iz revolucije začenja kljub diktaturi in strahovladi, ki je takrat vladala, (2. X 1789), tako:	»Predstavniki franco-
skega naroda, zbrani v skupščini, priznavajo, da jo teptanje vsakih človeških pravic vir vseh javnih nesreč; priznavajo v pričujočnostl in pod varstvom Najvišjega bitja — Boga naslednje človeške pravi ce...«
Švicarska ustava: »V imenu vsemogočnega Boga hočemo utrditi našo zvezo, ohraniti in pomnožiti enotnost, moč in čast državo-.«
Poljska ustava iz leta 1925 pravi: »...pred Bogom z zgodovino...«
Avstrijska ustava: »V imenu vsemogočnega Boga, ki je vir vseh zakonov .avstrijsko ljudstvo sprejema to ustavo...«
Irska ustava iz leta 1937: »V imenu sv. Trojice, od katere izhaja vsa oblast in h kateri je treba usmerjati kot h končnemu cilju vse dolo posameznikov in držav, irski narod ponižno priznava dolžnosti, ki jih ima do Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki je podpiral naše očete skozi stoletja v vseh težavah...«
Angleška ustava je žo stara. Izhaja iz srednjega veka, ki je bil ves prepojen s krščanstvom. Izdal jo jo Henrik HI. leta 1225. z besedami: Z očmi, uprtimi v Boga, za zveličanje svoje dušo, svojih prednikov in naslednikov, v blagor sv. Cerkve določamo... Ministrski predsednik Attlee jo je v enem izmed svojih govorov potrdil:	»Laburi-
stična stranka je z onimi, ki se bodo borili za ustavo, ki je temeljni zakonik Anglije...«
Braziljska ustava iz 1934 pravi:
na-
Bo-
»Mi predstavniki braziljskega roda polagamo vse zaupanje v ga...«
Tako začenjajo razne ustave, ki so temeljni zakonik v raznih sedaj obstoječih državah. Zato se ne bomo čudili, če italijanski katoličani zahtevajo, naj se ustava ki jo bo pripravila ustavodajna skupščina, ki jo bodo izvolili 2. junija, začne v imenu božjem. Pravična zahteva, ki bo gotovo prišla do veljave,'saj v demokratičnih državah ljudstvo prosto izbira svoje zastopnike.
V deželah pa, ki so pod rdečo diktaturo, ne pride do izraza ljudska volja, čeprav se o ljudski volji govori na vse pretege. In taka je ustava v sedanji Jugoslaviji. Kljub velikemu hrupu je bila ustava vsiljena, saj kjer vodi vse le ena stranka, samo ta o vsem odloča in dela, kar in kakor hoče. Brez Boga se začenja in zato sodimo, da bo ta rdeča ustava imela le kratko dobo življenja, Bog daj Jugoslaviji novo ustavo, ki bo res izraz naroda in bo začela v božjem imenu graditi nove čase na krščanski demokratični podlogi.
grozodejstva izzvali z enakimi grozodejstvi tovariši Kraigherjeva kova in da so se takrat prav ti tovariši z raznimi funkcionarji hiteli skrivat v gozdove, neoborožene vaščane pa so neusmiljeno prepustili divjanju fašistov in nacistov. Ko so tovariši tolažili stiskano ljudstvo s cinično besedo »Žrtve so i drobne!« so škofje neprestano protestirali pri oblasteh v deželi in Rimu proti preganjanju nedolžnih in mnogim so tudi pomagali v internacijah in iz njih. Mi smo žive priče tega prizadevanja in njegovih številnih uspehov. Zato jo tozadevno govorjenje g. Kraigherja prava hudobija-Škofje niso mogli preprečiti žrtev, ki jih jo OF hotela!
Nesramno je tudi potvarjanje besed naših škofov, kakor da bi se oni z »zaskrbljenostjo« spominjali samo kakih »zločincev in požigalcev«, ko vendar škofa govorita o »vojnih jetnikih (ali so bili vsi vojaki, tudi Slovenci, sami zločinci in fašistovski požigalci?), o civilnih internirancih in o meščanih, ki so bili odgnani v maju 1945 in ni mogoče o njih prav nič izvedeti. In med temi niso bili le zločinci in požigalci, ampak vse polno ne le Italijanov, ampak tudi Slovencev, ki so zagrešili le to, da so nekateri partizane prej celo branili, zagovarjali, jih podpirali, medtem ko so drugi morali v muke in smrt samo zato, ker so bili iz usmiljenja do stiskanega ljudstva in iz verskih razlogov proti komunistični OF.
Zadeva Valentinčič — nadškof je zadeva sv. Stolice, ki svojim škofom more dati v gotovih razmerah navodila, ki jih potem radi drugačnih razmer spet spremeni.
Kraigher naj bo s svojimi kar miren. Škofje ne bodo delali nikoli nobenemu narodu nobene krivice in ne bodo nikogar zapostavljali, ako pridejo svetne oblasti in njeni zagovorniki končno do prepričanja, da naj se v cerkvene zadeve no vtikajo. Od tega je pa komunizem in so OF-arji še zelo oddaljeni.
Višek hudobije
Isti Primorski dnevnik prinaša še en krivičen članek pod naslovom »Višek zaskrbljenosti«. Tu bi rad spet vrgel na nadškofa kar moč velik kamen s tem, da njegovemu U-pravnemu svetu pripisuje namen, da hoče Slovenca zapoditi z zemlje1« ki jo je obdeloval, in ga prisiliti, »naj crkne nekje na cesti od gladu z družino«.
Kdor ne ve, kaj je demagogija, ima tu prav klasičen primer komunistične demagogije, ki se ne sramuje nobene laži in nobenega obrekovanja, da le ljudstvo nahujska zoper Cerkev, duhovnike in tako zoper vero samo.
Bistvo zadeve je v tem, da morajo tudi cerkvena oskrbništva prilagoditi svoje pogodbe z najemniki novim gospodarskim razmeram. Ali nima cerkev pravice do dela sadov, ki rastejo na njenem posestvu, da more vzdrževati svoje posestno stanje, plačati tiste, ki služijo pri cerkvi, da plača davke in da krije stroške službe božje? Ali naj to napravi s par sto lirami sedanjo valute, ki jih dobiva po starih najemninskih pogodbah?
Ali je kje kaka sociologija, ki uči, da je ves sad njiv in polja in sploh vsako proizvodnje le sad dela? Ali ni očitno, da ima tudi kapital svoj delež pri tem? Ali dobivajo v Rusiji ves sad svojega truda delavci in kmetje in no morda nekaj tudi kapital, ki je tam pač v državnih rokah? Vsi izvedenci vodo povedati, da nikjer no zahteva kapital toliko zase, kot vprav v Rusiji-državi naj-brezobzirnejšega državnega kapitalizma.
Kraigher naj bo brez skrbi, zaradi Cerkve bo marsikdo rešen smrti od lakote in nihče ne bo pognan na cesto, »da nekje crkne«. Tako stvari se dogajajo nekje drugje, od koder hodijo obupani ljudje vpraševat, ali je kaka poit odprta, da se izselijo preko morja. »Toliko glav živine sem imel, vse so mi zaplenili, živilske nakaznice mi dajo pa spet odvzamejo, otroci me prosijo kruha.
ki ga nimam. Torej bo smrt edina odrešite]jica?!« In postavnemu možu so oči polno solz.
Tit, iu naj pokažejo gospodje pri vladi OP »višek zaskrbljenosti.«
OBJAVA
Primorski dnevnik je dne 18. maja prinesel pod naslovom »Višek zaskrbljenosti« strupeno pisan napad na Knczonadškofijski upravni svet, katerega dolži, da je z dekretom .štev. 1269/46 zaukazal odpoved kolonskih pogodb, kar »pomenja smrt od gladu za neštete slovenske in furlanske kolonske družine«.
V zvezi s tem napadom javljamo:
1.	Sličen dekret sploh ne obstaja.
A Pod navedeno številko je tukajšnji Ordinariat odposlal neko privatno pismo preč. g. dekanu Milaniču, ki je sicer gospodarskega značaja, a nima niti besede o kakšni odpovedi cerkvenim najemnikom.
Zato je napad na Knezonadškofij-ski upravni svet docela krivičen in obrekljiv.	(
Primorski dnevnik je zato dolžan, ako sploh kaj da na resnico in čast, da javno prekliče svoje krivične ob-dolžitve.
Knezonadskofijski upravni svet v Gorici.
Ob vrnitvi
Dekle je šlo v 12. maja v Gorico, kjer je bil napovedan velik pogreb in manifestacija za Jugoslavijo. Vračalo se je čmerno domov. Povsod so bile le rdeče zastave na prvem mestu. Na njeni desnici je bila italijanska z zvezdo in komaj na levici je smela biti slovenska. Ko se je vrnila, jo je mati vpraša-la, koliko duhovnikov in kateri duhovniki so vodili pogreb. Dekle je kilo do srca sram, in da materi prihrani razočaranje, je odgovorilo: »Nisem nobenega poznala«.
Sevteda ga ni poznalo, ker nobenega ni bilo. Rdeča zastava in duhovnik ne moreta skupaj. Prva je znamenje komunizma in brezbo-štva, drugi pa s svojo obleko in s svojo molitvijo govori o posmrtnosti duše.
V neki tajni okrožnici pozivajo i-talijanski komunisti svojo propagandiste, naj nastopajo z vernimi ljudmi drzno, ker so neumni, neznačajni in strahopetni. — Verniki ki so hodili za tem sprevodom, naj si to besede vzamejo k srcu!
Odkritosrčnost
Tajnik komunistične stranke v Franciji Duclos je v Grenoblu na nekem zborovanju izjavil: »Mi komunisti ne verjetno v Boga?« To je doslednost. Komunist in vera v Boga se izključujeta.
To se kaže tudi pri nas. Kdor Jo vpisan v komunistični partiji, se ne sme poročiti cerkveno, ne sme dati krstiti svojih otrok itd. Žo več takih primerov se je pokazalo v naši deželi. Kdaj bodo odprli oči ljudje, ki mislijo, da so lah'.:o katoličani in
Marjanka:	(5)
Harjetica
Za hip je pomolčala: »Tudi zame jo drugačna kot voe druge do sedaj, najlepša pa ni.«
»Zakaj pa ne, Marjetica?« se je začudil.
»Zame bo najlopša takrat, ko bo tudi vaša duša V3a v pomladnem soncu milosti božje.«
»Ah, deklica, pusti že enkrat te stvari, ki niso zame. Tudi brez tega sva lahko srečna. Mladost je tako lepal«
»Da, res, lopa je, a samo če je z Bogom zdr.ižcna, drugače je le sladka prevara, ki se prej ali slej spremeni v grenko razočaranje.«
Pogledal jo je ispod čela:
»Marjetica, povej mi, kje si se navzela tolike modrosti!«
»Pri Jezusu in pri Mariji v njeni družbi,« je z vso gotovostjo priznalo.
»Ali so te ideje zate tako velike, da bi radi njih žrtvovala tudi vso svojo srečo?« jo je s strahom vprašal.
»Gospod Pavle, to niso zame samo ideje, kakor imajo svoje tudi brezverci, marveč to je vse, kar je same najdražje in najsvetejše; ne 8amo srečo, kakor si jo vi predstavljate, tudi življenje sem pripravljena dati za te sveto vzore!«
komunisti obenem?
Izstop iz komunistične stranke
V kraja Umbertide v Umbriji je izstopil 16. febr. iz koaunističue stranke odvetnik dr. Codovani. Poslal je tajniku KP pismo, v katerem pravi med drugim: »Postal sem kavoličan in zato izstopam iz komunistične stranke. Vsrok temu je, ker krščanstvo m komunizem sta si popolnoma nasprotna. Prvo veruje v duhovni svet, drugi ga taji. Zato katoličan ne more biti komunist.«
Kdo se skriva
za Mm Mij?
Mednarodna organizacija komunistov pripravlja krvavo svetovno revolucijo. Kot posebno važno sredstvo za pripravo revolucije ji služijo stavke (štrajki) — stavke vseh vrst, potrebne in nepotrebne, pravične iu nepravične, organizirane od komunistov samih ali njihovih nasprotnikov. Kajti kjer je kaka stavka, tam vsaj naknadno pridejo komunisti zraven. Svoje namene pa trdovratno in načrtno skrivajo; vsakega, ki jih hoče razkriti, skušajo s smešenjem ali s terorjem prestrašiti. Vsako razkritje razkri-
i.jo kot laž, — da bi nasprotnike in državno oblast uspavali in bi potem navalili na nepripravljene.
Toda njihove okrožnice vkljub tajni organizaciji pogostoma le pridejo v druge roke. Tako se o slih namenih komunizma marsikaj zve. Naj navedemo le nekaj iz mednarodnega komunističnega kongresa, ki je bil v Moskvi 1935. Dobrih deset let je že od tega, a kar so takrat razpravljali, nam jasno kaže njihove namene, posebno ker smo sami lahko v teh letih marsikaj videli na lastne oči.
Na tem kongresu je poročal zastopnik španskih komunistov Garcia:	»Uspešno delo komunistične
stranke razodeva vedno večje število stavk, tako 1931-710 stavk, 1933-1499 stavk in končno 1934 upor v Asturiji, ki je 14 dni mogel držati pod krvavim terorjem celo pokrajino. To so izredni uspehi komunistične delavnosti!«
Zastopnik avstrijskih komunistov je na tem kongresu povedal, da pod vplivom avstrijske partije tudi v sosednih državah zbirajo nezadovoljneže in jih gonijo v stavke, da tako pripravljajo pot svetovni revoluciji.
Na podlagi teh in drugih poročil je kongres izdal vsem komunistom sveta povelje, ki med drugim ukazuje, da morajo vse komunistične partije po vsem svetu prenehati z dosedanjo taktiko in da morajo preiti povsod v ofenzivo. Najbolj u-činkovito sredstvo pa so stavke, ki se naj dosledno izvajajo v velikih masah. Nemudoma naj torej povsod, kjer le morejo, organizirajo
Sedaj je vedel dovolj. Molče sta nadaljevala pot do razpotja. Ena steza jo vodila daljo v dolino, druga se je vzpenjala v hrib do cerkve.
»Gospod Pavle, ali bi ne šli tudi vi k šmarnicam?« ga je proseče povabila.
»Šel bi, a samo zato, da bi poslušal tvoj srebrni glas. Tega pa bi ti ne bila vesela. Kaj ne, da ne, Marjetica?«
»Ne, samo radi tega pa vam re^ ni treba hoditi v cerkev.«
»Torej na svidenje jutri, najbrže pridem šole popodne k vam.«
»Na svidenje, gospod Pavlo,« mu jo z rahlo žalostjo odgovorila Marjetica in odhitela za bratcema po hribčku do svetišča. Pavle jo nadaljeval pot v dolino. Srečavale so ga deklice, ki so hitele k šmarnicam, blagrovale Marjetico radi njegove lepote, bogastva in slave. On pa je bil žalosten; prvič v življenju je začutil ničnost vsega posvetnega Saj si z vsem svojim bogastvom in slavo ni mogel pridobiti njenega srca.
»Da,« je trudno pomislil, »sedaj sem res kot biserna kaplja na veji in le od tebe, Marjetica, je odvisna njena usoda: ali jo boš prestregla v svoje čiste roke, ali pa jo boš pustila, da bo zdrknila nn tla in se tam razdrobila.«
m.
Čudoviti mir nedeljskega popol-
stavke.
Končno je mednarodna organizacija komunistov pozvala vse svoje elane, naj izkoristijo negotovost sodobne mladine, da si jo osvojijo, ker mladina ne ve, kam bi se obrnila. Uspavati morajo mladino in svoje namene načrtno skrivati do zadnjega trenutka. To je največja dolžnost vseh rdečih, ker odpora se bojijo.
Iz povedanega je razvidno, kaj moramo soditi o stavkah pri nas. Tudi če so stavke upravičene, če se n. pr. delavcem godijo krivice, povsod jih komunisti zasučejo v svoj prid — ne glede na to, koliko škode napravijo delavcem. Po večini pa stavke povzročajo komunisti. Stavke i>o naših šolah izhajajo le od njih. Zato jih moramo odklanjati tudi ne glede na škodo, ki jo delajo dijakom pri študiju.
Obširno svetovno gibanje ima pri nas iste cilje, kot drugod po svetu. In kot drugod, skušajo tudi pri nas komunisti take ugotovitve s smešenjem pobiti. Imeli bodo uspeh le tedaj, če bodo našli mnogo površnih in lahkovernih ljudi, ki se dajo voditi za nos ad sebičnih voditeljev partije.
Ne razumem, kako more človek živeti brez vere.
(Kardinal Ličnart)
Branimo zaklad!
Za čistost se je treba vsestransko potruditi. Na razpolago so nam naravna in nadnaravna sredstva. Vsak vzgojitelj in vsak spovednik jih pozna in z veseljem pomaga vsakemu, ki ori njem išče pomoči. Otroci so največji zaklad staršev in zato so ti dolžni, da ga skrbno čuvajo. Najlepša dota, ki jo starši dajo svojim otrokom, je krščanska vzgoja — in ta še posebej glede sv. čistosti.
Hudobni ljudje pa zlorabljajo ravno najsilnejše strasti človeka, da ga upropastijo (slabe knjige, nespodobne slike, predstave, kino, plese, veselice, ponočevanje, skupnost obeh spolov broz zadostnega varstva i. t. d.)
Bog ne zahteva od ljudi nemožnih stvari, ker jih podpira, s svoje milostjo, ako ga prosijo pomoči v ponižni, zaupni in vztrajni molitvi in če rabijo vsa sredstva, ki vodijo do zmage. Kdor skrbno sodeluje z milostjo, pride vedno do svojega cilja.
Bodimo prepričani, da je sveta čistost vsem potrebna, možna, častna in koristna.
Dušni pastirji vedo prav tako, kakor pošteni zdravniki, da čistost ohranjuje in pospešuje dušno in telesno zdravje, kakor ga uničuje nečistost.
Kogar je pa zadela nesreča nečistosti, naj ne obupa, ker pri Bogu in z božjo pomočjo je mogoče vstati iz močvirja nečistosti in dospeti zo^ pet do sijaja nejlepše čednosti, angelske čednosti, svete čistosti.
dneva je bil razlit nad vso vasico in njeno okolico.
Marjetica se je vračala od šmarnic, ki so bile danes žo zgodaj popoldne. Počasi je hodila; sonce se je že močno upiralo v hrib, da jo ozračje rahlo trepetalo v prvi vročini. Ptički so potihnili in se skrili v goščavo dreves, le murni v travi so neumorno peli svojo večno melodijo.
Marjetica se je vsa utopila v skrivnostno tišino, ki je kot balzam hladila njeno razbolelo srce. Ah, ta mir, ta sveti nedeljski mir v pomladni naravi! O, ko bi mogla ustaviti te blažene ure, da bi ne minile nikoli! Zdelo so ji je, kot da siiši utripanje drobnih cvetk ob poti, ki so se vse predalo toplim žarkom sonca; da razume šumenje pomladnega gozda, skrivnostno hrepenečega, kot njene dekliško sanje. Nad vso idilično pokrajino so je spenjalo od obzorja do obzorja jasno nebo.
Marjetičini koraki so enakomerno odmevali v pomadnem ozračju.
Zdajci je prslunnila, kajti zazdelo se ji je, da sliši iz doline odmev drugih hitečih korakov. Prisluhnila je in se ozrla; tedaj ji je srce v nemiru vzvalovilo. Spodaj na prvem ovinku se je iz zelenja dreves in grmovja ob poti pojavila visoka postava mladega slikarja.
»Marjetica!« ji je zaklical, ko jo je v sončni svetlobi zagledal viso-
Zakaj, Zakaj ?
Viko: Niko, ti si bistra glava. Odgovori mi tudi danes na nekaj vprašanj.
Niko: Vprašaj, duša božja, da ne boš tak teleban, kakor so tisti, ki mislijo, da sami vse najbolje vedo — brez učenja in posvetovanja.
Viko: Postavil sem se k prodajal-nicam časopisov in opazoval ljudi, ki kupujejo, in ljudi, ki odklanjajo Slovenskega Primorca. Doživel sem zelo čudne reči, ki jim ne vem prave razlage. Zakaj n. pr. vodilni komunisti strastno segajo po tem listu?
Niko: Ker v njem gledajo svojo pravo podobo in ob njem študirajo, kako krinko naj si nadenejo, da jih ljudje ne bodo več spoznali.
Viko: Zakaj povprečni komunisti in O Farji odklanjajo list kot najstrašnejšo kugo in bi radi z očmi požrli vsakogar, ki ga kupuje ali bere?
Niko: Ker v tem zrcalu gledajo komunizem brez krinke in so jim zato kaže v vsej pošastnosti, kakršnega si oni ne marajo predstavljati. Resnica ne odgovarja njihovim željam. Studi se jim kakor grdi gospodični njena prava slika, ki je ne prikazuje lepše, kakor je v resnici.
Viko: Zakaj je toliko pobožnih ljudi iz dežele, zlasti iz goriškega predmestja, ki odklanjajo ta list kot nekako pogansko pošast?
Niko: Ker jim ta list kaže njihov pravi obraz in vzbuja vest, češ da niso tako pobožni, kakor se sami sobi zdijo, ampak le pobeljeni grobovi, ki se delajo pobožne, a je njihovo srce daleč ol Boga in njegovega kraljestva, katero prav za prav pomagajo rušiti.
Viko: Zakaj tudi nekateri izobraženci in celo duhovniki, ki se i-majo za katoličane, odklanjajo ta list?
Niko: Ker izobraženoi težko priznajo, da so kdaj grešili ali se motili. Po večini so se naši izobraženci glede OF motili in zdaj le redki priznajo svojo zmoto.
Socialno vprašanje
(Nadaljevanje)
II.	SOCIALNO ZLO
1.	Kaj je socialno zlot Socialno zlo je zlo, ki zadeva cele sloje v družbi in ki ga je slaba u-redba družbe kriva.
Sloji. Po raznih socialnih opravilih (funkcijah) nastanejo v družbi razne skupine. Ločijo se kmetje od obrtnikov, le-ti od trgovcev i.t.d-Ako so nekaj stalnega s svojsko zavestjo, kulturo, morda tudi neko samoupravo, se imenujejo stanovi: kmetski stan, obrtni stan i. t. d. Ako so pa neurejeni, brez prave skupnosti, se imenujejo sloji (ljudske plasti, skupine).
ko nad seboj, »mislil sem, da te bom prej dohitel, ubežala si mi!«
Ustavila se je in ga počakala Ves zasopel se ji je približal, na visokem čelu so se mu svetile potne kaplje.
»Preveč ste hiteli! Stavim, da niti cvetk ob poti niste opazili«, mu jo smeje se očitala.
»Ne, nisem jih videl, ker sem hitel za najlepšo, za svojo Marjetico.«
Kakor da je preslišala njegove besede, ga je resno vprašala:
»Gospod Pavle, ali ste bili zjutraj pri masi?«
»Marjetica, zakaj me spi*ašuješ, saj dobro veš, da nisem bil. Po pravici ti povem, da sploh ne pomnim, kdaj sem bil zadnjič. Res, v Rimu sem še šel kedaj, a največ radi umetnosti ter glasbe in petja.«
»Hvala Bogu, da ste še tako odkritosrčni. Pa kaj, ali je za vas nedeljska sveta maša tako veliko breme?«
»Saj bi šel, če bi imel v srcu vsaj drobec tiste vene, ki jo imaš ti. Po čemu naj hodim v cerkev, če mi je srce prazno in Boga prav nič ne Litim?«
»Gospod Pavle, kako je mogoče, da ne čutite Boga? Poglejte samo okoli sebe, ali se vam ne zdi, da je vsa zemlja in nebo en sam smehljaj Njegove ljubezni? Vso to je Bog ustvaril za nas, da bi ga po Njegovih čudovitih delih spoznali in vzljubili. Pomislite, kako je Bog
V ožjem pomenu se pa imenujeta (po Marxu) sloja skupina lastnikov proizvajalnih sredstev (kapitalistov) in delavcev (proletarcev). V tem pomenu se imenujeta ta dva sloja tudi razreda.
Tu jemljemo besede v splošnem pomenu, zlasti za delavske in kmetske množice.
Uredba družbe. Družba je organizirana v državi in tako ali tako urejena: demokratično ali absolutistično, z dobrim ali slabim za-konodajstvom, dobro ali slabo upravo, z dobrim ali slabim sodstvom i. t. d. Morda ima posebne socialne zakone za zaščito delavcev ali pa jih nima, ima dobro ali slabo kmetsko pravo (o delovanju, o zadolževanju, o delitvi kmetske posesti i. t. d.). Tako govorimo o dobri ali slabi uredbi družbe.
Družba se imenuje po latinsko »societas«, zato se tudi to, kar zadeva vso družbo ali vsaj velike dele družbe, in kar izhaja iz družbe in nje uredbe, imenujemo socialno.
Kajpada se imenuje socialno tudi to, kar je namerjeno na družbo. Mako imenujemo preuredbe družbe socialne reforme.
Zlo, ki vlada v današji družbi, se imenuje torej socialno zlo:
prvič zato, kor zadeva velike dele današnje družbe,
in drugič zato, ker izhaja to zlo iz slabe uredbe današje družbe. ____________________________(Dalje)
Krščanska demokratična stranka v Porenju
Porenje je pas zemlje ob reki Beni, ki je najbolj industrijski del Nemčije. V Porenju žive po veliki večini katoličani. Tudi na tem spornem ozemlju, katero bi Nemci radi videli pod Nemčijo, dočim hočejo Francozi, da se proglasi za meddržavni pas, je zrasla krščan ska demokratična stranka. Njen vodja je te dni objavil njen program. V glavnem vsebuje te točkei
1. Nemčija naj bo federativna uržava, v kateri pa imajo posamezne dežele pravo avtonomijo. ”0 je pogoj, da postane Nemčija res demokratična;
2. Božja postava mora bii temelj državnega, socialnega in zasebnega življenja. Le tako bo prišel vsak do svojih osebnih pravic, ki jih je nacizem teptal.
3. Temeljita agrarna reforma, ki nc.j se izvrši na pravičen in zakonit način.
Nikakor pa nočejo agrarne reforme po načinu komunistov, ki so po vzhodnih deželah gospodarjem zemljo najprej pobrali in jo razdelili med ljudi, potem pa jim jo vseli in z njo ustanovili skupno lastnino v kolhozih.
Verna družina, v katero je prišel nekatoliški tisk, postaja mlačna in mrzlo. Polagoma začne teptati božje zapovedi drugo za drugo.
dober, da je tudi v vaše srce položil čudovito iskrico svoje ustvarjajoče sile, tako da po njej lahko na platno izlijete vse, kar vam gori v duši. Vem, da vaše umetniško srce hrepeni po vsej najvišji lepoti In da jo išče povsod. Toda priznajte mi, gospod Pavle, da ste do sedaj našli le drobce te lepote.«
Ko za vse veš, moja skrivnostna Šibila, pa povej mi, zakaj je nisem še našel?«
»Zato, ker ste podobni muhi, ki se trmasto zaganja v steklo in bi na vsak način rada v polepi svet, pa ne vidi tik okna na stežaj odprtih vrat. Samo skozi steklo vaše umetnosti ne boste nikoli spoznali najvišje lepote, ker najvišja lepota je le Bog. Bog se pa razodeva le tistim, ki so dobre volje in so pripravljeni, njegovo voljo si>olnjeva-ti.«
»Mogoče, da imaš prav, deklica. Še nihče me ni tako razumel, kot ti« je zamišljeno pridal.
»Gospod Pavle, gotovo ste tudi vi naslikali že mnogo svetih podob. Ali so vas zadovoljile?«
Začudeno jo je pogledal:
»Marjetica, prav imaš, niso me zadovodljile, akoravno je svet nad njimi strmel. Manjkalo jim je nečesa... kako bi ti povedal...«
»Manjkalo jim jo duše,« je z vso gotovostjo dopolnila Marjetica.
(Dalje)
S tiskovne konference
Na tedenski tiskovni konferenci v torek 21. maja je goriški guverner major Long najprej z vidnim zadovoljstvom povedal zbranim novinarjem, da pričakuje svojo ženo, ki bo prišla k njemu iz Amerike prve dni prihodnjega meseca. Dejal je, da upa, da bo tudi njej Gorica prav tako ugajala kakor njemu. Priznal je, da žena ne prihaja samo v obiske, temvoč zato, da bi ostala z njim. Dejstvo, da ameriški vojaki kličejo svoje družine iz Amerike, je pač znamenje, da nimajo namena zapustiti Julijsko Krajino v petih ali šestih mesecih, v Potem je prešel na odgovor na razna vprašanja Glode povišanja nekaterih cen s strani goriške občine je dejal, da sp isto uvedle tudi druge občine v Sterni Italiji. Obenem so dovolili povišanje najemnin s prvim junijem.
Na vprašanje o izobešanju zastav jo dejal, da sme prebivalstvo izražati svoja čustva z izobešanjem zastav,' da le niso zastave sovražnih držav. Kar se tiče slovensko zastave z zvezdo in brez nje, je odgovoril, da je sedanja jugoslovanska državna zastava pač zastava z zvezdo in je kot taka tudi priznana od drugih
držav. Ker pa lahko zastava izraža prepričanje, je zato na ozemlju cone A dovoljeno izobešanje zastav z zvezdo in brez nje, tako slovenskih kakor italijanskih.
Prehajajoč na •'pračaujo proste prodaje plaščev za kolesa, je major pojasnil, da so z uvedbo proste prodaje takoj pošle zaloge, kakor se je to zgodilo povsod v sevorni Italiji, ko so vpeljali prosto prodajo. Vendar so oblasti dalo zagotovila, da bodo še v toku enega meseca dospe le nove dobave, ki bodo zadostno pokrile potrebe. Plašči prihajajo iz Milana od tvrdko Pirelli.
Tečaj za gradbene delavce
Okrožni urad za delo v Gorici sporoča, da se bo ustanovil tudi v Gorici tečaj za vežbanje m izpopolnjevanje gradbenih delavcev. Pouk bo v dveh tečajih. Prvi bo trajal 18 dni, drugi pa 42 dni.
Prvi tečaj bo predvsem za delavce, ki imajo razne poklice. Kdor bo uspešno dovršil prvi tečaj, bo sprejet v drugega. Tisti, ki bodo dovršili tečaje, bodo imeli prednost pri zaposlitvi. Tečajniki bodo dobivali plačo. Prošnjo je treba vložiti na Urad za delo do 31. maja.
Domače novice
Knczonadškof v Kanalu
V nedeljo dne 19. t. m. je prispel v Kanal na kratek obisk tamkajšnjih vernikov prevzvišeni goriški knezo-nadškof. Sprejela sta ga preč. g. dekan Semič ter njegov g. kaplan-Nato je prevzvišeni slovesno vstopil v cerkev, kjer jo držal v slovenščini očetovski nagovor številnim vernikom, ki so prihiteli k nedeljski sv. maši.
Prevzvišeni je nato podelil zbranim svoj pastirski blagoslov, se poslovil od duhovnikov in vernikov ter se vrnil v Gorico.
Materin dan
Kdo je bolj povezan z materjo kot njen otrok? Najtosnejša naravna vez je to; prekaša jo le še nadnaravna vez med Bogom in človekovo dušo. Prelopo je to resnico izrazil Sv. Duh po preroku Izaiju (40, 15); »Ali more mati pozabiti svojega otroka, da bi se ne usmilila sinu, ki ga je nosila? Pa če te ona pozabi, jaz te ne bom.«
Znamenje plemenitega in krščanskega srca je, da se mati in otrok nikdar ne odtujita, ampak da ju vse življenje veže vez ljubezni in hvaležnosti, četudi ju življenje loči daleč narazen. Takrat naj otrok in mati še s posebno ljubeznijo hitita drug do drugega s pobožno mislijo.
Prelepo tozadevno navado smo videli v nedeljo 12. maja med ameriškimi vojaki, ki so obhajali, kakor vsako loto, drugo majniško nedeljo »materin dan«. Vsak Izmed njih jo smel nositi ta dan pripeto cvetlico. Rdečo so imeli oni, ki jim je mati še živa, bele pa oni, ki se spominjajo io še mrtve mamice. Obhajali pa so ta spominski dan z izpodbudnimi pobožnostmi svo-
jih ver, z nagovori in tudi v vojaškem radiu so se spominjali svojih daljnih, daljnih mater. One pa so tam preko oceana gotovo z ma-materinim srcem pošiljalo vročo prošnje k Bogu za sina, ki tako da leč od njih služi svoji domovini.
To je gangljiv zgled prave srčne kulture!
Želimo vsem tem ljubečim srcem, da bi prihodnji materin dan obhajali združeni pod domačim krovom v miru in svobodi, za katero so toliko pretrpeli v protekii strašni vojni.
Skavti v Gorici
V Gorici so v zavodu očetov Jezuitov v nedeljo 5. maja prvi skavti napravili slovesno obljubo. Ob tej priliki so blagoslovili tudi zastavo. Po obljubi je bila slovesna maša, kateri je prisostvoval tudi g. nadškof.
V istem zavodu oo. jezuitov so odprli kino-dvorano, kjer predvajajo filme vsako nedeljo. Namen je nuditi otrokom in odraslim pošteno zabavo, ko je toliko nemoralnih filmov. Take kino-dvorane imajo že po vseh mestih.
Dolžnost zavednega katoličana je, da ne poseča nemoralnih kino predstav. Stari in mladi, ki ne morejo več živeti brez kina, naj se poslužujejo predstav v tej dvorani. — Čim bolj so pa kina sploh zdržiš, tem manj boš izpostavljen skušnjavi, da bi posečal tudi slabe predstave.
Duhovnija Biljana
Dekleta smo poslala dar Slov. Primorcu. To pa smatrajo nekatere tovarišice, da je sramota za vse-Ali je res sramota, čo je kdo hvaležen? Ali nismo že vse skupaj poslušale nauke, da je zdaj prišla svobo-
da. Kje pa je, če še hvaležne ne smemo bili?
Med nergačke spadajo nekatera kolonska dekleta, ki jim je partizanski tisk zabil v glavo, da so duhovniki in cerkev nasprotni osamosvojitvi kolonov. »Da co resnica prav spozna, je treba slišati oba zvona«. Čitajte tudi katoliško časopisje, pa boste videle, da to ni res! Seveda bi bil to »greh proti disciplini, ki jo terja od zapeljanih ljudi OP, da bi ljudstvo samo ne spoznalo resnice. Kdor sam hoče ostati neveden, temu no more nihče pomagati. Bog nam je dal razum za to, da iščemo resnico, ne pa zmote.
Vrsno pod Kinom
Ono soboto je gorelo pri Pavel-ču. Mladi gospodinji — nevesti — bil bil kmalu pogorel dom mod oklici. Uma pomoč vaščanov je rešila mnogo. Le streha je bila popolnoma uničena.
To smo pa domačini v enem tednu kar udarniško nadomestili. Ali nismo pridni? Gdcer si včasih že kaj ponagajamo. Ako je sila, pa le potegnemo skupaj, no glede na rrz-lično prepričanje, kakor ob +em požaru. Pogumnemu para, ki je sedaj že v sladkem jarmu sv. zakona, želimo obilo sreče.
Na osmino svojega Varstva je sv. Jožef poklical svojo častivko Lojzo Žnidarjevo v nebesa. Župnijska Marijina družba (na Libašnjem) je z njo izgubila zaslužno članico. Izkazala so je posebno v pevskem in misijonskem odseku. Bolnika bodo pogrešali veščo in postrežljivo trelje-lednico sv. Frančiška. Zadnje čase je mnogo trpela. Pogreb je pričal, da je imela mnogo prijateljev tudi v drugih vaseh. Otrok Marijin, blagor Ti!
Trst
V tržaško pristanišče je dospela prva ladja, ki ni imela tovora niti za UNRRO niti za vojaštvo. To je grški parnik, ki je pripeljal sedem tisoč ton železovega kršca za Češkoslovaško. Ruda prihaja z otoka Cipra. — To je veselo znamenje za tržaško pristanišče, ker pomeni, da se vračamo v normalno življenje, ko je Trst služil kot izvozna in uvozna luka za vso srednjo Evropo-
Zanimivo odkritje v Ogleju
Na posestvu plemenite družine Tullio v Beligni pri Ogleju so odkrili nov mozaik stare cerkve iz prvih krščanskih stoletij. Mozaik je tvoril tlak cerkve. Sedaj je deloma pokvarjen, a kljub temu še vedno zelo zanimiv. Cerkev je bila precej velika: 65 m dolga in 24 široka. 0-stanki cerkve so bili vsi pokriti z zemljo in so stali celo živinski hlevi na njih. Sedaj pa so vso prekopali, da so odkrili ves mozaik. Kot se vidi, skriva oglejski svet še veliko starinskih zanimivosti v sebi.
Temnica na Krasu
Naša vas ima lepo lego in lep razgled: hiše so postavljene ob glavni cesti, ki so vije skezi vas. Edini trg, ki mu pri nas rečemo »plac«, je tik pred cerkvijo in župniščem in ga podaljšuje še prostor ob cerkvi in pred pokopališčem. Tukaj so se vedno vršilo vse vaške slovesnosti. Vsakdo nam zavida tako prikladno pozorišče. In vendar ni tako. Vse bi
še izpeljali na tem prostoru, nekaj pa kar ne gre brez posebnih težav in grenko3ti. V tem - lahko bi rekli, posvečenem prostoru, ki meji s cerkvijo, župniščem in pokopališčem ni mogoče prirediti plesa, ne da bi se zamerili Bogu in dobrim ljudem! In to je tisto, kar jemlje našemu trgu oceno vseuporabnosti in kar povzroča, da jo revno naš lepi trg od časa do časa vzrok grenkosti za vse pametne in versko misleče ljudi!
O binkoštih bo neka žalostila o-bletnica, ko je »mladina« pod zaščito fašistov uspela postaviti plesišče, pri nas pravimo »brojar«, tik za cerkev, tako da je samih šest korakov ločilo plesalce od tabernaklja! Razumljivo, da ni šlo brez zamer in žalosti. Tedanji g. upravitelj je v znak žalosti in v protest nezaslišanemu nasilju odredil prekinitev vsakega zvonjenja za teden dni in umik Sv. Rešujega Telesa iz vasi za isti teden dni.
Velika večina ljudi, ki ni odobravala plesa, je bila s tem zeio prizadeta, se je hudovala nad prireditelji in mesto da bi se veselila »škripanja,« ker se je bala božje kazni, je želela, da bi vsaj dež razgnal nasilne skrunitelje.
Ko je kmalu potem nesrečno končal pri vojakih eden glavnih graditeljev sramotnega »brejarja«, se je marsikdo vprašal, ali ni morda on plačal razžaljeni božji pravičnosti strašni dolg cele vasi.
Od tistega žalostnega binkoštnega tedna je minilo nekaj lot in čas je že skoraj popolnoma zabrisal tisto sramoto in zecelila rano, ki je bolela vse dobre ljudi.
Res, da je v vasi še in tudi prevečkrat »škripalo«, »brejarja« pa le ni bilo v taki bližini samega tabernaklja. Dobri verniki so bili kar veseli v upanju, da oo kaj takega več ne ponovi
Zadnje čase pa se je to upanjb razblinilo. Sramota in strah pred božjo kaznijo se polašča vseh, ki so v tej vojni ostali dobri in verni: na istem kraju pripravlja »mladina«, tokrat pod zaščito »protifašistov«, za isto priložnost binkoštnih praznikov- ne le lesen, ampak kar »betoniran brejar«!
Marsikoga skrbi, kaj bo prišlo iz lega in ali ne bo morda cerkvena oblast še kaj hujšega ukrenila, ko sedaj vendar gre za nepremakljivo in stalno plesišče, medtem ko so tedaj vso šaro odstranili že tekom tedna! Upravičemo se bojimo, da se tokrat ne bo umaknil iz vasi le Gospod Bog, ampak tudi gospod župnik, ki mu dolgujemo življenje in domove od časa borbe, ko nas je tako skrbno varoval in zagovarjal pred vsemi, ki so nas hoteli upepeliti!
Mestno Županstvo Go:*i«i razglaša:
Z novo odredbo je Zavezniška vojaška uprava določila, da bodo prejeli državno pomoč za obnovo stavb tudi tisti lastniki, ki so popravili svoje hiše na lastne stroške pred objavo splošne odredbe št. 14, to je pred 14. septembrom 1945.
V' ta namen naj predložijo pismeno prošnjo z vsemi predpisanimi dokumenti. Prošnja naj bo naslovljena na državni tehnični urad »Ge-nio Civiie« v Gorici. Predložiti pa jo morajo prej mestnemu tehničnemu uradu, ki bo: L ugotovil, kdaj je bilo poslopje poškodovano, upoštevajoč kraj in vse okoliščine, ki bi utegnile biti za to važne; 2. ugotovil, koliko hišnih prostorov je bilo poškodovanih in popravljenih;.
3.	potrdil račune glede koiičino materiala, dela in cern; 4. ugotovil, koliko časa je bilo treba za popravo, in potrdil podatke, ki bodo morebiti že navedeni v prošnji. Prošnje in dokumente bo potem mestni tehnični urad poslal potom urada Zavozniške vojaške upravo v Gorici na državni tehnični urad »Genio Civiie«, ki bo odredil vse potrebne ukrepe.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE V GOBICI ponovi na binkošti, 9. junija ob 16. uri v gledališču Verdi v Gorici narodno igro s petjem:
wDivji Lovec"
Igro spremlja orkester prof. KOZMARE
Vstopnice v predprodaji na dan uprizoritve od 9. ure dalje pri blagajni gledaiišia.
Mesečna obnova za nitta In fante
bo v soboto 1. junija ob 8.30 zvečer v cerkvici Starega sv. Antona. Pridite! Pripeljite znartce\ Obvestilo
Mestno županstvo v Gorici ponovno naznanja, da je vedno v veljavi odredba, s katero je prepovedana prodaja kruha in sandwichev brez odrezkov krušne nakaznice.
Darovi:
l
N. N. v znak hvaležnosti za krepilo in tolažbo, ki ju donaša list 200, iz dežele, ki je listu v imenu svobode nedostopna 100, N. N. Solkan 100. N. N. iz Solkana z željo, da list postane dnevnik 100, N. N. ker jo je Bog rešil iz krempljev sužnjev drugega Nerona 100, ABE iz Šempetra 300, iz pasu A 150, ker list vse prav pove 200 (in ne L. 100 kot je bilo označeno v št. 9), N. N. iz gora 190, N. N. 200, N. N. 200, N. N. 1320. N. N-iz pasu B 504, zavedni Slovenci iz Čiginja 700, družine iz Kanala v zadoščenje listu, o katerem se je nekdo, ki bi ga moral radi svojega poklica ščititi in razširjati, nad vse grdo izrazil, in to v posvečenem kraju 5320, tri osebe iz Vrtojbe 300, zavedni fantje iz Črnič 50, namesto venca na grob + Ant. Ivančič 100, libušenjski župnik v odgovor r a zlobna časopisna podtikanja 500, iz Šempetra 200, somišljenik iz hribov v zahvalo, da je bil dvakrat rešen iz rok komunistov 500, iz Livka 100, Gorenjepolje kot doplačilo čitate-Ijev, ker jim list ugaja 400. N. N. Anhovo 150. Bog povrni!
Sposobnosti, oblast in bogastvo so nam dani, da z njimi koristimo drugim. (Bossuet)
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem A. I.S.
Tisk. 0. lucchi - Gorica
F
B
Na praznik Marije pomočnice sta prišla Urh in Zef po dogovoru na Kostanjevico v Gorici, da se priporočita svetogorski Materi božji in se spet pomenita o važnih zadevah sedanjega časa.
Prvi je prišel Zef in se je pred samostansko cerkvico po opravljeni pobožnosti posvetoval s patrom So-fronijem.
»Torej kaj pravite, pater Sofro-nij, kako se bo naša reč iztekla? Naša dežela je na operacijski mizi in jo kar štirje zdravniki-mesarji režejo, kakor se njim prav zdi in ne kakor je za bolnika najbolj koristno. Amerikanci so dodelili Italiji največji kos. Kako so prišli do tesat«
»Pravijo, da se je amerikanskl član razmejitvene komisije prepričal, da je vsa Julijska krajina italijanska. Slovenska in italijanska poročila so bila tako silno prikrojena pretiranim žoljam prizadetih strank, da ni mogel verjeti ne eni ne drugi, ampak se je hotel na licu mesta prepričati, kak jezik prav za prav ljudstvo te sporne dežele govori. Zato je poslal svojega slugo, naj se posluži vseh mogočih prevoznih sredstev in naj obišče prav vse pomembnejše kraje ter pazno posluša, kak jezik govorijo tam o-troci in odrasli. — Sluga je izvršil ukaz in se je po nekaj dneh vrnil v Trst. — Ker ni poznal ne italijanskega in ne slovenskega jezika, si je v beležnico zapisoval besede, ki jih ljudje najbolj pogostoma rabijo. To knjižico je izročil gospodarju, ki jo je pazljivo prebiral. Po vseh vaseh so se vračale v njo vedno iste besede: poreo, porca, Dio, Madonna, o-stia, osteria, kvartin, boja, likvidirati, fojbe, okupator, itd. Poleg tega je poročal sluga, da je po deželi slovenska zastava zelo zasovražena in da je najbolj priljubljena medna-
rodna rdeča zvezda. — In Ameri-kanec se je zanesel na svojega po, polnoma nepristranskega poročevalca.«
»Torej potemtakem jo bila vsa naša osvobodilna borba postavljena na slabo podlago?«
»Dragi prijatelj, pustimo to reč, kajti moram hitro v mesto. »In no vpelji nas v skušnjavo«... molimo v očenašu. Kdor ima pamet in dobro voljo, že zdavnaj no vprašuje več o tem žalostnem poglavju. Kdor je pa nespameten in nima dobre volje, bo trdil opoldan, da je točno polnoči.«
Pater je naglo odpihal v mesto in Zef jo z odprtimi usti gledal za njim... Tedaj pride iz cerkve tudi Urh, ki je prišel in tudi sam že o-pravil velikonočno dolžnost in druge pobožne vaje, ne da bi ga bil Zef srečal.
»Zof, zdaj sem so prav olajšal. U-pam, da bom odslej bolj mirno spal, ko bo duša v lepem redu za božjo sodbo. — Veš, meni in zelo veliko ljudom v naši coni se godi že dolgo tako, da skoraj vsako noč sanjamo samo o aretacijah, o mučenju v ječah, o razmesarjenih telesih, o ja-
mah mrličev, o izgonu v Sibirijo in še o drugih takih grozotah, da pogorišč in zaplemb niti ne omenim.«
»Preveč so daste begati od propagande! Saj se stvari povsod obračajo na bolje... Pa da ne pozabim, zadnjič sva se vozila skozi Kanal in sva mislila, da je tista hiša s srpom in kladivom župnišče. Pozneje mi je znanec iz Morskega povedal, da na župnišču ni bilo nikoli srpa iu kladiva, ampak samo več slovenskih zastav z zvezdo, ki so posebno veselo plapolale, ko se jo vozila komisija skozi vas. Tudi je kanalski g. dekan odgovornemu u-redniku ogorčeno očital najino neresnično poročilo o srpu in kladivu. Stal sem kot pečen rak pred njim. ko mi je mili gospod očital, da sva morala biti gotovo že zjutraj »okajena« od rebule, ki sva jo šla ponujat, ker sva vso tako narobe gledala. Poslal me je kar v Kanal in mi dal za pokoro, da se moram ves dan zdržat i vsake alkoholne pijače ter g. dekana prositi odpuščanja. Zul ga tisti dan nisem dobil doma in sem prišel še tešč črez Kobalarje domov. Res nisem videl
uu župnišču nobenega srpa iu kladivu. Povedali pa so mi, da je bilo ob obisku razmejitvene komisije po Soški dolini v Kanalu vso tako urejeno, da bi se visoki odposlanci zapeljali kar naravnost v župnišče na pogostitev. Pa se jo zgodila majhna nesreča. Služabnica, ki je bili ravno v hlevu kruleče živine, je ob prihodu komisije vsa navdušena sfrlela na cesto in pri tem pozabila zapreti hlev. Medtem ko je komisija odklonila povabilo, so jo domači kruleč sam povabil in se pogostil, kolikor jo pač mogel... In jaz sem moral tešč v reber proti domu. To je bila res huda pokora za mene, u-bogega Zefa. Midva pa morava v bodoče bolj paziti, če pojdeva še kaj po svetu. A tudi danes, ko se je na-ma inir božji naselil v srce, je bolj pametno, da no dava satanu prilike za izkušnjavo. Odločil som so, da jo mahnem kar domov. Bog s teboj, ljubi moj Urh, pozdravi doma!«
»Ves svet je ena sama mevža! Mušice preceja in velblode požira«.
Tako je Urh godrnjal in šel ▼ mesto.