SLOVENSKI UST Uredništvo: Kopitarieva ul. Si. 6/114 Telefon St. 3487, Interurban 3487 KoKoplsl se ne vračajo Izhaja vsak ponedeljek zjutraj 41,1 Dln' mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naroč-nlna 4Din, na dom in po noštl dostavljen list 3 D In. Celoletna naroe-nlna SO Din, polletna 25 D n, četrtletna 13 Din. Inserati po dogovoru Tragedija na Kavkazu Zanimiv razgovor našega dopisnika z georgijanskim beguncem - Od zgodovine prokleta zemlja" - Obupne borbe Georgije proti boljševiškim nasilstvom Uprava: Kopitarjeva ulica Si. 6/U Poštni ček. račun, Ljubljana 13.179 lelejon Stev. 2349 Istambul, avgusta 1931. »Naša usoda je polna tragike. Kakor Armenci, tako je tudi naš narod zasedel prokleto zemljo, ki se nahaja na shajališču dveh kultur in na prelazu, preko katerega je od nekdaj Rusija zrla dol proti jugu za morjem in katerega so se že od davnih časov Čingiskana in drugi južni barbari posluževali za svoje roparske pohode po ruskih stepah.« Tako mi je začel slikati položaj svoje domovine zagoreli Georgijanec, ki je te dni pribežal izpod Kavkaza, kjer leži njegov dom, v zavetišče Zlatega roga. Njegova družina je svoje dni bila premožna, tako zatrjuje, dokler da njo in njenega premoženja ni pogoltnila nenasitnost boljševiškega osvajalca. Dolgo je Georgijanec opisoval gorje svoje dežele. Od časa do časa pa se je nervozno ozrl okrog sebe, kakor da iščejo njegove nemirne oči preže-čega sovražnika. Kako so vzplamtele te oči, ko je govoril o svobodi, ki je zadihala po Georgiji pod kavkaškimi gorami takoj po prevratu v Rusiji. Nepopisno je bilo navdušenje, ko je po dolgih stoletjih tlačanstva ta trdi in neukrotljivi narod ustvarjal svojo neodvisno državo, kako je georgi-janski prapor plapolal povsod, kjer se je govorila georgijanska beseda in prepevala dolgo zadušena pesem. »Vsa Evropa je bila z nami. Kdo naj pozabi praznika, ko smo sprejemali prijatelje iz Belgije. ministra Vandervelde, da je bil priča našega vstajenja. Od vseh krajev so se vračali naši sinovi, katere so carji izgnali radi njihove ljubezni do svoje georgijanske domovine. Iz Sibirije, iz Turke-stana, iz tibetanskih planin, iz predmestij evropskih velemest.« Resnica je bila prelepa, da bi dolgo trajala. Že 1921 je vdrla v Georgijo 11. boljševiška armada, zasedla deželo, izropala zemljo in prebivalstvo, | odprla ječe in jih napolnila z rodoljubi, katerih ni postreljala ali deportirala, in — ostala. Nikdo v civilizirani Evropi ni trenil z enim samim očesom, ko se je nad Georgijo zagrnil grob. Prvi vladar znova zasužnjene Georgije, je bil — in je ostal vseh deset let — Filip Mahkaradze, georgijanski ; odpadnik. Moj sogovornik mi je pravil, kako sovjeti držijo to izpostavljeno in strategično važno deželo v železni disciplini, kako polje po žilah njegovega ljudstva hrepenenje po svobodi, ki ga vsa najhujša nasilja desetih let ravno tako niso mogla zadušiti, kakor prej stoletja despotizma carjev. Cestokrat da se dogaja, da mora sovjetska vojska s strupenimi plini in aeroplani in tanki najmodernejšega izuma preganjati po kavkaških planinah georgijanske patriote, ki so zamenjali plug z vsta-ško puško, da po svoje branijo zemljo očetov. Ko sem mu ugovarjal, da smo Evropejci že prenasičeni vesti o krvoločnosti boljševikov in da sploh ne moremo več verjeti poročilom iz sovjetske Rusije, je potegnil moj Georgijanec iz žepa številko 167 uradnega lista Transkavkazije in Georgije »Zarja Vostoka« in mi pokazal zanimive uradne ugotovitve o dejanskem položaju v Georgiji. En članek in ne najmilejši je celo napisan od predsednika Transkavkazije iu Georgije, zgoraj imenovanega Filipa Makharadze. Iz tega lista posnamem samo sledeče izvlečke: »Georgijanska kultura, njihov jezik, njihovi narodni običaji so predmet desetletnega zapostavljanja in preganjanja. Protigeorgijanska propaganda je zavzela danes že pretirane lorme in tre-ba bo v interesu države kreniti nazaj, predno bo prepozno. Največja naloga sovjetske vlade bo obstojala v tem, da skuša pridobiti georgijansko izobraženstvo ter tako izbrisati vtise dosedanjega preganjanja georgijanske samobitnosti.« Med go- spodarskimi vestmi berem, dn je petrolej, ki je največji zaklag Georgije, v deželi sami veliko dražji, kakor pa na inozemskem trgu. Liter ben-pina, da stane doma od 40—50 Din. Gospodarski referent se nadalje pritožuje, da centralna uprava v Moskvi pošilja v Georgijo blago najslabše kvalitete in zahteva nečuveno visoke cene. Filip Makharadze pa servira bravcem sledeče uradne ugotovitve: »Na svojem inšpekcijskem potovanju sem prišel tudi v sovjetsko kolektivno podjetje v A"lazanu, kjer dela 3500 delavcev. Razmere, ki vladajo tam, so takšne, dn vse svoje življenje še nisem videl kaj enakega. Dostop do Ala-zana je v deževju sploh nemogoč, tako, da je kolonija popolnoma izolirana. Stanovanj sploh ni. Zadnje čase so postavili nekaj barak, toda te že razpadajo, kar same od sebe, komaj so dograjene. Kar je pa starih stanovanj, so prenapolnjena. Tako sem našel v eni sami nizki umazani sobi dve družini z napol doraščenimi otroci, pri katerih je stanovalo pet samskih delavcev. V celem okraju ni nobene bolnišnice in tudi za najdražji denar ni mogoče najti kakšna zdravila. Nizka, umazana temna in zadohla dvorana služi za obednico vseh teh tisočev delavcev. Hrana je neužitna: opoldne neke vrste juha, le malokdaj meso, zvečer neka brlozga brez imena, to je vse. Ako bomo tako gospodarili, potem ne bomo nikdar izpolnili velikih upov, ki jih stavi v nas osrednja sovjetska vlada. Tako se narod upropašča, mesto da bi se dvigal po smernicah komunizma, ki je osvobodil človeka.« Tako piše najvišja uradna oseba v Georgiji o podjetju, katero sovjeti smatrajo za najboljše in najbolj urejeno nn Kavkazu. »Sedaj si pa lahko predstavljate,« mi reče moj Georgijanec, .kako mora izgledati pri podjetjih druge in tretje vrste. Ah sedaj verjamete?« — Ko bi moja vera kaj pomagala. Odstop nadškofa dr. Kordača v očeh javnosti >m Csf. vlada smatra incident za strogo interno zadevo Cerhve Praga, 9. avg. V zvezi z vprašanjem odstopa praškega nadškofa dr. Kordača se še nadalje vodi polemika po časopisih. Nedvomno je, da je povod odstopu dr. Kordača dal njegov spor s praškim apostolskim nuncijem mons. Ciriacijem in je radi tega razumljivo, da je »husitski« tisk to priliko porabil za novo kampanjo proti nunciju in sv. stolici, ki da radi svojih absolutističnih zaldev preganja najodličnejšega prvaka katoliške cerkve na Češkoslovaškem. Ne smq pa se pozabiti, da so ravno ti listi, ki sedaj ne morejo najti pravih besed za sla-vospeve dr. Kordaču, svoječasno blatili dr. Kordača kot »trdogtavega prelata s srednjeveško mentatiteto«. Liberalna stranka je nadškofu silno zamerila njegovo obsodbo kapitalističnega reda in je tedaj glavni organ Kra-mafove stranke nazval dr. Kordačeva izvajanja kot »plod samostanskega nepoznavanja sveta«, dočim je »Osservatore Romano« ista izvajanja javno odobraval. Sedaj pa so vsi socijalistični in liberalni listi poskusili ustvariti v tem vprašanju »proti-rirnsko« fronto, misleč, da bodo pod krinko navidezne obrambe dr. Kordača pritegnili k tej stvari kakšnega katolika. Te poskuse pa je dr. Kordač sam najostreje obsodil in ponovno naglasil, da smatra svoj spor z nuncijem za svojo osebno zadevo in da nikakor ne more odobravati, da bi se la spor izrabil za agitacijo proti Vatikanu. Dr. Kordač je ostal na stališču, da je odstopil radi tega, ker ni hotel sprejeti ultimativnih pogojev nuncija glede uprave nadškofije. Ta izjava pa je z druge strani napotita nuncija, da je izjavil deputaciji, ki jo je vodil škof dr. Picha, svoje stališče o tem sporu. Naglasil je, da se čudi, kako je tak visok dostojanstvenik kakor je dr. Kordač, mogel na ta način govoriti o njegovem postopanju, o katerem je bila sv. stolica obveščena. Nuncij je nato dejal, da oprošča dr. Kordaču vse, kar mu je osebno zameril, toda on mora pojasniti prave razloge svojega postopanja. Dr. Kordač je prišel ž njim v nasprotje radi drugih nazorov glede nuncijature. Ni se namreč strinjal s prizadevanjem nuncija, ki je hotel zgraditi posebno poslopje in se tako emancipirati od nadškofa. Ta izjava' nuncija je še bolj razjarila češki tisk, ki sedaj brezobzirno napada nuncija. Vso zadevo pa je postavil na svoje pravo mesto znani konvertit dr. Alfred Fuchs v službeni Prager Presse«. Dr. Fuchs je povdaril velike simpatije, ki jih uživa dr. Kordač radi svojih zaslug, ni pa pozabil naglasili tudi velikih zaslug nuncija mons. Ciriacija, ki si jih jc pridobil, ko je poravnat ostri spor med (si. vlado in Cerkvijo po odhodu nuncija Mar-maggija iz Prage (leta 1925). Zato nai javnost nikar tega spora med dvema zaslužnima cerkvenima dostojanstvenikoma ne povečava in zlostavlja. Dr. Kordač sam smatra svoj odstop za interno zadevo Cerkve in ne želi, da bi se njegovo ime vpletalo v to zadevo. Zato je tudi i službeni tisk zavzel povsem nevtralno središče glede te zadeve in ni nobene nevarnosti, da bi iz tega nastal kulturni boj, kakor so nekateri že natnigavali. Nedvomno sledi iz vsega, da češka in slovaška javnost ni bila posebno zadovoljna, ker se je na dr. Kordača pritiskalo naj odstopi, toda, ker je dr. Kordač sam podal ostavko, ker se ni strinjal s pogoji nuncija, se noben pameten katoličan več ne spušča v to zadevo. Govori se, da bo kmalu odšla v Rim deputa-cija, ki bo zaprosila, naj dr. Kordača imenujejo za častnega velehradskega patrijarha, kakor je tudi bivši praški nadškof grof Huyn po svojem odstopu dobil naslov aleksandrijskega patrijarha. Vsekakor bo ta spor, v kolikor še ni, kmalu rešen na splošno zadovoljstvo. Vse vesti o nekem pokretu, ki stremi za odpad od katoliške Cerkve, so prosto izmišljene. Posamezni odpadi od katoliške Cerkve, ki so zelo redki, so stalen pojav ob vsaki kampanji hu-sitskega tiska. — Toda to pot se niti teh ni opazilo. (Po »Hrvatski Straži«.) Masarykova olimpijska tekma Lepi uspehi Jugoslovanov. Praga, 0. avgusta. AA. Včeraj je bila v Pardubicah druga Masarykova olimpijska tekma, pri kateri so sodelovali tekmovalci devetih držav. V eliminatornem teku na 400 m je zasedel tretje mesto Jugoslovan Tučan, ki je pretekel progo v 52.09 sek. V eliminatornem teku z zaprekami na progi 100 m je bil prvi Jugoslovan Buratovič s 16.04 sek. Pri finalni tekmi v metanju krogle je zasedel četrto mesto Jugoslovan Narančič s 13.18 m. Pri maratonski tekmi je bil enajsti Jugoslovan Šporn. Nemška državnika odpotovala iz Rima Rim, 9. avg. AA. Agencija Štefani poroča: Snoči ob 21.40 sta odpotovala v Berlin nemška državnika Briining in Curtius. Na kolodvoru se je poslovil italijanski minister za zunanje zadeve Grandi, nemška poslanika pri Kvirinalu in Vatikanu, italijanski poslanik v Berlinu, poslanec Peretti, šef presbiroja italijanskega predsedništva vlade ter veliko število visokih uradnikov italijanskega ministra za zunanje zadeve. Skala razbita lokomotivo. Na železniški progi Albula med krajema Ghur in Ober Engadin se je utrgala velikanska skala, ki je popolnoma razbila lokomotivo vlaka, ki je slučajno vozil mimo, ter jo vrgla 400 m globoko. Strojevodja je bil ubit, drugi železniški uslužbenci in potniki so pa' ««tali nepoškodovani Kenguru je pozdravil avstralskega letalca Molly-sona ob njegovem prihodu na londonsko letališče Croydon. Mollyson je priletel iz Avstralije v London v osmih dnevih in pol. S tem poletom je m-boljšal šele pred kratkim časom |>oMlavljeni rekord Angleža Scotta za dva dni. Odhajajoči Amerskanci izletniki KSK Jcdnote, se opozarjajo, da bo zanje v s t o In ic i odhodna služba božja d a -n e s ob d c se t i h. Mašcval bo gospod duhovni vodja Rev. John Plevnik. Vabljeni tudi prijatelji in znanci in sploh ljubljanske občinstvo! Finančni minister prevzel resor Belgrad, 9. avg. 1. Finančni minister dr. G jurič je danes prevzel svoj resor. Kakor znano, se je dr. Gjurie po svojem imenovanju stalno nahajal v inozemstvu. Fašistična mobilizacija v Istri Trst, 9. avg. ž. Preteklo noč se je po vsej Istri izvršila mobilizacija fašističnih mladinskih organizacij. O polnoči je odšlo v Pirano mnogo članov organizacij z železnico, z avtobusi in peš. Danes je bila v Piranu slovesna obletnica smrti fašističnega miličnika Apolo-nija, ki je bil ubit na nekem fašističnem pohodu. Prisotni so bili prvaki fašističnih organizacij, skupno pa se je udeležilo prireditve okoli 4.000 fašistov. Eksplozija v brzovlaku Berlin, 9. avgusta. AA. Wolff poroča, da se je snoči ob 21,45 dogodila velika eksplozija v brzovlaku, ki vozi na progi Baden—Frank-furt a/M—Berlin. Eksplozija se je zgodila na postaji Witterborg. 01» tej priliki je skočilo s tira 7 potniških vagonov ter vagon za prtljago in restavracijski voz. K sreči ni bilo mrtvih, pač pa so bile težko ranjeno tri osebe in 16 lažje. Preiskovalna komisija nemških državnih železnic, je našla na mestu nesreče žico dolgo 200 ni ■/. vžigalnikom na kraju. Komisija je ugotovila, da je bil radi eksplozije poškodovan del tračnic. „Nautttus" pSove dalje Bergen, 8. avgusta. »Nautilus« jc odplul 5. t. m. v smeri proti Tromso. Posadka se je opremila z obleko, ki je potrebna na tečaju. Pod poveljstvom kapitana Danenhoverja je podmornica ob 16.30 odplula na visoko morje. Ljudstvo je »Nautilusa« za slovo prisrčno pozdravljalo. Podmornica je vzela na krov kinematografičnega operaterja do Svalbardskih otokov. Na krovu sc nahaja znameniti norveški arktični raziskovalec Sverdrup. London, 9. avg. s. »Nautilus« se nahaja na poti iz Bergena v Tromso. Oba motorja delujeta in dajeta ladji zadostno hitrost. Morje je valovito. V Tromso bo podmornica dopolnila svoje rezerve nafte. Wilkins upa, da bo iz Tromso lahko odpotoval v polarno morje v ponedeljek ponoči. Ladja plove po odprtem morju in se precej ziblje. Brezposelnost v Nemčiji Berlin, 9. avg. s. Iz uradnih podatkov sc jc zvedelo, da število brezposelnih narašča. V drugi polovici julija se je njihovo število povečalo za 20.000. Dne 31. julija je bilo v Nemčiji vsega skupaj 3, 972.000 brezposelnih. Plebiscit v Prusiji Hitlerijanci najbrže pogoreli - Komunisti so jih pustili na cedilu Berlin, 0. avg. s. Plebiscit, ki se danes \ rsi v Prusiji, ali naj se pruski deželni zbor, v katerem imata večino cenlrum in socialna demokracija, razpusti ali ue. je ogromnega pomena za bodočo poltiko Nemčije. Plebiscit so izzvali nemški nacionalci in sicer takozv. Stahlheimcvci. Po M. septem. lanskega leta namreč, ko so volitve v nemški parlament pckazale ogromno napast nacionalističnih glasov, so smatrali nemški nacionaic; za potrebno, da se izvedejo novo volitve tudi v pruski oeželni zbor. Vodja nemških fašistov Hitler je objavil manifest, v katerem pravi, da Nemčija ne bo vstala k novemu življenju, dokler ne bosta poražena centrum in socialna demokracija. Hitler upa, da bodo nacionalne stranke in komunisti, ki nacionalistično akcijo z vsemi silami podpirajo, dosegli potrebnih 13,184.000 glasov. Hitler misli, da bo potem lahko v pruskem deželnem zboru ustanovil nacionalistično diktaturo, ki bi terorizirala vso Nemčijo, dočim komunisti nasprotno upajo, da bo to vedlo do proletarske revolucije. Glasila uentruma, socialne demokracije in demokratov, so pozvala svoje pristaše, da se plebiscita ne udeleže. V tem slučaju seveda Hitler nikakor ne bo dosegel potrebnega števila glasov. Mnogi pravijo, da je pruska vlada, t. j. centruinaško-socialistična koalicija storila napačno, da je prisilila vse liste, da objavijo njen manifest, v katerem se Prusi pozivajo, da se plebiscita ne udeleže. Na vsak način nacionalisti iz tega dejstva kujejo zase dobiček. Znano je, da se je Hindenburg izjavil proti tej odredbi. Pred plebiscitom so se zgodili na več krajih nemiri in so v Konigsbergu aretirali 134 komunistov. Oficijozni Temps. piše, da bo izid plebiscita na Pruskem naravnost odločilnega pomena za politični položaj v Evropi. Če zmaga Hitler, potem so bili vsi mednarodni sestanki zadnjega časa popolnoma zastonj. Kajti taka zmaga bi imela za nujno posledico demisijo sedanje nemške vlade dr. Briininga, radi česar bi bile zapadne velesile postavljene pred popolnoma nov položaj. Vsi pereči mednarodni problemi, I. j. reparacije, eventualna finančna pomoč Nemčiji in razorožitev, bi bili popolnoma nanovo postavljeni. Neposredna posledica nacionalistične zmage v Nemčiji, bi bila odtegnitev vsega mednarodnega kredita Nemčiji. Značilno je, da se francoski lioti vznemirjajo tudi nad zadnjimi finančnimi zasilnimi odredbami nemške vlade. Te odredbe, pravijo, pomenijo, da hoče Nemčija oškodovati Francijo po nizkih mezdah iu po indi-rektnem omejevanju uvoza. Berlin, 9. avg. U. Vesti, ki so iz vseh strani Nemčije dospele v Berlin do 8 zvečer, še ne dopuščajo končne sodbe o rezultatu ljudskega glasovanja. Bolj verjetno pa je, da se predlagateljem ni posrečilo spraviti v volivne lokale polovico volivnih upravičencev. Splošno se torej smatra za skrajno neverjetno, da bi predlagatelji s svojim predlogom mogli prodreti. Ob 8 zvečer je bilo mogoče sestaviti približen rezultat glasovanja v velikem Berlinu. Volivnih upravičencev je bilo 6.323.000. Od teh se jih je udeležilo glasovanja 2,250.000, z »da« pa je glasovalo 2,168.000. Za predlog je torej glasovalo samo 34.3% volivnih upravičencev. Glavno mesto Nemčije torej ni izpolnilo pričakovanja predlagateljev. Nobenega dvoma ni, da so v Berlinu pustili komunisti predlagatelja na cedilu, ker kaže volivni rezultat posebuo v delavskih krajih, da se delavci niso toliko udeležili glasovanja, kakor se je pričakovalo. * Še značilnejši je rezultat volitev v Frank-furtu a. M., kjer je od 430.000 .volivnih upravičencev glasovilo z »da« samo 93.000, torej komaj 22 odstotkov volivnih upravičencev. Sploh se zdi, da v zapadni Nemčiji rezultat za predlagatelje nikjer ni bil v premoči. V mestu Aachen s 130.000 volivnimi upravičenci je glasovalo samo 16.000 volivcev z »da«. Pač pa je bila udeležba v industrijskem Porurju zelo visoka in je deloma dosegla 55 odstotkov. Udeležba komunistov se je tu čutila slično, kakor v Srednji Nemčiji, odkoder prihajajo slična poročila. Tako je n. pr. v mestu Hallc od 150.000 upravičencev glasovalo z »da« 82.000 volivcev. Iz onih okrajev, v katerih so predlagatelji upali doseči največje uspehe, pa so številke zelo nizke. V Hannovcru je od 325000 volivnih upravičencev glasovalo za predlog samo 80.000 volivcev, kar znaša približno 24.5 odst. Iz podeželskih okrajev prihajajo seveda poročila pozno. Kolikor je po dosedanjih delnih poročilih mogoče presoditi, se je upanje predlagateljev izpolnilo deloma. Rodovitni prezident Hoover Ameriški predsednik hoče po zgledu U/ilsona rešili človeštvo Pripravi en jc drugi „Hooverjev predlog" se Newyork, 9. avgusta, s. Reuter poroča iz VVashingtona, da predsednik Hoover nič ne je n se z nikomur noče več razgovarjati, tako ga jc absorbiral njegov predlog o prekinjenju reparacij in dogodki, ki so se nanj nanizali. Odkar se mu je ta misel posrečila, piše »Chicago Ohserver«, predsednik venomer študira, kako bi še na drug način mogel koristiti človeštvu. Velika figura rajnega prezidenta Wil-sona jc menda zopet vrgla svojo senco na Belo hišo v W?ishmgtonu. Tako govorijo v predsednikovi okolici, da se Hoover z vso resnostjo bavi z nekim drugim predlogom, ki nai ravno tako učinkuje na brezidejno Evropo, kakor prvi o reparacijah. Hoover hoče pred- lagati vsem pomorskim velesilam pomorske počitnice za gotovo dobo let. Na ta način bi bilo najlažje obiti vse težave, države bi si prihranile mnogo denarja in ga koristneje vpo-rabile za povzdigo gospodarstva ali pa za znižanje davkov, kar pride na eno in isto. Počitnice naj bi trajale vsaj pet let, dokler da raz-orožitvena konferenca ne bo dala boljših in trajnejših pripomočkov za popolno ukinjenje obesoževanja. V diplomatskih krogih menijo, da se bo prezident razgovarjal šc z angleško in japonsko admiraliteto, preden bo razposlal svoj Drugi Hocverjev predlog« razdiapane-mu človeštvu na pomoč. eka krvi, ki kliče po maščevanju Sovjetske obrasli so dale poslreliii v 6 letih t milijon 765.000 ljudi Riga, 9. avgusta, s. Na tukajšnjem književnem trgu jc izšla nemška knjiga »Krvava Irojica«, katero je napisal Theodor Sosnow-sky. Knjiga je prav za prav samo zbirka uradnih listin in dokumentov sovjetskih oblasti, ki opisujejo delovanje sovjetske uprave na vseh poljih. Iz njih se da med drugim tudi napraviti natančna statistika o smrtnih obsodbah in usmrtitvah, ki so se izvršile na ozemlju sovjetske Rusije v razdobju od 1917 do 1931. Vaše bralce bodo zanimale sledeče krvave številke: Usmrčenih je bilo na povelje sovjetskih oblasti: 25 škofov, 1215 duhovnikov, 6575 uči- i teljev in profesorjev, 8800 zdravnikov, 54.850 častnikov bivše carske armade, 260.000 rednih vojakov, 10.551 policistov in policijskih uradnikov, 48.120 orožnikov, 12.850 uradnikov, 355.253 izobražencev tako imenovanih svobodnih poklicev, 815.234 kmetov in poljedelskih delavcev, 192.342 industrijskih delavcev. Ako seštejemo te številke, dobimo strašno številko 1 milijon 765.824 oseb na smrt obsojenih in ubitih tekom 14 let. Sovjetski režim je plačan s krvjo. Neznosno draga je odkupnina za ustanovitev človeške sreče po smernicah Ljeninovih. avtonomizma v Španiji Galiclia iz^aviia, da bo z vsemi sredstvi vodila boj za avtonomijo mc-dfetu, ho madridska vlada strelja delavce in preganja cerkev Madrid, 0. avg. ne. Avtonomistično gibanje, ki jc zavzelo tako konkretne oblike v Kataloniji, se vedno bolj širi po oslali Španiji. Medtem ko osrednja framasonska vlada pošilja vojaštvo nad izgladovane delavce in kmete v Andaluziji in preganja menda iz dolgega časa Cerkev, gredo španske province mirno svojo pot in si gradijo svojo bodočnost. Za Katalonijo je prišla sedaj že Galicija. Te dni jo prišla v Madrid prošnja gališkili občin, da naj lin prihodnja ustava Španije federalna. V to svrho zahtevajo, naj centralna vlada nemudoma odobri avtonomno ustavo Galicije. Vodilni list (iidicije »II puchlo gallego« polemizira i. mnenji, ki jih zastopajo madridski ccntralisti ter ugotavlja, da ima Galicija polno pravico do avtonomije in da jo bo dosegla s kakršnim koli sredstvom. List pristavlja, da bi bilo mnogo bolje, fe hi Galicija mogla doseči svoje pravice v miru ln v bratskem loraziimu, mesto dn lii jo prisilili, da .j jih pri! nasilnim potom. Oališki poslanec Vilar Ponte izjavlja o istem vprašanju, -da se mu zdi resnično čudno, da se isrednjn madridska vlada niti zaveda ne, da Galicija še vedno čnka na r.ekaj novega in da se ne bo zadovoljila s praznimi komplimenti, da jc lepa dežela in da ima krasne žene. V Madridu menda nc vedo. da obstoja v Galiciji šc od leta 1917 lelo j močan avtonomistiifni pokret, ki se je globoko zasidral v ljudstvu in ki želi svobodo in samobilnega i življenja v avtonomni Galiciji, ki naj pa ostane del velike federativne Španije. Galicija noče nič \ več in nič manj, kakor svoboščine, za katere se bori Katalonija. Galicija in Katalonija bosta šli ! ramo ob rami, ie bo treba, da si izvojujeta svoje pravice proti vsem in vsakomur. Galicija ne gleda tja proti Portugalski, kot bi ji radi nekateri očitali, ona tudi ne išče svoje bodočnosti v zvezi s kakšno južnoameriško državo, kakor so jo nekateri ie denuncirali, toda ona bi rada oživila svoje lastno kulturno življenje in se brigala za interese, i ki so ji lastni a se manj tičejo osrednje vlade. V vladnih krogih motrijo ta avtonomistični val z zelo kritičnim očesom, ker zna silno otežko-čiti konsolidiranje države v smislu centralizirane upravne oblasti. Boj proti sindikalistom, ofenziva avtonomističnih pokretov, strahopetnost glede takojšnje izvršitve agrarne reforme, nazadnje pa še boj proti Cerkvi. Vlada bo imela dosti posla, če je prej ne bodo obglavili in odstranili živi ljudski pokretl, katerih ne more ustavljati noben ministrski dekret. T)nnnj»ka vremenska napoved. Oblačno, deževna nekoliko hladne ie. „Akron", največji Zeppelin sveta V soboto dopoldne so v Arkonu, kjer poseduje Goodyear Corporation (podružnica tvrdke, čije last so Zeppelinove delavnice v Friedrichshafenu) svojo največjo lopo za zrakoplove, krstili najmodernejši Zeppeiin sveta, ameriško zračno ladjo »Akron«. Obenem ga je tudi ameriška mornarica formalno vzela v svojo službo. Največji Zeppelin sveta je torej na razpolago ameriški vojni mornarici. Določen in ^grajen je povsem v vojaške svrhe. Po svoji velikosti »Akron« mnogo presega zrakoplov »Grof Zeppelin«. Dočim ima »Grof Zeppelin « prostornine 105.000 kubičnih metrov, jih ima nova zračna ladja 184.000. Ze zunanja oblika zračne ladje kaže bistvene spremembe napram vsem do sedaj zgrajenim Zeppelinom. Iz smodkine oblike predvojnih in vojnih Zeppelinov je polagoma nastala nekaka oblika hruške. Na novi zračni ladji so preizkusili prav vse aero-dinamične izsledke zadnjih let in jih uporabili. Vse, kar so mogli storiti v svrho zmanjšanja zračnega odpora, so odstranili. Na ta način so pri novi zračni ladji izginile prav vse gondole, v katerih se nahajajo motorji. Vsi motorji so pri novi zračni ladji montirani v notranjosti. Ravno tako so tudi »prostori za potnike,< vsi v notranjosti zračne ladje. Le prav majhna gondola je pritrjena zunaj, in še ta samo v svrho vodenja zračne ladje. Tu je med drugim montirana radio-postaja, ki tehta kcmpletna samo 225 kilogramov in ima za- I jamčen obseg 4000 kilometrov. Nova zračna ladja ima dvanajst plinskih i celic, kar je za sposobnost manevriranja ve- I like važnosti. Tc. celice so opremljene z ventil: povsem nove vrste. S pomočjo teh ventilov je možno v eni minuti spustiti v zrak 1840 kubičnih metrov plina helija. (Kubični meter helija stane okrog 30 dinarjev.) Najvažnejše pa je pri novi zračni ladji njen akcijski radij, ki znaša 17.000 kilometrov, ali z drugo besedo, novi Zeppelin bo lahko ostal v zraku teden dni nepretrgoma, ali še z drugo besedo, da lahko preleti Atlantski ocean na največji širini dvakrat, ne da bi mu bilo treba napolniti zaloge goriva. Kakor poroča kapitan Beelitz v mesečniku za zrakoplovstvo, ima nova zračna ladja v prednji tretjini posehen prostor, ki nalikuje veliki dvorani. Dolg je 23 metrov in širok 18.3 metra. V ta prostor sprejme zračna ladja lahko 5 do 7 letal. Ta letala lahko vzlete in zopet pristanejo na zračni ladji, in sicer skozi odprtino na trebušni strani. Vzlete s pomočjo posebne naprave, ki ima obliko trapeca. Tozadevne poskuse so delali svoječasno že z zračno ladjo »Los Angelos«. Za posadko in drugo moštvo na krovu so napravljeni udobni spalni prostori, ki so vsi izdelani iz aluminija. Zelo zanimivi so tudi posebne vrste propelerji, ki se vrte navzpod. Ti so predvideni za slučaj, če bi bila zračna ladja preobtežena in' jo bodo v tem slučaju potiskali navzgor. Stal je ta zračni velikan nad 300 milijonov dinarjev. Poleg že omenjene rad io-postaje ima velikan brezžično oddajno postajo za slike. S pomočjo te je mogoče v nekaj minutah oddati n. pr. sliko sovražnega brodovja, in sicer takoj potem, ko je bila slika posneta. Zločinec zgorel na elehtr. stolu Sirarni prizori ob priliki iustifikacife v ameriškem mestu Trenton V mestu Trenton v državi Newyork je prišlo ob priliki justifikacije nekega zločinca na električnem stolu do strašnih prizorov radi defekta pri električni napravi. Baš sto dni je bil v zaporu na smrt obsojeni Italijan Bonavcntura Nardello, ki se je pred kakimi 50 leti priselil v Ameriko. Obsodili so ga na smrt radi tega, ker je s sekiro ubil svojo ženo. 4. t. m. je bila napovedana justifikacija. Morilca so odpeljali v dvorano, ki je določena za justifikacije, kjer je že čakal krvnik države Newyork s svojimi pomočniki. Privezali so ga na električni stol in ga še pritrdili z jermeni, na glavo pa so mu postavili kovan šlem. V trenutku, ko je krvnik spustil tok 1800 voltov, je nenadoma skočila iskra z leve noge stola in zapalila hlače delikventa. V hipu je bil ves v plamenih. Elliot in njegovi pomočniki so sicer takoj pričeli z gašenjem, vendar je trajalo precej časa, preden so našli tozadevne aparate. Med tem časom je zločinec tulil, da je bilo groza. Ko je bilo gašenje končano, je Nardella umolknil, tako da so vsi mislili, da je že mrtev, čeprav je rabelj takoj, ko je izbruhnil ogenj, tok ustavil. Navzoči zdravnik je kandidata smrti pregledal in ugotovil, da je nezavesten in torej še živ. Šc enkrat je moral krvnik spustiti v že nezavestnega Narueuo tok 1800 voltov in tako je bila pretresljiva justifikacija končana. Slučaj je zbudil v ameriškem časopisju in v vsej ameriški javnosti precej prahu in ču-jejo se ostri glasovi na račun kaznilnice, ki ni dala preje pregledati usmrčevalne naprave. Hudi komunistični nemiri v Španiji Morilec bivšega ministrskega predsednika govori na shodu Madrid, 9. avg. j. Še vedno so razna mesta Španije pozorišča hudih komunističnih nemirov, ki dosledno vedno končajo s krvjo. Tu se je včeraj vršil velik shod komunistov, ki se ga je udeležilo 5000 oseb. Na govorniškem odru se je nenadoma pojavil morilec bivšega ministrskega predsednika Eduarda Data, Ca-sanellas. Ta je bil leta 1920 obsojen na smrt, vendar se mu je posrečilo pobegniti iz Španije. Pobegnil je v Rusijo, kjer je služil pri zračnem brodovju. Casanellas je v svojem govoru pozival množico, naj zagrabi orožje in odstrani vlado. Tudi ostali govorniki so govorili v tem smislu in so se zlasti zgražali nad surovostjo, s katero je vlada potlačila vse re-volucijonarne stavke. Zborovanje, ki se je vršilo v neki gledališki dvorani, se je zaključilo šele v jutranjih urah, nakar je množica med petjem internacijonale vdrla iz gledališča in pričela demonstrirati. Ko sta prispeli na lice mesta policija in orožništvo, ju je začela množica obmetavati s kamenjem in slednjič so padli iz množice streli. Nato je policija alarmirala vojaštvo, ki je s pomočjo divjega streljanja napravilo red. Takoj nato so se oblasti začele zanimati za Casanellasa, ki je brez sledu izginil iz množice. Pozneje je policija zvedela, da se je zavil v neko odejo in s pomočjo avtomobila zginil. Iz Huelve poročajo, da se je izkrcalo moštvo dvanajstih španskih trgovskih ladij v protest proti novemu delovnemu redu na krovu španskih trgovskih ladij. Ni izključeno, da bodo v kratkem sledila temu vzgledu tudi ostala moštva. Mariborska nedelja Lepa razsiava - Blagoslovitev prve strelske zastave čevljarjev - S sekiro po glavi Zborovanje M a r i b o r , 9. avgusta- Važen kulturen dogodek. Danes se je otvorila razstava izdelkov rokotvornega tečaja, ki se ga je pod vodstvom ravnatelja Humeka udeležilo 25 učiteljev in učiteljic. Razstava nudi pogled v tvorno snovanje »Humekove« delavnice, ki zbira vsake počitnice idealne delavce, ki žrtvujejo svoje počitnice v požrtvovalnih prizadevanjih za čim temeljilejšo izobrazbo. Vsega vidiš na tej razstavi: rez-barstvo, risarstvo, mizarstvo, pletarstvo, stru-garstvo .kiparstvo, fotoamaterstvo itd. Najtoplejše priznanje javnosti vnetemu ravnatelju Humeku ter njegovima neutrudnima sodelavcema meščanskošolskima učiteljema Josipu Kosu in Josipu Korošcu. Razstavo si je ogledalo občinstvo v velikem številu ter imelo tople besede priznanja. K popoldanskim potniškim vlakom je šla iz Maribora množica strelcev in prijateljev strelskega športa ter narodnega občinstva v Hotinjo vas, kjer se je danes vršila velika svečanost blagoslovitve prvega strelskega prapor-ja v naši državi ter otvoritve prvega strelišča strelske družine v Sloveniji. Slavlja se je udeležil tudi mariborski mestni poveljnik general Dragomir Pavlovič, polkovnik Putnikovič, in drugi odlični gostje. Bana dr. Marušiča, pod čigar pokroviteljstvom se je vršila svečanost, je zastopal okrajni načelnik za Maribor desni breg dr. Lovro Hacin. Programatičnega pomena so bili ob tej priliki zlasti govori bano-vega zastopnika dr. Lovra Hacina ter polkovnika Putnikoviča, predsednika oblastne strelske družine v Mariboru. Lepo slavlje je poteklo v znamenju velikega navdušenja za naše strelstvo in ljubezni do naše lepe domovine. V Gambrinovi dvorani pa so zborovali mariborski čevljarji. Zborovanje je ob napo- } vedani uri otvoril m-edsednik mariborske I čevljarske zadruge Krajec. Med drugimi so bili navzoči ludi zadružni nadzornik g. Založnik ter zastopniki iz Slov. Bistrice g. Moravec iz Ptuja, g. Amejčič iz Ormoža, g. Pristavec iz Prekmurja g. Gjorkes. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z gospodom Krajcem na čelu. Na zborovanju se je v glavnem razpravljalo o veliki konkurenci Bafe; in pretresala so se važna vajeniška in pomočniška vprašanja. Govorilo se je tudi mnogo o bodočem kongresu, ki se bo vršil 16. avgusta 1931 v Belgradu V debati se je tudi omenilo, da bi se ne smelo _v kaznilnici izdelovati čevljev za zunanje osebe. V policijskih bukvah je stalo: 5 aretacij, 24 prijav. V soboto zvečer se je pred vhodom moške kaznilnice prevrnil voz sena in tako je bil za nekaj časa ustavljen promet na Pobre-ški cesti. Seno je bilo namenjeno v moško kaznilnico. Nedl Anton, delavec, stanujoč v Sp. Ra-dvanjti št. 7 je obnemogel diie 8. avgusta 1931 na Glavnem trgu pred trgovino Tkalec. Okrvavljenega po obrazu so ga odvedli na rešilno postajo, kjer so mu izprati rane. Nedl je izjavil, da je obnemogel vsled bolečin, katere mu je prizadejal ljubimec njegove žene Gu-nek Peter, ko ga je parkrat udaril z desko po glavi. V Pobrežju je umrl, v starosti 61 let, zasebnik Ivan Trbuc, Gozdna ulica 83. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek ob 16 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Blag mu spomin, žalujočim naše najgloblje sožalje! Jugoslovanska strokovna zveza se ,je z da-dašnjim dnem preselila do vselitve v nove prostore palače OUZD v malo dvorano Prosvetne zveze (Aleksandrova cesta 6). Uradne ure kakor običaino NEDELJSKI ŠPORT Velik uspeh naših plavačev - Jadran prvak - Ilirija na drugem mestu v plavanju in v waterpolu tretja Petrinovičev pokal si osvoji Jadran s 93 točkami pred Ilirijo s 84 Točno ob določenem času jc pričelo tekmo-/anje. In siccr se je finalno tekmovanje začelo s plavanjem na 1500 metrov. Nastopilo je 6 tekmovalcev. Prvih 100 metrov so preplavali prvi v kolosalnem času 1:16. Na cilj so prišli: Bibiča (Jug) 22:51:9, drž. rekord. 2. Bulat (Beograd) 23:37:2. 3. Bonačič (Jadran) 24:21. 4. Jesih (Ilirija) 24:36:6. 5. Bradačič (Jug) 27:49. 6. Hartl (Jadran) 28:47:8. Stanje točk: Jadran 6, Jug 15, Ilirija 3, Beograd 8. Po seniorjih so nastopile dame k plavanju na 400 metrov. Takoj od starta je vodila Roje, 100 metrov je preplavala 1:24. Na cilj so prišle: 1. Roje (Jadran) 6:35:8 (bolje od državnega rekorda, ki ga ima sama v času 6:38:4. 2. Godina (Jadran) 7:19:3. 3. Surič (Jadran) 7:58:4. 4. Wolfart (Ilirija) 8:32:6. Stanje točk: Jadran 32, Jug 15, Ilirija 6, Belgrad 8. 200 m prsno: Prva točka, da je bilo vseh osem prog zasedenih. Favorit je bil Frankoviš. Toda tudi Sever ni bil brez upanja na zmago. Kajti prvih 100 metrov je preplaval prvi. Kar škoda je, da ta izvrstni prsni plavač ne trenira resno. Prošli teden je to progo preplaval v času 3:26, pri tekmi pa kar 10 sekund boljše. Na zadnjem obratu je še nekaj naskoka pridobil in sijajno vodil do cilja. Vihar navdušenja nad prvo zmago, ki je prišla nepričakovano. Na cilj so prišli: 1. Sever (Ilirija) 3:16:4. 2. Ferček (Gradjanski) 3:17:6. 3. Frankovič (Gradjanski) 3:17:9. 4. Birimiša (Jadran) 3:19. 5. Mi-džor (Jadran) 3:19:1. 6. Nikolajevič (Belgrad). Stanje točk: Jadran 37, Jug 15, Ilirija 19, Belgrad 9, KSU 13. 100 metrov hrbtno seniorke; Samo štiri so nastopile. Toda tudi v tej točki je bilo iznena-denje. Nihče ni pričakoval tako ugoden plasma Woifartove, ki je nastopila brez treninga. Prvo mesto je izgubila samo, ker je prepozno stagnila roke k zidu. Na cilj so prišle: 1. Kaliterna (Jadran) 1:44:6. 2. Wolfart (Ilirija) 1:45. 3. Surič (Jadran) 150:9. 4. Paumgarten (Ilirija) 2 minuti. Stanje točk: Jadran 55, Jug 15, Ilirija 30, Gradjanski 13, Beograd 9. 100 metrov prosto gospodje: 1. Senjanovič (Jadran) 1:03:8. 2. Matič (Jug) 1:06:2. 3. Brajinovič (Jadran) 1:06:2. 4. Gazari (Jadran) 1:06:8. 5. Frič (Ilirija) 1:10:7. Stanje točk: Jadran 76, Jug 23, Ilirija 33, Beograd 9, Gradjanski 13. Štafete 4 X 100 prosto: Startale so samo tri štafete, dve od Jadrana in ena od Ilirije. Pri prvi predaji je Ilirija prišla druga na cilj, čeprav je plavala prsno, medtem ko sla obe plavačici Jadrana plavali prosto. Ravno tako je plavala tudi prsno druga plavačica Ilirije. Zato ni čudno, ako Iv/ i« Jadran z obema štafetama na vodstvu. Toda Wolfartova in Fetihova sta popravili rezultat tako, £ 'e lliri'a Priš,a druga na cilj. Rezultat štafete ''adran 'v postavi Surič, Senjanovič, Godina, Roft) v času 6:13:8, Ilirija (v postavi Sever Zlata, Paumgarten, Wolfart, Fetih) v času 6:42:2 3 Jadran 2.7:26. Stanje točk: Jadran 112, Ilirija 49, Jug 23, Beograd 9, Gradjanski 13. Štafeta 3X100 nos pod je-. Ta točka je bila dobro zasedena. Kar šest štafet je startalo. Pri štafeti pa Sever ni mogel svoje zmage v prsnem plavanju ponoviti. Prišel je tretji na cilj. Popravil je pa nalo Zirovnik. Še bolje je plaval Frič, vendar ni mogel popravili. Plaval je 100 m I : 06, toda za drugo mesto je bilo lo premalo, naskok drugih štafet je bil prevelik, konkurenčni plavači pa tudi sami slari reprezentanti našega plavalnega športa^ Na cilj so prispeli: L Jadran v postavi: Birimiša, Gazzari, Senjanovič v času 3 : 52.4 inin. — Jug v postavi: Sainardžič, Grbič, Matič v času 3 : 59,8. — 3. Ilirija v postavi: Sever, Žirovnik, Frič v času 4 : 00,8. Vse tri lafete boljše od rekor-rla. — 4. Jadran II v postavi: Midžor, Nadali, Brainovič. — 5. Ilirija II: Kramar, Medved, Turnšek 4 : 10,7, _ 6. Jug II: Jelič, Fabris, Cvjetkovič Stanje ločlc: JŠK Jadran 144. SK Ilirija 63. S K Jug 41. Gradjanski Karlovac 13. VSK Beograd 9. Bob-Beograd 0. Primorje 0. Nato sta sledili dve vaterpolo tekmi. Kot prvi par sta nastopila državni prvak Jug in pa Ilirija, ki je v dveh tekmah dosegla dva lepa ln za naš mladi plavalni šport častna uspeha. JUG : ILIRIJA 7 : 0 (5 : 0). Nihče ni pričakoval, da sc bo tekma med prvakom države ln domačo Ilirijo končala na način, ki meče slabo luč na sodniški zbor plavalcev. ! Gerič, ki je vodil tekmo, je vseskozi protežiral Juga, kar je naravno izzvalo ogorčenje. O tekmi ' sami bi imeli malo povedati. Jug je bil v vsakem | pogledu premočen. Zmage ni ogrožala lirija niti ! trenutek. Toda bilo je par ugodnih prilik, katere : je sodnik ustavil in lako preprečil, da Ilirija ni do- i Nato so nastopili gospodje 100 metrov hrbtno. Bila ie ostra borba meti Gazarijeni in Žirovnikom. Podlegel je manj rutinirani Zirovnik, ki bi mogel biti prvi. Na cilj so prispeli: 1. Gazari (Jadran) 1: 20 : 8. 2. Zirovnik (Ilirija) 1 : 21 : 1. 3. Grbič (Jug) 1 : 25 : 9. 4. Medved (Iliriia) 1 : 34 : 4. o. Fabris (Jug) 1 : 34 : 7. (i. Payer (Ilirija) 1 : 41 : 5. Stanje točk: Jadran 196, Iliriia 85. Jug 52, Beograd 17, Primorje 13. Gradjanski 13. Zopet so nastopile dame k točki 200 metrov prsno. Na cilj so prispele: Prekuhova (Primorje) 3 : -1-5. Sever (Iliriia) 8 : 47 : 7. Mrkušič (Jadran) 3 : 48 : 4. Kaliterna (Jadran) 3 : 49 : 2. Slavje točk: Jadran 2č Ilirije je res malo slabše plaval, zato ie pa drugi Jesih prišel že tret.ii k predaji. Turnšek je pa M ' liču od Juga resno ogrožal drago mesto. Kot zad-nji ie slalial Frič, ki pa ni mogel vzdržali ostrega tempa, ki ga ie diktiral Bibiča. Na cilj je prispela prva šlafela .lalrana v pristavi: Brajinovič, Senjanovič, Bonačič. Marovič. Na cilj so prispeli v času 10 : 29, kar je veliko boljše kot državni rekord Kol druga je prišla šlatela Juga v č.isu 11 : 04 : ■_. Irelja štafeta Ilirije v času 11 : 09, četrti ,lmj II 12 : 07 : 2 in pela druga štafeta Jadrana v i;nsu 12 : 23 : 7 Slanjr točk: Jadran 234. Ilirija 103. .luj. 74, Beogra dl7, Primorie 13, Gradjanski 13. Nalo ic sledila zadnja točka štafeta dani mešano J X 100. Štafeta 3X100 meiano. 1. Jadran I (Roje, Kaliterna, Mrkušič) v času 4 : 51 : 1. 2. Ilirija (Sever ZL, Wohlfarl, Majda Fellich), v času 5 : 01 : 2. S. Jadran II (Kargotif, Surič, Godina), v času 5:14: 2. 4. y!ni'ela Primorja ie bilu diskvalificirana. Končno stanje točk: Jadran 270, Ilirija 119, Jug 74, VSK Beograd 17, Gr.vjjanski 13, Primorje 13. , j j ki ga je prejel Jančigaj iz sredine zagrebškega napada, je povzročil, da je žoga odskočila iz rok in prisotni Stankovič jo je samo še porinil v mrežo. Primorje ni nič popustilo, temveč se s skrajno požrtvovalnostjo borilo za izenačenje. Nagel preobrat pa je nastal zopet v 26. minuti, ko je Pasineku uspelo pognati žogo v prazen gol. Jančigaj namreč je zapustil svoje mesto hoteč posredovati, toda žoga je bila hitrejša od njega in padel je drugi gol. Zadnji gol je padel v 31. minuti po Gumhalterju, ki je z glavo pognal žogo v mrežo. Maščeval se [e zopet enkrat običajni zid-< Primorja. Gradjanski ie to zapreko lepo obšel in dosegel svoj tretji gol. V drugem polčasu pa ni bilo več golov, čeprav so to Zagrebčani zelo želeli. Primorje je z odločno igro za nekaj časa povsem onemogočilo Hrvate, ki so se komaj znašli. Smiselno napadanje Liubljančanov jc večkrat s težavo koncem koncev reševal Mihelčič, ki je onemogočil Primorjašem doseči vsaj časten gol. Zagrebčani so nam v prvi vrsti pokazali odlično obrambo, kateri se imajo gotovo zahvaliti za vse svoje uspehe. Primorje jc izgubilo obe točki, čeprav je bilo v tehničnem pogledu, startu in požrtvovalnosti naj-mani enakovredno. Toda v nogometu pač odločajo goli, druga stvar pa jc kakovost igre. Hašk: Ilirija 6:1 (2:1) u avP- 1 Da"es se Odigrala tekma nnsk : Ilirija, ki je končala z rezultatom (>:1 (2:1) v korist I laška. Splošno mnenje je bilo, da je bila Ilirija danes v Zagrebu slaboten nasprotnik in sc zato tudi i hišk ni posebno poganjal. Tu in tam > ' sc pač videle nekatere lepe poteze. Med igro -hi bila izključena od igre Jeren od llaška in Dober ct od Ilirije. V predzadnji minuti končne igro r I las k dosegel rezultat 0:1. Najboljša od Ilirije .!" bila obramba. Zelo uspešno jc odbijala llaškove napade. Sodnik Gorenik je napravi! niiingn po-'.'■csk. Gledalcev je bilo okoli l.Bco. JUGOSLAVIJA Belgrad, 9. avgusta Water-po!o Jinja_____ segla častnega gola. Jc j>a danes Jug brez dvoma mošlvo, s katerim se lahko pokažemo tudi v inozemstvu. JADRAN : PRIMORJE 14 : 2 (7 : 0). Primorje je zopel nastopilo v oslabljeni postavi in podleglo boljšemu nioStvu. Tekma je bila pa zelo mirna in ni prišlo do nobenih incidentov. To radi tega, ker je tekmo vodil prav dober sodnik. Lahko rečemo, da je Kramaršič najboljši sodnik. Popoldanski program se je pričel ločno ob napovedanem času. Kot prva točka je bilo plavanje 400 metrov prosto. Na startu se je javilo osem plavačev. Na kopališču se je zbralo gotovo več kot Iri tisoč gledalcev. Na cijj so prispeli: 1. Senjanovič (Jadran) 5 : 34 : 5, za celili 10 sekund boljše od rekorda. 2. Bulat (Beograd) 5 : 39 : 7. 3. Bonačič (Jadran) 5 : 4-1. 4. Bibiča (Jug) 5 : 48 : 8. 5. Jesih (Ilirija) G : 01 : 8. 6. Dabrovič (Jug) 0 : 08. Stanje točk: Jadran 162, Ilirija 05, Jug 15, Beograd 17, Gradjanski 13. Nalo so stopile dame k točki 100 metrov prosto. Nastopile so samo Štiri dame, zalo je bila pa med temi štirimi borba bolj ogorčena. Za drugo mesto se je vršila borba med Fetihovo in Godi-novo. V zadnjem Irenulku je udarila na cilj Godi-nova. Plasma je naslednji: 1. Roje (Jadran) 1 : 20 : 2. 2. Godina (Jadran) 1 : 27 : 4. 3. Felih (Ilirija) 1 : 28. 4. Wollart (Ilirija) 1 : 37 : 4. Stanje ločk: Jadrati 183, Ilirija 73, Jug 45, Beograd 17, Gradjanski 13. Po tej točki je poizkusila Nada Lamprelova postaviti nov državni rekord na progi 100 metrov prosto, ki |>a ni uspel. Ijtadi slabega slarla je veliko izgubila. Progo ie preplavala v času 1 : 19 ; 8, prejšnji rekord drži sama s časom 1 : 17 : 3. Nasproti staremu rekordu 1 : 22 jc sevoda uspela. JADRAN : ILIRIJA 4:2 (3:0). Pričakovala se je precej ostra borba med obema moštvoma; sodnik prisodi kazenski strel s 4 m proti Jadranu, ki ga pa Fritsch zastrelja. V drugem polčasu napne Ilirija vse sile, vendar pa ne izrabi več zelo ugodnih pozicij. Sodil je zelo dobro g. Esapovič. JUG : PRIMORJE 6:0 (3:0). Primorje nastopi samo s 6 igralci. Po prvem golu, ki ga zabije Jug, pa prične slednji igro, ki se ji pač ne more reči igra, ampak se iz protiv-nika norčevati. Edino kar je bilo: surovosti ni bilo, ker so Primorjaši bolj redko prišli do žoge. Gradjanski:Primorje 3:0 Z velikimi nadami se je zbralo včeraj na igrišču Primorja okoli 2000 gledalcev, da prisostvujejo borbi med Gradjanskim (Zagreb) in domačim Primorjem. Na eni strani so skušali Zmehčani še ojačiti svojo vodilno pozicijo v tabeli ligi-nega prvenstva, na drugi strani pa so hoteli Ljubljančani priboriti si morda 2 točki in s tem oprati svoja zadnja dva poraza v Zagrebu. Domačim se njihova želja ni izpolnila, dočim jc Gradjanski svojim »-navijačem« v vsej meri ustregel. Pred glavno tekmo sta se odigrali še dve predtekmi. Svoboda (Vič) — Disk (Domžale) 5:0 (8:0). Tekma seveda zelo temperamentna ni bila kaj posebnega. Zmagala je sicer Svoboda (Vič), toda ni bilo lahko streti odpora domžalskih junakov, ki so se kar najbolj potrudili. Gradjanski (rez.) : Primorje (rez.) 2:0 (1:0). Vsa druga je bila pa slika te tekme, ki je bila pravzaprav ogorčena borba dveh enakovrednih si nasprotnikov. V moštvu Gradjanskega smo videli večino starih »kanonov«, ki pa so imeli veliko dela s tehnično izvežbano enajstorico domačih. Odlikoval se je pri slednjih zopet nadarjeni Šinkovec, Hassl pa le v obrambi ter mladi Pišek. Rezultat bi bil lahko tudi obraten, kajti Primorje ni imelo »srečnih': strelcev. Tekma pa je bila odigrana že ob prav pridnem »sekundiranju« zagrebških navijačev, ki so se zbrali na in pod tribuno. Končno je nestrpna množica dočakala pri-četek glavne borbe. Navdušeni pozdravi so spremljali obe moštvi, ki sta prišli na igrišče. Gradjanski: Mihelčič-Rajkovič, Bivec-Vidrih, Pikič, Hiigl-Slankovič, Dukovič, Pasinek, Gumhal-ter, Kokotovič. Primorje: Jančigaj-Svetic, Jug II—Sočar,, Sla-mič, Pišek-Jug I, Slapar. Čebohin, Vrhovnik, Uršič. Pod vodstvom g. Mikuličiča se je nato odigrala tekma, ki se je prav nesrečno končala za Primorje. Domači seveda niso nastopili kompletni, kajti najboljši strelec, nevarni »Dolfe«, je pred kratkim odšel k vojakom, dočim vztrajni in rutinirani Zemljak radi v Zagrebu dobljene blesure ni še mogel nastopiti. Vendar zato Primorje nikakor ni vrglo »puške v koruzo« in zaigralo jc s silnim ognjem. Tempo tekme je bil prav peklenski in gotovo je, da kaj takega more vzdržati edinole dobro trenirano moštvo. Primorje je bilo dobro, mestoma odlično, toda manjkalo mu je strelcev. To je odločilo tudi igro. Sicer je bila obramba v tej tekmi včasih zelo negotova, vendar bi se izteklo vse boljše, če bi Primorje nastopilo vsaj z enim dobrim šuterjem. Gradjanski je takoj v pričetku podvzel par krepkih napadov, ki so se končali s strelom na gol. Posebno nevarno je streljal v 3. minuti Gum-halter, toda žoga je zadela le drog »svetišča« Jan-čigaja. Takoj nato pa je Primorje vrnilo in s silno naglico preneslo na polje »plavih«. Sedaj šele pa se je razvila prava igra. Bliskovito so se menjavale situacije. Igra je bila tako hitra, pa vendar točna, da bi lahko pričakovali za drugi polčas popolne izčrpanosti obeh moštev. Oba nasprotni^ pa sla bila dobro pripravljena na to srečanje in jima ni ta »nečuvani« tempo nič škodoval. Napad Zagrebčanov je bi! nenavadno prožer, in gibčen. Vendar pa je kljub temu v 21. minuti presenc':! vse prvi gol, ki ga je zabil Stankovič. Močan str^T SLA I /J. I .5 : I. , .. r.---- Današnja tekma med •Jugoslavijo m Slavijo se je končala /. rezultatom o ; 1 v korist Jugoslavije, ki si je s letu osigurala drago mesto ler pride v postov pri finalnem tek movanju za državno prvenstvo. Vodilni belgrajski nogometni klub BSK pa je v Sarajevu podlegel proti tamkajšnjemu Sašku l rezultatom 0 : 2. Ta rezultat pa ne menja vrstnega reda. * Belsrrad. 9. avg. ž. Prvenstvena tekma Slo- UKVH najugodneje trnovimi s kuiivom FRANC SLOVŠA LIUBLIANA, Kolezllska ulica 19 Cene solidne, pnstrožla točna! Edini slovenski zaood brez tnlega kapitala ie Uzajemna zavarovalnica o LJubljani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako: e) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema » življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt. otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in tarah. Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 57 »AH veste, od kod je to morje dobilo svoje čudno ime?« »Ne.« »Torej to ime si razlagajo na različne načine. Moje mnenje je, da prihaja od njegove barve.« »Oprostite, gospod kapitan, dosedaj sem opazil samo, da je njegova voda izredno prozorna in čista.« »To je ob obeh obalah; ko bomo pluli po sredini, pa boste opazili rdečo barvo. V zalivu Tor sem časih opazil naravnost krvavordečo barvo.« »Vzrok je bržčas organične narave.« »Da; prihaja od škrlatnordeče sluzaste tvarine, ki jo izloča mala rastlina, od katere se nahaja na enem kvadratnem milimetru do 40.000 eksemplarjev. Ko pridemo v zaliv Tor, jih bomo najbrže zopet srečali.« »Vi torej ne vozite po tem morju vprvič?« »Ne, gospod Arronax.« »Ali ste, gospod kapitan, naleteli pod vodo na sledi prehoda Izraelcev?« »Ne, gospod profesor, kajti to je danes sploh nemogoče.« »Zakaj?« »Ker je mesto, kjer je Mojzes z vsem svojim narodom šel preko morja, danes že popolnoma pokrito od peska, po katerem moj »Nautilus« ne more pluti.« »In kje je to mesto?« »Takoj severno nad Suezom, kamor je nekoč Rdeče morje v ozkem pasu segalo še do Grenkih jezer.* Da bi kopanje pod tem peskom prineslo na dan velike množine starega egiptovskega orožja, o tem niti najmanj ne dvomim, zakaj svetopisemsko poročilo je tudi v zgodovinskem oziru popolnoma zanesljivo.« * Skozi katere je danes izpeljan sueški kanal ob predoru nad Suezom. »Upajmo, da se bodo starinoslovci tega dela lotili, ko bo izkopan kanal od Sueza do Port Saida na Sredozemskem morju, kakor namerava moj rojak Lesseps.« »Žal, da takrat ne bova več skupaj, da bi plula po tem kanalu. Kljub temu pa boste Port Said videli že — pojutrišnjem.« Ostrmel sem. Ali je mož bil še pri pravi pameti? Mari je »Nautilus« vstanu pluti tudi po zraku alt pa teči skozi pustinjo na kolesih? Kajti v dven dneh pač tudi »Nautilus« ne more obpluti vse Afrike, da se pojavi pred Port Saidom! Kapitan se mi je smehljal. »Saj ste rekli, da se, odkar ste na moji ladji, ničemur več ne čudite!« »Res sem rekel, toda tega . ,.« »... ne morete verjeti. Bogve, zakaj ne?« »V dveh dneh ne moremo obpluti vse Afrike.« »Je tudi ne bomo.« »Po zraku tudi ne moremo zleteti preko ožine, mislim.« »Seveda ne.« »Po pesku tudi ne moremo voziti. < »Čisto res.« »Kako pa potem?« »Pod ožino, gospod Arronax.« »Pod?« »Kako pa?« je mirno odgovoril kapitan Nemo, »Narava je pod to zemeljsko ožino izkopala že pred stotisočletji pot, ki jo danes ljudje iščejo na površini.« »Tunel?« »Da, tunel, ki sem ga krstil »Arabski tunel«. Odpira se pod Suesom in se konča pod zalivom Port Sajda.« »Ali ne obstoja ožina iz svižca?« »Do globine 50 metrov. Potem se začne skala.« »In ta predor ste našli slučajno?« sem vprašal, ves začuden. »Slučajno in ne.« »Ne mučite me in povejte mi, kako.« »Gospod profesor, prišel sem temu predoru na sled po nekem zelo enostavnem opazovanju. Ker sem že večkrat plul po Rdečem morju, sem opazil, da se nahajajo v njem ribe, ki se nahajajo tudi v Sredozemskem morju. Dejal sem si, da morata biti obe morji zvezani. Zaradi različne višine obeh morij mora tak predor peljati iz Rdečega morja v Sredozemsko in ne narobe. Nalovil sem blizu Sueza veliko število rib, katerim sem nataknil na rep bakren obroč in jih spet spustil v morje. Po preteku nekaj mesecev sem nekaj eksemplarjev teh rib ulovil na obali Sirije. Obstoj predora je bil tako dokazan. Poiskal sem ga pod morjem z »Nautilusom«, ga našel, in sem ga že parkrat prevozil. V kratkem ga boste, gospod profesor, tudi vi prevozili z menoj.« SEDMO POGLAVJE. Arabski tunel. Bližali smo se Džidi na arabski obali. Džida je najvažnejša trgovinska točka za Egipet, Sirijo, Turčijo in Indijo. Ko je legel na morje večerni mrak, je »Nautilus« zopet izginil pod svetlikajočo se vodo. Ko smo drugega dne opoldne zopet vzpluli na površino, da izmerimo našo lego, je Ned Land, ki se je bil podal z nami vsemi na krov, naenkrat zaklical: »Ali vidite tam nekaj?« Ostro sem motril morje, dokler res nisem zagledal predmeta, ki ga je bilo takoj zapazilo ostro harpunirjevo oko. »Kaj bi to neki bilo? Zdi se, da je podolgovat, črn trup, ali ne?« »Mogoče drugi Nautilus,« je nekoliko ironično pripomnil Konzulent. »Ne,« je odgovoril Kanadec, »ampak živa morska pošast.« »Kaj so tudi v Rdečem morju kiti?« »Kajpada so,« sem odgovoril. »Ne, ni kit,« je dejal Ned Land, »tega bi moral takoj spoznati.« »Počakajmo, saj je »Nautilus« vzel smer nanj,« je dejal Konzulent, »kmalu se bomo prepričali, s kom imamo čast.« V resnici smo se živali hitro bližali. Jaz sem zastonj napenjal možgane, kaj bi to bilo. <1> 2 ISŽ^oSa S, • • 9 Oo j: j J-S^ D "T « ^ P- ® a IS^t* llšsžg s sat ■5 S ojSSg , = X (M z— > co Q m -O o c — i a 1 — - S I « ' D e '-s; o .. .ca ra „ im n "» in •S m ® C N u S S > .5 e - =* ■ -c S ra .h c N ^ .2 5 ® 10 -fi U/ S s d 3 1 e&a EO3~ ■« ca o ra Q 'S, i. J« TP e »j . ;= ^,»0 pj •i: _ . 'C D i^C c o 5 >