KRONIKA NAJSTAREJŠE LJUBLJANSKE INDUSTRIJE DR. RUDOLF ANDREJKA Jmo sem se lotil pričujoče razprave, sem si bil svest težav, ki se bodo pojavile ob raziskavanju začetkov industrijskega gibanja v našem mestu in njega bliž- nji okolici. Saj se tej panogi naše gospodarske zgo- dovine doslej ni posvetila tista pozornost, ki ji gre glede na njeno važnost v našem gospodarstvu po vsej pravici. In vendar segajo začetki ljubljanskih tvornic že v sredo 18. stoletja, daleč pred dobo francoske okupa- cije ! Na Selu pri Mostah je tedaj že obratovala slovita Desselbrunnerjeva suknarna. V Ljubljani je delala že od l. 1775. tvornica svilenih trakov, združena z barvanjem žlahtnega blaga- Nje imetnica, Frančiška Cerar (Zerrerin) je proizvajala z 9 statvami le bolj navadne trakove. Leta 1802. na Poljanah (št. 63) svilama Karla Bononija in v sedanji StreliŠki ulici tvornica za vitrijol, ki jo je zgradil I. 1798. šentjakob- ski župnik Josip Pinhak v bivši hiši zgodovinarja Antona Linharta. Na mestu, kjer stoji sedaj hiša št. 8 v Gradaški ulici, je bila okoli 1. 1822. tvornica za ročno izdelovanje vžigalic, ki pa je okoli 1837 pogorela. Na Rimski cesti št. 7, kjer stoji sedaj Go- rupova hiša, so bile v začetku 19. stoletja porcelan- ske delavnice tvorničarja Niča. V Nunski ulici je bila v stari, še stoječi, sedaj Follakovi hiši tvornica kan- ditov Matije Castagna, v Gradišču 41 Zoisova de- lavnica za fajanso, v zgornji Kolodvorski ulici pa prva čistilnica sladkorja, pozneje pa predilnica. Vsa ta tvorniška podjetja so danes prešla brez sledu, in te semtertje se poraja bežen spomin nanje v izročilih najstarejših naših meščanov. Skušal sem rešiti pozabnosti vsaj nekatere teh in- dustrij, kolikor je bilo mogoče posneti točne po- datke iz arhivalnih virov —- ker v te sem moral v prvi vrsti posegati. Ni jih dosedaj mnogo, zato sem razširil časovni obseg najstarejših industrij do leta 1848., krajevni pa na bližnjo okolico ljubljansko. Ko ho hvalevredno započela ureditev mestnega arhiva do- vršena, ho mogoče podati kaj več in podrobnejšega gradiva. 1. Kuard-Desselbrunnerjeva tvornica sukna na Selu. Le malokdo ve, da je stala na Selu, tam kjer je sedaj samostan karmeliČank, pred več ko 150 leti prva in največja tvornica sukna na Kranjskem in v tedanji Avstriji sploh, že pred I. 1747. so jo kranjski deželni stanovi, kakor poroča Milliner (Gcschichte des Eisens in Krain, 1909, str. 426) ustanovili, najbrž so pre- uredili tamošnji vicedomski mlin v Ljubljanici v tvor- niŠko podjetje, ki ga je prevzel 1. 1747, Friderik Weitenhiiller; od njega pa sta ga kupila dne 1. fe- bruarja 1762 Valentin Huard in Jožef liesselbrunner. (Deželna deska Tom. VIII., Fol. 33.) Dvonadstropna tvornica je stala tik ob Ljubljanici, nasproti širokemu parku jezuitske grajŠČine, ki si jo je hil baje jezuitski kolegij v Trstu sezidal v 18. stoletju kot nekako letovišče v tedaj še čisto kmetski okolici. Obratno vodo je dovajala s klesanimi skriljami opažena mlin- ščica izpod jeza, ki je segal malo nad tvornico čez široko Ljubljanicino strugo. Mimo tvornice je držala pot iz Ljubljane na D. M. v Polju. Ljubljanica ta čas še ni tekla v skoraj premi črti do tega kraja, kakor danes, ampak se je takoj za nekdanjo prisilno delavnico obrnila na desno in v tej smeri tekla mimo Codellijcvcga gradu, ki je bil na njenem levem bregu (zato se ta grad imenuje v starih listinah »Turn an der Laibach«), odtod pa je zavila v smer sedanjega Gruberjevega prekopa, pa se kmalu zopet okrenila precej ostro proti severu in šele pri Selu zopet na vzhod, tako da je hil ves svet, na katerem sloji bivša prisilna delavnica, na izrazitem polotoku. Sedanjo strugo od vzhodnega konca nekdanjega Ul- čarjevega posestva mimo prejšnje »kocenfabrike«, se- danje Hribarjeve tvornice pletenin do tam, kjer stoji danes Mergen thaler jeva usnjarna v Mostah, so izko- pali šele v letih 1828—1829 po ukazu dvornega dekreta z dne 17. maja 1827 na ponovne in silne terjatve Barjanov, Ta tvornica sukna, zgrajena v času merkantilističnih doktrin, je za tedanje čase bila nekaj izrednega; procvitala je sijajno; dala je zaslužka 4 mojstrom, 120 delavcem in 410 pre- dicam ter nesla sloves »kranjskega sukna« v daljne dežele, zlasti pa v Italijo. Dne 10. novembra 1748 je Valentin Ruard izstopil iz družbe, ki jo je odslej vodil Josip Desselbrunner sam. Dne 18. novembra 1788 je prevzel v tvorniško podjetje sina Ivana, ki je po očetovi smrti (1792) vodil tvornico tako pre- udarno in uspešno, da je okoli 1. 1790., kakor pripo- veduje Henrik Gosta (Reiseerinnerungen aus Krain, str. 37) zaposlovala do 1000 delavcev in delavk. Te Številke, črpane najbrže iz Novic* ali pa iz ustnega i?poročila, so sicer gotovo malo pretirane, vendar pa je morala biti tvornica za liste čase v resnici ogromna, saj se je spomin nanjo še v sedemdesetih letih 10. stoletja ohranil. Domačini v Vodmatu in Mostah, kraju, ki se mu pravi danes Selo, sploh niso drugače rekli, ko »na fabriki«. Dcssclbrunnerji so pri tem podjetju obogateli in zadobili 1. 1788. celo plemstvo. Njih je bil tudi nasproti tvornice stoječi gradič s pripadajočimi veli- kimi gospodarskimi poslopji. Za Napoleonovih vojn pa je to tvorniško podjetje, kakor večina drugih na Kranjskem, zašlo v težave in naposled propadlo. Grad, gospodarsko poslopje, tvor- nico in vodno silo je dne 10. januarja 1817 na javni dražbi kupil podjetnik Andrej Malic in na- pravil ondi velik mlin. Obrt je procvitala in izvrstna * Glej »Novice* z dne 24. aprila 1850, štev. 17, in tam (str. 71) priobceni članek »Od fabrik v Ljubljani in okoli Ljubljane«. KRONIKA Maličeva moka se je izvažala po vsej deželi, pa tudi v Trst. (Novice 185«, str. 71.) Ker pa osuševanje ljubljanskega Barja vzlic Gru- berjevemu prekopu, izkopanem 1. 1780., ni napredo- valo, rajši nazadovalo, je osuševalna komisija prišla do zaključka, da zadržujejo hitrejši odtok vode na Barju jezovi na Ljubljanici, med njimi tudi jez na Selu, da je treba torej te jezove odpraviti. Dvorna pisarna je tem predlogom pritrdila in odredila z dekretom z dne 13. septembra 1824 odpravo MaliČe- vega jeza na Selu. Leto pozneje so ga res — precej drago -- odkupili in potem podrli. S tem je bila od- rezana mlinu življenjska sila in je seveda prenehal. Dvonadstropno tvorniSko poslopje so Maličcvi pre- uredili v stanovanjsko hišo, v kateri je baje stanovalo nad 22 strank. Sprednji del, obrnjen proti Mostam je vzel v najem okoli l. 1860. Kezijan Alojzij Totriuiti, doma iz Montenarsa pri Genovi, za majhno tvornico salam (obrtni list z dne 9. decembra 1860), za njim pa je (okoli I. 1875.) ta obrt prevzel Italijan Raimund Andreito, rojen I. 1833. v Peiani maggiore pri Lonigu v provinciji Vicenzi (Italija). Maličev sin Andrej Josip Malic, r. 13. sept. 1812, ki je prišel po očetovi smrti (1848) v last vsega po- sestva na Selu (prisojilo z dne 18. januarja 1848), se za poslopje bivše tvornice ni dosti brigal. Njegovi slarŠi so bili poslopje olepšali ter dali napraviti na čelu nad glavnim vhodom dve lepi freski, ki sta pred- stavljali njiju patrona: sv. Andreja in sv. Katarino, pod njima pa sliko celotnega poslopja. Obe freski so obrobljali ornamenti iz šluka, ki se še vidijo, dočim so slike povsem obledele in hi le pozneje prebeljene, ker jih ni bilo moči ohraniti. Obširna, z meter debelimi zidovi obdana skladišča pa so rabili ljubljanski gostilničarji (Jurij Auer, Štefan Pogačnik itd.) za vinske kleti. Po smrti Andreja Malica je poslopje vidno pro- padalo. Tedaj se ga je spomnila gospodična Kristina fiernard, ter ga 1. 1887. s posredovanjem svoje matere kupila od vdove Marije Malireue, roj, baronice Her- bertove, z vsemi gospodarskimi poslopji in pripada- jočim svetom vred za 6500 fl. Par let pozneje je ves kompleks podarila z naklo- nilno listino z dne 30. avgusta 1880 konventu karme- ličank za samostan, v katerem še danes biva kot njega skrbna upraviteljica. Sprednji (zapadni) del nekdanje tvornice se je preuredi) v cerkev, od osta- lega poslopja se je v prvotni obliki ohranil samo srednji del s tremi okni, med tem ko se je vzhodni del znižal na eno nadstropje ter dobil namesto prejšnje šupe še nov, cnonadstropni prizidek. V oval- nem nadzidku nad vhodom v ta, najstrožji klavzuri podvrženi samostan, kraljuje sedaj kip Matere Božje, delo znanega podobarja Josipa Grošlja iz Selc nad škofjo Loko. Desselbrunnerjev gradič, zavzetno baročno stavbo, ki stoji nasproti sedanjemu samostanu, ločena od njega samo po Zaloški cesti, od nosno po zidani vrtni ograji, je vzela vojaška uprava s pogodbo z dne 20. aprila 1820 v najem ter dala po Andreju MaliČu adaptirati s stranskimi poslopji vred za državno žreb- ___59 BI vi a Dessclbr tinner leva subnurna na Selu, sedal samostan karmeliCanlt čarno; ta pogodba se je obnovila dne 21. marca 1845. Slednjič je država vse posestvo z gradom vred (pare. 599/2 št. 606/1, 606/2, 607, 608 in 613) s kupno po- godbo z dne 21. oktobra 1854 odkupila (Tom, XV., Fol. 49—50 dež, deske in novi vlogi št. 85) za vojaški erar. Državna žrebČama je bila tu nastanjena do konca evropske vojne. Po zedinjenju je prešla na državni zaklad naše nove države, dne 2, oktobra 1028 pa se je vpisala na de- želno desko kol lastnica ljubljanska oblast. Sedaj je v stranskih poslopjih (hlevih) nastanjena banovin- ska žrebčama, v glavnem poslopju (gradu) pa nje uprava. 2. Industrijsko podjetje, čigar začetki segajo tudi že v sredo 18. stoletja, je staroznana in še nedavno slovita Samassooa zvonoma in livarna na Karlovški cesti, odnosno v Zvonarski ulici. Ta industrija je vzniku i l a iz zvonarske obrti, ki se je bila razvila na Kranjskem že v 16. in 17. sto- letju samoraslo zavoljo velikega povpraševanja po zvonovih. Na Karlovški cesti je izvrševal zvonarstvo že od I. 1688. neki Gašper Franchi, po rodu z Beneškega. Ko je ta !. 1734. umrl, je zapustil podjetje svojemu sorodniku Jožefu Samassi, ki ga je bil že v zadnjih letih podpiral v njegovem zvonarskem obrtu. Ko je Jožef Samassa 1. 1742. umrl, je prevzel njegov brat Anton Samassa okoli 1. 1745. podjetje. Po presledku 17 let, v katerem so zvon a rs ko obrt na Karlovški cesti zaradi inalolctnosti Antonovega sina izvrševale druge osebe, je prešlo zvonarstvo I. 1767. na tega sina, Janeza Jakoba Samasso, roj. 1. 1744. v Fornih Avoltrih na Beneškem, ki se je poročil z vdovo zvonarja Schneiderja na Karlovški cesti 1 in si s tein pridobil zvonarsko pravico na tej hiši. Od tedaj je ostalo zvonarstvo do najnovejšega časa neprekinjeno v po- sesti Samassovcga rodu. Janez Jakob Samassa je bil darovif mož, združeval je strokovne sposobnosti svojega obrta s korenito glas- beno izobrazbo. Tako so njegovi zvonovi hitro zaslo- veli po svojem čistem glasu in harmonični ubranosti. Bazen tega je prvi začel izdelovati poleg zvonov tudi različne stroje, tako prve hrizgalne na Kranjskem (Dalje prihodnjič.) KRONIKA 135 NAJSTAREJŠE LJUBLJANSKE INDUSTRIJE D«. RUDOLF ANDREJKA (Nadaljevanje ) Mr o njegovi smrti (1. 1803.) je prevzel očetovo pod- jetje Vincenc Samassa, roj. I. 1776. v Ljubljani, ki se mu je bilo v dobi Napoleonovih vojn trdo borili za obstoj podjetja. Umrl je že 1. 1814., niti 4(1 let star. Njegov sin Anton Samassa, roj. 1. 18(18. v Ljubljani, pa je zvonarno in livarno spravil zopet kvišku. Nje- gove zvonove so naročevali v vseh sosednjih deželah, vrhtega so rastla naročila za njegove brizgalne in črpalke in za različne druge stroje in armature; do- bavljal je tudi mnogo kovinastega blaga za južno železnico, ki so jo zaceli tisti čas (1840) graditi. Dne 1. jan. 1866 je prevzet podjetje Anionov sin Albert Samassa, roj. 1. 1833. v Ljubljani, ki je izvršil prehod stare obrti (razun zvonarstva) p industrijo. Že 1. 1872. je prišel na tvorniško izdelovanje briz- ga len in gasilskega orodja, črpalk in kovinskega blaga ter sezidal v ta namen l. 1872, posebno tvornico. Izvrševal je razne črpalne in vodovodne naprave za pivovarne, papirnice; zlasti varovalna naprava zoper požar v kamniški smodnišnici se mu je lepo po- srečila. Poleg tega je začel dovršeno izdelovali bro- naste cerkvene posode, svečnike in druge paramente, ki so hitro zasloveli po vsej državi. Njegovi zvonovi so imeli tak sloves, da so jih naročevali tudi že od- daljenejši kraji in dežele. Značilno za njegovo pod- jetnost je dejstvo, da je ni strogo oklepal v meje podedovane stroke. Ko se je okoli leta 1870. pokazala večja potreba po dobrih lončenih pečeh, se je kratko- malo lotil tudi tvorniškega lončarstva, prevzel od Henrika Gleya njegovo lončarstvo za Starim streliščem (sedaj Drelsejeva tovarna na Lončarski stezi 2), torej prav na nasprotnem pobočju Gradu ter izdeloval peči iz bele lončevine, ki so se kosale s češkim blagom in so se izvažale celo v Anglijo in v Levanto. (Po nje- govi smrti je to tovarno prevzel iz Prusije priseljeni Avgust Drelse). L. 1890. se je Albert Samassa lotil dobav! jan j a ko- vinskih oprem za ladje, zlasti za avstrijsko vojno mornarico ter polagoma izpodrinil inozemsko, zlasti angleško konkurenco. Tvrdka je zaslovela tudi v tujini. Na mednarodnih razstavah na Dunaju (1873), Parizu (1878), Rimu (1888) i. t, d, je bila odlikovana s prvimi darili. Konec 1. 1891). se je Albert Samassa umaknil v zasebno živ- ljenje in prepustil dne 1. januarja 1900 podjetje svojemu sinu Maksu Samassi, r. 1862 v Ljubljani. Ta je angleško konkurenco pri kovinskih opremah domačega brodovja povsem izpodrinil l ud i glede tr- govske mornarice. Poleg lega je pokupil zvonarne v Lincu (19(17) in v VViencr-Neustadtu (1908), od ka- terih mu je zlasti druga delala precejšnjo konkurenco celo na Kranjskem, L, 1907. je ustanovil novo, naj- modernejše urejeno livarno za kovine in manjšo žciezolivarno za specialne litine. Med evropsko vojno je zvonarstvo počivalo, livarna pa se je preustrojila za vojne potrebščine. Od 1. 1767. do 1. 1918. so vlili v Samassovi zvon aru i 7200 zvonov v skupni teži 2,766.427 kg. Samassove zvonarne in livarne so prešle I. 1920. s Tonniesovo in žabkarjevo tovarno in livarno vred v last nacionaliziranih »Strojnih lovarn in livarn«, ki so v koncernu podjetij prejšnje Jadranske, sedanje Jadransko-podunavske banke d. d. v Beo- gradu. 3. Konec 18. stoletja je bila ustanovljena tudi industrija tjnbljanske fajanse, ki je cvetela do srede 19. stoletja. Okoli 1. 1777. je zgradil Italijan S\)lva v Gradišču, na vogalu Rimske ceste, prav tam, kjer sloji zdaj prejšnja dr. Mundova enonadstropna hiša z vrtom vred, (Rimska cesta 8), večje delavnice, v katerih je izdeloval jedilne posode, lonce, krožnike in skodeliec za vsakdanjo rabo. Snov za lo, neke vrste belkasto glino, so dovažali iz Gorenjskega, zlasti iz kraja na »Siji«, ob potoku Jablanovici pri Dolenji vasi v selški dolini. Po smrti podjetnika Sylve je prevzel le delavnice baron Žiga Zois, ki je bil Sylvo že prej denarno podpiral. Leta 1808. je uspevalo tvornica fajanse lepše nego kdaj poprej, zaposlovala čez 15 delavcev in prodajala svoje izdelke ne samo po Kranjskem in Hrvatskem, ampak jih izvažala zla- sti v Trst, pa tudi na Dunaj, v Nemčijo in Italijo, Ljubljanska 1'ajančna posoda je bila (Hnff. Gemalde des Herzoglums Krain, Ljubljana 1808, I. str. 141 do 143) »moderna, trpežna in neohčutna proti ognju ali vročini. Po lošču, ki je imel jako lep lesk, po barvi in po lepoti izdelave je ljubljanska posoda prekašala enake graške in tržaške izdelke ter se približevala angleškim posodam.« Pod Zoisovim vodstvom so začele delavnice izde- lovati tudi dragocenejše krožnike, skodelice in vrče z umetniškimi okraski in dekorativnimi oblikami. Poglavitne tipe ljubljanske lajanse hrani Narodni muzej v Ljubljani. Jeseni I. 1817., dve leti pred svojo smrtjo, je Zois prodal svojo tvornico s pritiklinami in sosednim vrtom vred bratoma Dr. Janezu in Jurju Zwaycrju, ki so tvornično poslopje preuredili v stanovanjsko hišo. Od Zwayerjevih jo je okoli I. 1880. kupil od- \etnik dr. Franc Munda. V licitacijskih pogojih je označeno tvorniško poslopje s staro številko 41 pred- mestja Gradišča, kar ustreza današnji hišni številki Gradišče 15, odnosno Rimska cesta 8. S tem je do- končno dognana lega nekdanjih Zoisovih delavnic, ki dosedaj ni bila natančno znana. Po Zoisovi smrti je prešla vsa fajančna industrija v druge roke (Josip in Marko AJbor^hetti, bral je VVasser) ter je prenehala okoli I. 1838. 4. Prvo čistilnico sladkorja (»Zucker-Raffinerie«) je dobila Ljubljana 1. 1827. O njej se je dosedaj le 136 KRONIKA Ljubi) an« k a la Janša Iz Zoisovih Ivoralc vedelo, da je l. 1837. pogorela in da se je na prostora, kjer je stala, to je ob zgornji Kolodvorski ulici, se- zidala 1. 1838. mehanična predilnica in tkalnica. Iz spisa št. 2774/1827, shranjenega v obrtnih aktih mest- nega arhiva ljubljanskega, je razvidno glede ustano- vitve te tvornice naslednje: Dne 23. junija 1827 je zaprosil Jakob Venter, gra- ščak (Gutsbesitzer) v Fiumicellu na Furlanskem in »patricij mesta Trsta«, po svojem pooblaščencu, tr- govcu Gašperju Kanduču v Ljubljani, mestni magi- strat za gradnjo sladkorne rafinerije v zgornji Blatni vasi (in der oberen Kottgasse), kakor se je tedaj imenovala sedanja Kolodvorska ulica ter določil za ta namen znesek 50.000 fl. že čez tri dni, dne 26. ju- nija 1827, je tedanji ljubljanski župan Hradecky rešil prošnjo v ugodnem zmislu ter obljubil prosilcu vrh tega vso mogoče podporo. Tri mesece nato je dvorna komora z dekretom z dne 3. oktobra 1827, šl. 40.559 podelila Jakobu Venierju deželno tvorniško pravico (Landcs - Fabriks Befugnis), združeno s to- vrstnimi carinskimi olajšavami, kar je ilirski gubernij (podpisan je namestnik grof Kamilo Schmidburg) ob- javil s tiskanim razglasom z dne 2. novembra 1827, št. 22610/4849. Ta prva cukrarna je obratovala do I. 1837. V tem letu je pogorela in se kot taka ni več obnovila. 5. Eno leto za ustanovitvijo prve sladkorne tvornice sta si tržaška trgovca Pelikan in Friderik Rosman izposlovala deželno tvorniško pravico za ustanovitev sladkorne čistilnice na gradu črnelem pri Radom- ljah, ki je bil tedaj last Pelikanovih. Dobila sta ga z odlokom dvorne komore z dne 9. aprila 1828, št. 16663. Rosmanu pa najbrž kraj ni pri j al, ker je bil preveč oddaljen od carinarnice v Ljubljani, zato je v zvezi z angleškim podjetnikom Williamom Moline- jem in arhitektom Matevžem Pertschem osnoval še isto leto družbo (Zuckerraffinerie-Compagnie), ki je vložila dne 7. junija 1828 prošnjo za dovolitev »Druge& (prva je bila Venierjeva!) c. kr. priuiligirane družbe za rafiniranje sladkorja in za ustanovitev sladkorne tvornice na »prodišču Ljubljanice, ležečem na Poljan- skem nasipu nasproti vojašnice, ki je brezploden svet, služeč le za pašo.« Ljubljanica je namreč od Šentpcterskega mostu navzdol tekla v široki strugi. Ježe te struge, ki je segala skoraj do šentpeterske vojašnice na eni, do Poljanske ceste na drugi strani, se še sedaj vidijo pod nekdanjo Židanovo hišo, v kateri je zdaj mestni vojaški urad. Zidanje cukrarnc pa se je zavleklo, ker mesto ni hotelo odstopiti celotnega sveta od Šentpctcrskega mostu navzdol, ampak si je pridržalo gornji del pod Žid a novo hišo do vrta Kmetijske družbe — za živin- ske sejme ter dovolilo le spodnji konec za gradho, to pa čeprav do Ljubljaničnega brega (komisijski zapisnik z dne 20. junija 1828). Na tej podlagi je ljubljanska kresija z odlokom z dne 28. junija 1828, št, 6337 izjavila, »da zoper zgraditev sladkorne rafine- rije iz javnih ozirov ni pomislekov«; gubernij je ta odlok z razpisom z dne 15. julija 1828 potrdil. Mesto je nato prodalo družbi s kupno pogodbo z dne 29. januarja 1829 od pašnika na Poljanskem nasipu prej označeni kos med strugo Ljubljanice in hišnimi Štev. 27, 28 in 29 poljan, predmestja v izmeri 1255 štirj. sežnjev, 22 čevljev in 9 eol po t fl. 30 kr., torej za kupnino 1683 fl, 41 yK kr. Nato se je začela tvornica zidati (najbrž že sredi I. 1829.) in je bila dograjena l, 1830, Kupno pogodbo pa je gubernij odobril šele dne 21. januarja 1832, ker je bilo treba rešiti več formalnih vprašanj, zlasti glede značaja sveta kot javnega dobra, odnosno vpisa mestne lastnine v javne knjige, glede pritrdila občinskega sveta i. t. d. (Glej akt 20/2413 iz 1. 1828. v ljublj. mestnem arhivu.) Tovarna se je bila gradila šestnadstropno, kot naj- višje tedanje ljubljansko poslopje. Dobila je št. 92, zdaj 40). Razvajala se je izredno hitro ter dajala zaslužka stotini delavcev. Prešla je od omenjene družbe čez nekaj let v last tvrdke Czecke in Ticbu, 1. 1837. pa od te na dunajska bankirja Arnsteina in Eskelesa, katerima je dvorna komora podelila dne 22. novembra 1837, štev. 48622, deželno tvorniško pravico (Akt št. 20/6769 iz 1. 1837. v ljublj. mestnem arhivu). Že takrat so cenili vrednost tvornice s pri- žiga baton Zois Foto Anle Kornič IZ STARE LJUBLJANE: REBER KRONIKA 137 leklinami na 90.00(1 II., z zalogami sladkorja vred pa na 600.000 fl. V letu 1846. je pristopila k podjetju, ki se je potem znatno razširilo, še tržaška tvrdka Bren- tano & Co. Razvoj cukrarne, ki je bila edina na Kranjskem, naj ponazorujejo nastopni podatki: leta 1847, je pridelala 72.000 centov sladkorja in sirupa v vred- nosti 2,256.000 fl., plačala le na carini za uvoženo sladkorno moko 560.000 t'l, ter zaposlovala 160 de- lavcev. Leta 1856. je povečala produkcijo na 98.000 centov v vrednosti 3,660.000 fl., plačevala na carini 755.000 fl„ davkov in davščin pa 8000 fl. ter zaposlo- vala 16 uradnikov iti čez 200 delavcev. Za kurjavo so porabili 15.000 centov šote in 92.000 centov rja- vega premoga, ki so ga dobavljati iz lastnega premo- govnika v Lokali pri Zagorju. Rafinirani sladkor in sirup se je izvažal zlasti na Ogrsko in v balkanske države. L, 1858. je zadela podjetje in z njim vred Ljubljano usodna nesreča. Najbrž po neprevidnosti nekega de- lavca je izbruhnil dne 25. avgusta 1858 v Ivornici požar, ki jo je upepelil do dna in spravil ob kruh čez 200 delavskih družin. Cukrarna je gorela ves teden; zgorelo je v njej razen strojev in drugih tvnrniških priprav še 20.000 centov sladkorja. Vso listo noč in še ves naslednji dan je tekla Ljubljanica vsa Črna in sladka od sirupa, ki se je iz goreče cukrarne iztekal vanjo in otroci in ženske so ga s škafi in vedri zajemali na cente. Cukrarna je bila sicer zavarovana z 680.000 fl., a škoda je bila mnogo večja. Kar ogenj ni pokončal, so pokradli tatovi in druga drhal, ki je brezumno razbijala in razdevala dragocena zrcala, posode, peči in drugo pohištvo. »Res neverjetno, da imamo v Ljubljani take tolovaje.'« vzklika ogorčen dopisnik »Novic« z dne 1. septembra 1858, št. 35, ko popisuje na str. 279—280 to divjanje. Sreča je bila, tla vso noč ni bilo vetra, sicer bi bile šle vse Poljane in morebiti se druga predmestja; v največji nevar- nosti pa je bila Živinozdravniška šola tik za cukrarno, ki je imela pod streho nad hlevi vse polno mrve. Pod tem hudim udarcem se je zazibala Še tisto leto tvrdka Arnstcin in Eskeles; huda konkurenca čeških Požar cukrarne 1.185S. Slara predilnica * Kolodvorski ulici sladkornih tvornic, ki so jelc pridelovati cenejši slad- kor iz domače sladkorne repe, pa je povzročila, tla je tvrdka nekaj let pozneje propadla. Poslopje se je bilo sicer zopet zgradilo, a pravega obrata ni bilo več. Staro cukrarno, kakor jo nazivamo še danes, so rabiti za nastanjenje vojakov; prvič I. 1864., ko je tedanji lastnik Pongrae prepustil obširno poslopje državi za nastanjenje »meksikajnarjev«. Bilo jih je čez 4000, odrinili so postopoma med 15. novembrom 1864 in 10. januarjem 1865 iz Ljubljane v Mehiko. Pongrae je dohil za polletno najemnino lepo vsoto 14.000 fl. Poslopje je tudi še l.'l866. služilo za ta namen. (Novice z dne 28. marca 1866, str. 106.) Okoli I. 1870. so namestili v staro cukrarno državno tovarno za cigare, v kateri je bilo zaposlenih čez 1000 delavk. Prve dni januarja 1872 je izbruhnil v njej (in sicer v dimniku) drugič požar. V paniki, ki je nastala, so delavke drle kakor brez uma iz goreče tvornice. Ena je pri tem obležala mrtva, veliko pa je bilo hudo poškodovanih, še isto leto pa se je začela zidati na Tržaški cesti sedanja tobačna tvornica. Od l. 1873,, ko so dogradili novo tobačno tvornico, se je stara cukrarna zopet uporabljata za nastanjenje re- zervistov in drugega vojaštva. Po evropski vojni se je vselila v staro cukrarno dunajska tvrdka Kune & Co., ki z lepim uspehom vodi v preurejenem poslopju tvornico pletenin in tkanin. 6. Mehanična bombažna predilnica in tkalnica Angleža Wiliama Moline-ja se je ustanovila na vogalu Kolodvorske in Predilne (sedanje Pražakove) ulice že 1. 1838. prav tam, kjer je stala prva ljubljanska cukrarna Jakoba Venierja, ki pa je bila I. 1837. po- gorela. Moline, tedaj tudi »ravnatelj in interesent nove sladkorne rafinerije na Poljanskem nasipu«, je bil zaprosil za ustanovitev te nove industrije dne 1. junija 1837. Guhernij mu je to dovoljenje izdal obenem z deželno tvorniško pravico z odlokom z dne 9. novembra 1837, št. 25380 (Akt 20/4711 z 1. 1837. v [jubij, mestnem arhivu). Po prostoru, ki ga je zavzemala, je bila to največja tedanja ljubljanska tvornica. Segala je od zgornje Kolodvorske ulice do sedanje Miklošičeve ceste in še nekaj Čez, pa od Pražakove do sedanje Masarykove ceste. Bila je tudi sicer eno največjih podjetij svoje vrste v Avstriji. Trinadstropna predilnica je začela 1. 1838. obratovati z 8000 vreteni, 1. 1848. jih je imela že 9600, 1. 1853.: 12.000, 1. 1870.: 13.800. {Dalje prihodnjič.) 186 KRONIKA NAJSTAREJŠE LJUBLJANSKE INDUSTRIJE DR. RUDOLF ANDREJKA (Nadaljevanje.) "oleg predilnice se je ustanovila 1. 1848. meha- nična tkalnica s 150 statvami, ki so se 1. 1853. po- množile na 200, 1. 1870. pa na 240. Zaposlenih je bilo v obeh tvornicah l. 1848.: H16, I. 1853.: 400, 1. I860.: 360, I. 1875.: 366, I. 1880.: 357 delavcev, med njimi mnogo žensk in tudi otrok. Tvorniški obrat sta oskrbovala dva parna stroja z 80 (od I. 1880. s 115) in 60 K. S., ki so ju spočetka kurili s šoto (60-70.000 centov na leto). Tvornici sta izdelovali l. 1860. iz 4200 centov surove volne 3300 centov p rediva, na tkaninah pa 30.000 kosov na leto v vrednosti 410.000 II, Tu je potrebno, da se malo natančneje seznanimo z osebnostjo Viljema Moline-ja. Bil je za tisti čas brez dvoma najznamenitejši industrijalec v Ljub- ljani in na Slovenskem sploh. Poleg predilnice in tkalnice v Kolodvorski nlici je bil (prim. t. 5 te raz- prave) I. 1828. ustanovil cukrarno na Poljanskem na- sipu in vodil obe veliki podjetji dolgo vrsto Jel. ž njimi je dal zaslužka čez 600 delavcem in uradnikom in zagotovil, če prištejemo še njih rodbine, obstoj okoli 1000 ljudem, torej 1% tedanjega ljubljanskega prebivalstva! Tvornici, ki jih je ustanovil, sta bili tja do 1, 1870. edini res veliki industrijski podjetji v Ljubljani. Viljem (William) Molinc, rojen dne 4. februarja 1793 v Londonu, je bil tretji sin veletrgovea Sparksa Molineja in negove žene Rebeke Gulson. V naše kraje je prišel že l. 1820. in sicer najprvo na Reko, kjer je izdeloval sprva stroji!ni ekstrakt iz hrastovega lubja in ga pošiljal v Anglijo, kjer so imeli njegovi sorodniki veliko usnjarno. Pozneje je na Reki ustano- vil (1830) cukrarno in pivovarno; 1. 1825. ustanovljeno papirnico na Sušriku pa je 1. 1828. prodal tvrdki Christian Meynier in N. Crafton Smith, ki se je raz- vila v eno največjih tedanjih papirnih industrij mo- narhije in Še danes prospeva. V Ljubljani se je Viljem Moline naselil po zgraditvi cukrarne (1830). V tej cukrarni je bil tehnični vodja čistilnega obrata njegov nečak Frank Moline (sin bankirja Roberta Molinc in Marije Prichard), ki se je dne 20. oktobra 1852 pri Sv. Petru poročil z Emo Kranz, hčerko ravnatelja cukrarne Karla Kranza. Imel je mnogo otrok in odšel l. 1863. v Bristol, kjer je prevzel vodstvo neke cukrarne. V upravi predilnice in tkalnice v Kolodvorski ulici št. 149 je Viljema Molineja podpiral njegov nečak Dauid Moline, ki je bil drugi lastnik tvrdkc W. & D, Moline. David Molinc, r. 11. avgusta 1814 v Londonu kot sin Viljemovega brata Edvarda Molineja in Hef- zibe Wright, se je dne 25. julija 1843 pri Frančiška- nih v Ljubljani poročil s Slovenko Jerico Podbojevo, zalo hčerko žitnega trgovca in gostilničarja Jakoba Podboja in Mele roj. Komarjeve.1 Iz tega zakona so se mu rodili sin John, ki je poslal avstrijski častnik in se udeleži! vojne l. 1866. in dve hčerki, od katerih je mlajša Jerica Hermina v mladih letih umrla, sta- rejša lAdija Isahela, r. 1. 1847., pa se je 1. 1870. po- ročila na Angleško z Ueruardom Woodsom ter živi še danes v Angliji. David Moline je okolu 1863 z Vi- ljemom vred zapusti) Ljubljano, Viljem, ki se je bil medtem okolu t. 1846. poročil s svojo sestriČno Mary Jano, se je z ženo in sinom Viljemom (r. 1847.) vrnil v Anglijo, kjer je 1. 1878. v Bristolu umrl, David Mo- line pa si je z ženo Jerico nakupil posestvo blizu Maribora in tam umrl t. 1864.2 Odhod Moline j evih je deloma v zvezi s požarom ljubljanske cukrarne (1858), deloma pa tudi s spre- membami, ki so se 1. 1863. vršile v ustroju privit. predilnice in tkalnice. Konec 1. 1863. je namreč pre:- vzela ljubljansko predilnico tržaška delniška družba pod Ivrdko »C. kr. privil. predilnica bombaža in tkal- nica« (L r, prtv. filatura e tessitura di Lubiana), z osnovno glavnico 300.000 fl. (300 delnic po 1000 fl.), pri kateri so bili še udeleženi Viljem Moline, Jakob Konov in Henrik Lang, vsak s 60 delnicami. (Trg. reg. 12/1 z dne 3. oktobra 1863). Pozneje so k družbi še pristopili Tržačani Peter Giovanni Scaramanga (1878), Angelo Macerata (1883), Peter vitez Galatti Vll|em Koline David Maline 1 O Podbojevih in zlasti o Jerici Podbojevi prim. Sta- roslav. Gostilne v start Ljubljani 1920, s. 31-32. 2 Zanimivo je, da je 18 let pozneje Charles Maline, brat Davida Molineja, ustanovil v Tržiču veliko tvornieo za lepenko, prvo na Kranjskem, ki jo danes vodi njegov ne- čak, g, Ernest Schallgruber. Njemu se zahvaljujemo za večino rodbinskih podatkov in /a stiki Viljema in Da- vida Molineja, ki jih je naklonil »Kroniki« Viljemov še živeči sin, g. Viljem Moline v Londonu. K It O N 1 K A Ivan Klein Ignacij Klelnmayr (1898), Giovanni (pozneje John) vilez Scaramanga pi. Altomonte (lOOfi), Avgust Cavallar in drugi. Ta predilnica je obratovala, toda vedno šibkeje, do 1. 1910. Leta 1911. pa so jo opustili in jo 1. 1913. začeli podirati. Po vojni se je poslopje docela podrlo. Na njegovem mestu je sezidala Južna železnica svoji) palačo »Ljubljanski dvor«, v Pražakovi ulici pa tri- nadstropno stanovanjsko hišo za železniške uradnike. Tudi ostalo stavbišče nekdanje predilnice je domala vse zazidano — proti Masarykovi cesti s hotelom »Me.tropolom« in palačo »Grafike«, proti Miklošičevi cesti pa s stanovanjsko palačo Pokojninskega zavoda in poslopjem »Prometnega zavoda za premog«. Zadnji ostanki nekdanjih tkalniških delavnic v dvoriščnih prostorih ob Miklošičevi cesti so danes deloma pre- delani v avtomobilske garaže. 7. Zelo stari so tudi nekateri tiskarski obrti v Ljub- ljani, ki so se pozneje razvili v tiskarske industrije. Izmed njih omenimo le tiste, ki so bili ustanovljeni pred 1. 1830. a) Tiskarna Eger — Klein in Kovač - Cčiteljska tiskarna. Okoli 1. 176(1. je prišel Friderik Eger (tudi Egger) v Ljubljano, se poročil I. 1765. z vdovo tiskar- ja Janeza Jurija Heptncrja, Marijo Terezijo, roj. de Gersoni ter prevzel tiskarno, ki je bila tedaj edina u Ljubljani. Njegov sin Janez Leopold se je I. 1800. poročil z vdovo Regino Degolardi, lastnico bivše Mer- kove tiskarne (landschaftliche Lhichdruckerei). Po njegovi smrti (16. aprila 1829) je vodila njegova tretja soproga Božali j a pod j el je sprva sama, potem s sinom Francetom Ksaverjem. V tiskarni, opremljeni z dvema Siglovima brzotiskalnicama in eno ročno, se je tiskal deželno vladni list, pozneje tudi deželni za- konik za Kranjsko. Po Rozalijini smrti (23. V. 1871) je prešla tiskarna, ki se je vodila do 1. 1871. pod firmo »Rozalija Eger in sin«, v last Leopoldine Eger, hčerke Janeza Leopolda Egcrja iz 2. zakona (obrtni list z dne 26. 6. 1871), ki pa je leto nato umrla (31. julija 1872). Podjetje je prešlo na Rozalijino hčerko Julijano Eger, ki ga je dala 1. 1873. v najem dolgoletnemu voditelju Ivanu Klcinu, roj. 11. 3. 1830 v Ljubljani in Antonu Kovaču, bivšemu faktorju »Narodne tiskarne« (tiskarna Klein & KovaČ). Fedor Bamberg Otmar Bamberg Ivan Klein je po smrti Kajetana Materne, soproga Juiijane Eger, ki je bil po očetu Krištofu (udi lastnik hiše št. 272 (nova št. 5) v špiialski ulici, k Lipi I ti- skarno I. 1893, Po njegovi smrti (19. avgusta 1901) jo je prevzel njegov sin Adolf Klein. Ko je ta dne 12. maja 1904 umrl, je prodala njegova vdova Tcrezina tiskarno in litografijo v špitalski ulici (stari štev. 267 in 272, oclnosno novi štev, a in 8 v Stritarjevi ulici), s kupno pogodbo z dne 31). junija 1906 novoustanovljenemu Učiteljskemu tiskovnemu društvu za 48.000 kron. Društvu je nato podelila de- želna vlada za Kranjsko dne 6. avgusta 1906 konce- sijo »za izvrševanje tiskarskega in kamenopisnega obiia«. Tiskarno je društvo izvrševalo v starih pro- storih v Stritarjevi ulici le pol leta, potem je najelo prostore v prejšnji (1. 1932. podrti) Luckmannovi hiši v Gradišču št. 4 (pritličje in prvo nadstropje). Tu je ostala tiskarna do 1. 1910. V tem letu pa se je preselila v obširno, moderno sezidano enonadstropno lastno stavbo na dvorišču hiše steklarja Julija Kleina v Frančiškanski ulici št, 6 (nekdanja Greglova hiša Frančiškanska ulica stara štev. 9). Ko je Učiteljsko tiskovno društvo tudi to hišo kupilo, je namestilo v pritličju tudi še obširno »Učiteljsko knjigarno«, Učiteljska liskarna, nastala iz stare Merkove, po- znejše Kleinove in Kovačeve tiskarne, je danes veliko industrijsko podjetje, delujoče s 3 linotypi, 1 rota- cijskim, 6 brzotiskalnimi in 4 malimi tiskarskimi stroji; tiskarni je pridružena tudi knjigoveznica s strojnim pogonom. V tiskarni, litografiji in knjigo- veznici je zaposlenih nad 100 delavcev, v tehničnem in komercielnem vodstvu pa 5 oseb. b) Tiskarna Ignacij pi. Kleinnutyr, pozneje Ignac pl. Kleimmtur & Fedor Bamberg, sedaj Delniška tiskarna. L. 1782, je dob'1 pod cesarjem Jožefom II. pople- menileni Ignacij Alojzij Kleinmayr, rojen v Celovcu kol potomec stare, s Solnograškega izvirajoče ti- skarske rodbine, dovoljenje za drugo tiskarno v Ljub- ljani, Mestni trg 190 (sedanja štev. 2) ter za izda- janje časopisov. Leta 1794. je prepustil izvrševanje tiskarne ženi Tekli, roj. Lieben ter se umaknil v Žužemberk, kjer si je bil osnoval lastno papir- nico: tam je umrl leta 1802. Njegov sin Ignacij, 188 rojen 12. junija 1795 v Žužemberku, je prevzel po materini smrti 1. 1817. tiskarno, izdajal uradni list »Laibacher Zeitung« s prilogo »Illyrisches Blatt« (1819—1849) in »Blatter aus Krain« (1857--1865). Bil je zelo podjeten mož, ki je prenesel staro tiskarno že t. 1833. z Mestnega trga (stara) štev. 185 v novo- zgrajeno cnonadstropnn poslopje na vogalu Kolo- dvorske in Dolge (sedaj Dalmatinove) utice, stara številka 132 in 133 nasproti nekdanje Štrukljeve gostilne, knjigarno pa v tedaj novozgrajeno Ovijačevo hišo na Kongresnem trgu št. 2, kjer je ostala do I. 1900. L. 1837. je vstopil v Kleinmayrovo tiskarno kot knjigovodja Fedor Bamberg, roj. dne 28. februarja 1817 v Kalčicih (Gallsrhiitz) pri MeiBnu na Saškem, sin graŠčaka Kristijana Gottloba Bamberga in Kri- stine Zofije Witzke. Dne 18. novembra 1846 se je poročil z Ignacijevo hčerko Teklo pi. Kleinmayr, vstopil v tvrdko za družabnika, ki se je odslej ime- novala »Ign. pi. Kleinmayr in Fedor Bamberg«, Ob njegovi zgodnji smrti je bil njegov sin Otomar Fedor, roj. dne 22. januarja 1848, še nedoleten. Pospešiti je moral svojo splošno in strokovno izobrazbo in prevzel, star šele 21 let, 1. 1869. očetovo podjetje, ki ga je v teku svoje -več ko 50 letne poslovne dobe povzdignil v eno najmodernejših tiskarniŠkih industrij ljub- ljanskih. Imel je na razvoj slovenske lepe knjige z vzornimi izdajami naših klasikov odločilen vpliv. L. 1919. je prodal tiskarno in njena poslopja ob Dalma- tinovi in Miklošičevi ulici nacionalizirani »Delniški tiskarni« ter se umaknil na svoje posestvo na grad Impolco, kjer je živel do svoje smrti dne 1. aprila 1934: pokopan pa je v Ljubljani. c) Tiskarna Retzer — Joief Blasnik — Blasnikovi nasledniki na Bregu št, 12 (stara št. 190). L. 1803. je postal Ivan K. Betzer lastnik tiskarne Andreja Gasslerja na Mestnem trgu 180 (sedanja štev. 12). Ko je 1. 1814. umrl, je vodila tiskarno naprej njegova vdova Marija, roj. Klemenčič s faktorjem Josipom Skarbino, ki ga je pozneje poročila. Leta 1828. pa je vstopil v njeno podjetje mladi, izobraženi in pod- - Klelnaajri-Bambersova I is k ar na v Kolodvorski ulici jetni Jožef Blaznik, roj. dne 7. februarja 1800, sin lekarnarja Mihe Blaznika in Barbare Gnezda v Idriji, se poročil dne 25. maja 1829 z Hetzerjevo hčerko Frančisko ter prišel s tem tudi v last tiskarne, ki jo je z veliko spretnostjo in energijo vodil 40 let do svoje smrti ter jo dvignil med prva tačasna ti- skarska podjetja na Kranjskem. Leta 1847. je izpo- polnil v tiskarni kamnotisk; od I. 1828. se je začel baviti tudi z založništvom. Ob podpori knezoškofa Antona Alojzija Wolfa je tiskal katoliški cerkveni list »Zgodnjo Danico«, škofijske tiskovine, Cigaletov nemško-slovenski slovar in sv, pismo; tiskal je tudi prvo izdajo Prešerna, Tomana pesmi, prve letnike Mohorjevih knjig do 1. 1872. in večino publikacij Slo- venske Matice do I. 1883. Tiskal je ob podpori dr. Janeza Bleivveisa njegove »Novice« od vsega začetka do njih prenehanja. Njegov monopol so bile pratike. Jožef Blaznik se je tudi aktivno udejstvoval v jav- nem življenju. Bit je član trgovske in obrtniške zbor- nice in predsednik podpornega društva tiskarjev. Po njegovi smrti (23. junija 1872) je prešla ti- skarna v last njegovih hčerk Frančiške, Albine in Aleksandrine (obrtna koncesija z dne 12. avgusta 1872.). Aleksandrina Blaznik se je I. 1875, omožila z odvetniškim koncipientom dr. Josipom Poklu- karjem, poznejšim prvim slovenskim deželnim gla- varjem in državnim poslancem, ki je stopil kot so- lastnik v tiskarno »Blasnikovih naslednikov« (kon- cesija z dne 5. marca 1878). Po njegovi smrti (17. marca 1891) je vodila vdova Aleksandrina Po- klukar tiskarno ob sodelovanju sinov Jožefa in Antona. Dne 8. febr. 1901 se je podjetje preosnovalo v komanditno družbo »Blasnikovih naslednikov«; po zgodnji smrti Jožefa Poklukarja ml. (19. 5. 1919) se je ta družba dne 31. oktobra 1920 izpremenila v del- niško družbo pod predsedstvom Albina Prepeluha ter preustrojila podjetje v popolno tiskarsko indu- strijo. Vanjo sta vstopila tudi Aleksandrina in Anton Poklukar, ki pa je že dne 6. jan, 1921. umrl. Dne 5. julija 1926 je umrla, slara 80 let, tudi Aleksandrina Poklukar, zadnja nositeljica imena in tradicij slovitega tiskarskega podjetja Blaznikovih. (Dalje prihodnjič.) KRONIKA NAJSTAREJŠE LJUBLJANSKE INDUSTRIJE DR. RUDOLF ANDREJKA (Konec) *^aradi popolnosti naj bo tu še na kratko ome- njena četrta stara in prav dobra ljubljanska tiskarna, čeprav ji ni bilo dano, da bi se bita povzpela do in- dustrije. Dne 26. novembra 1816 je Ljubljančan Jožef Sassenberg, roj. dne 25. febr. 1773 v Ljubljani, Hrenova ulica, dobil po skoraj dveletnem boju vzlic nasprotovanju Egerjeve, Kleinniayrjeve in Retzer- jeve tiskarne koncesijo za tiskarno na Starem trgu Št. 154 v tedanji Gerstenmayerjevi, pozneje Plautzcvi hiši (zdaj št. 30.) Izvrševal jo je s poslovodjo Ru- dolfom Milicem (Militz), roj. 17. aprila 1817 v So- teski pri Dol. Toplicah, do svoje smrti (8. januarja 1849). Njegova vdova Marija je ostala lastnica ti- skarne do I. 1850.; v tem letu je odložila koncesijo v prid Rudolfu Milieu, ki mu je nato namestništvo dne 9. januarja 1851 podelilo tiskarsko koncesijo. Milic se je poročil še istega leta s 50 letno Sassenber- govo hčerko Marijo, univerzalno dedinjo vdove Sas- senbergove ter postal lastnik tiskarne, ki se je odslej vodila na Starem trgu št. 33 (sedaj št. 19). Po nje- govi smrti (21. februarja 1888) je vodila tiskarno njegova soproga iz 2. zakona Ljudmila roj. Smajdek; I. 1895. pa jo je prevzel njen sin Rudolf Milic, roj. dne 20. oktobra 1871, ki je dne 21. decembra 1920 umrl v Zagrebu. L. 1901. je bila MiliČeva tiskarna prodana »Zadružni tiskarni«. 8. Prvi valjčni mlin v bližini Ljubljane, in sicer na Glincah ob Gradaščici malo nad krajem, kjer se steka sedaj uravnana GlinšČica v GradašČico, je postavil Anton Schrey, rojen okolu 1. 1813. v Selnici pri Ma- riboru. Ril je prišel na Kranjsko kot mlinar ter nekaj časa (1835—1845) opravljal mline Fidelisa Terpinca na Fužinah, Kmalu po 1. 1850. pa je kupil od Petra viteza Pagliaruzzija, graščaka na Cekinovem gradu, stari kmetski mlin na Glincah in ga preuredil v valjčni mlin, ki je bil odobren na komisiji z dne 25. avgusta 1856, Ta mlin, delujoč s 5 kolesi na loparje in petimi stopami, je bil novost za tiste čase in je služil, Čeprav zidan v manjšem obsegu, za vzor večjim valjčnim mlinom bratov Majdičev v Jaršah pri Mengšu in v Kranju in bratov Galetov na Bistri pri Rorovnici. V njem se je mleta izvrstna moka, ki jo je Anton Schrey prodajal v Ljubljano in s pari- zarji vozil v Trst, kjer so se za njegovo moko kar pulili. (Povedal njegov sin g. Jean Schrey.) Poleg mlina na Glincah je imel še hišo in gostilno na št. 69, sedaj št. 16 na Gosposvelski cesti (»Novi svet«). Iz zakona s Faniko Ulbingovo, roj. I, 1823. pri Ker- čonu, gostilni na Lepem potu, je imel dva sinova: An- tona, roj. 1. 1847., in Ivana (Jeana), roj. 22. junija 1855. Po očetovi smrti {30. 12. 1858) je podedoval Anton mlin na Glincah, Ivan pa hišo pri Novem svetu. Mlin na Glincah je Anton Schrey ml. okoli 1. 1872. zaradi bolehnosti prodal Francu Golobu, veletržcu na Vrhniki in graščaku na Lesnem brdu; za njim sta mlin prevzela brata Travna iz Gline. L. 1909. je pre- šlo posestvo in podjetje v last tovarnarja Ivana Go- loba na Viču, od tega pa l. 1918. na Ivrdko Vojnovic & Co., ki ima tam sedaj tvornici za kisik in železne vijake. Ivan, ali kakor so ga doma imenovali, Jean Schrey, je bil v zorni mladosti šibko dete; bilo mu je 3 leta, ko mu je oče umrl za sušico, varuhi mu niso pri- sojali dolgega življenja. Zato so hišo pri »Novem svetu« s pripadajočimi obširnimi zemljišči, ki so se- gala čez današnjo železniško progo, okoli 1. 1863. prodali bratom Koslerjem, denar pa naložili v obli- gacijah. Vzlic temu pa se je Jean Schrey telesno ugodneje razvijal kakor njegov za 9 let starejši brat Anton. Po- haja! je ljubljansko realko in dospel že do 5. raz- reda, ko se loti njegovega, takrat 22 letnega brata Antona, ki je že vodil mlin na Glincah, zavratna in kakor je vse kazalo, neozdravljiva sušica. To je po- vzročilo nenadno izpremembo v Ivanovih študijah in njegovi nadaljnji življenjski poti. Da ne bi ostal oče- tov mlin na Glincah brez vodstva in nasledstva, so mladega Ivana okoli 1. 1870. vzeli iz realke in ga dali učiti mlinarske obrti. Učil se je v znanem mlinu »Kestenbaummiihle« v Gradcu in v valjčnem mlinu »Schwarzeneeker Kunstmiihle« barona Neubauerja v Wildonu. L. 1873. je odšel kot izučen mlinarski po- močnik na običajno pomočniško potovanje, ki ga je pjivedlo v Baden in Atzgersdorf pri Dunaju, slednjič pa celo na Saksonsko, kjer je bil delj časa zaposlen v slovitem Rienerthovem dvornem mlinu (Hofmiihle) v Draždanih. Jean Stlwey fiuslav TGnnles Schreyey valj t nt mila na Glincah Ko se je Jean Schrey z 21. lelom povrnit v Ljub- ljano, je bil mlin v Glincah že prodan, brat Anton pa mrtev (t 6. junija 1873). Mati Fanika je bila okoli I, 1875. kupila hišo podobarja Leopolda Gotzla v Gra- dišču št. 5 ter tam ustanovila pekarno, v šelenbur- govi ulici pa je v tedauji Koslerjevi hiši prevzela prodajalno luksuznega peciva od peka Antona Kaui'- manna. V materini pekarni se je Jean Schrey izuril tudi v sorodni pekarski obrti, ki jo je I. 1886. prevzel od matere in odslej vodil sam. Čedalje večji odjem njegovega peciva je napotit Jeana Schreya, da je 1. 1893. pekarno v Gradišču pre- uredil v parno pekarno z dvemi parnimi in clvemi gli- nastimi pečmi; s tem je postala njegova pekarna naj- močnejša pekarna v Ljubljani. Razen v Gradišču 5 je imel še prodajalne v šelenburgovi ulici 3, na Bregu 20 (v Zoisovi hiši), v Prešernovi in Kolodvorski ulici; vrhu tega se je prodajalo njegovo pecivo tudi Se v kiosku na Tržaški cesti na vogalu Krčonove gostilne. Schreyeva parna pekarna se je posebno izkazala ob ljubljanskem potresu 1. 1895., ko je zaradi svoje solidne zidave kljubovala potresnim sunkom in obra- tovala nemoteno, tako da je lahko ustrezala vsem vladnim naročilom za preskrbo stradajočega pre- bivalstva. Se bolj se je storitvena moč pekarne po- kazala med evropsko vojno, ko je Jean Schrey pre- vzel preskrbo vojaštva, nastanjenega v Ljubljani ali prehajajočega skozi njo. Od vojaških oblastev ime- novan za »»generalnega arondatorja« Ljubljane, je vzel v zakup še 4—5 manjših pekarn (Arbijevo, Mav- čevo, Pirnatovo itd.). Nad 120 civilnih in vojaških pekov je takrat delalo noč in dan v njegovih pod- jetjih. Ko je konec 1. 1916. začelo primanjkovati moke in jo je smelo samo vojaštvo dobavljati, je Jean Schrey opustil zalaganje vojaštva s kruhom, dal pa je na povabilo tedanjega župana dr. Ivana Tavčarja mestni občini ljubljanski za njeno aprovizacijo vso svojo pekarno s podružnicami vred v zakup proti majhni odškodnini 500 K na leto. V začetku I. 1920. je Jean Schrey prodal svojo parno pekarno v Gradišču 5 Jakobu Kavčiču in se umaknil, 65 let star, v zasebno življenje. 289 9. Gustav Tonnies, stavbno podjetje, strojne tovarne in železolivarne, Dunajska cesta 25 in 35. Janez Ludovik Gustav Tonnies, ali kakor se je pozneje kratko podpisoval, Gustav Tonnies, ustano- vitelj tega podjetja, se je rodil dne 16. januarja 1814 v Stralsundu na Pomoranskem (Prusija) kot sin la- dijskega tesarja, ki se je bil tja preselil baje iz Smaa- landa na švedskem. V letih 1830. 1839,, ko se je iz- učil tesarstva, se je odpravil na običajno potovanje kot tesarski pomočnik; prepotoval je vse nemške dežele od Hamburga do Dunaja, bil pa je tudi v Švici, Fran- ciji, na švedskem in Norveškem in celo v liusiji. Leta 18(2. je vstopil pri mestnem tesarskem mojstru Oh- meierju v Gradcu za tesarskega polirja, poleg tega pa izvrševal tudi stavbno ključavničarstvo. Ko je 1. 1845. zidal inž, Josip Benedikt VVithalm ljubljanski Kolizej, je poslal Ohmeier Gustava Tonniesa v Ljubljano, da postavi ostrešje ogromni stavbi. Tonnies je tedaj sta- noval v gostilni pri »Novem svetu« nasproti Kolizeja, katero je vodila takrat Fanika Schreyeva, soproga Aniona Schreya, mlinarja na Glincah 6. To prvo Tonniesovo delo je bilo podjetniku Wit- halmu zaradi svoje brezhibnosti zelo všeč. Zanj je izvedel tudi tedanji ljubljanski župan Janez Nepomuk Hradecky, ki je Tonniesu ponudil, naj ostane v Ljub- ljani za mestnega tesarskega mojstra. To ponudbo je Tonnies sprejel, prebil l. 1846. skušnjo za tesar- skega mojstra in ustanovil podjetje, ki ga je z veliko pridnostjo in izkoriščajoč ugodne pridobitne razmere tedanje dobe, ko se je gradila južna železnica iz Ljub- ljane do Trsta, razširil s časom v splošno stavbno podjetje. Dočim je pričel I. 1847, na Dunajski cesti štev. 21 z 12 tesarji, je zaposloval pozneje v svojih podjetjih od 460 do 600 delavcev; jemal jih je skoraj izključno iz vrst domačinov, jih dobro plačeval in skrbel za njih strokovno izobrazbo; zato je bil pri delavstvu tudi spoštovan in priljubljen. Zgradil je 1. 1858. na Dunajski cesti 35, tam kjer so sedaj Strojne tovarne in livarne, prvo parno žago ler pokupil ves svel okoli nje (70,000 m2), ki ga še danes označuje mestoma že podrti zid med Dunajsko cesto, Smoletovo in Kobaridsko ulico. BKite Schreveve parne pekarne v LjaMjanl 290 G. TOnnlesove siroloe lovaroe Id livarne na Duno|skl (sedal Tyrsevl) cesU si. 35 V tem času je izvršil ob dejanski podpori župana Hradeckega in trgovca Ignaca Bernbachcrja vsa stavbna dela na železniških postajah nove južne že- leznice, si pridobil kamnolome v Nabrežini in Rcpen- tabru; izvršil je razširjenje Madilove predilnice v Ko- lodvorski ulici, na novo zgradil del 1. 1858. pogorele cukrarne na Poljanskem nasipu, izvršil I. 1870.—1871. vsa tesarska, mizarska in ključavničarska dela na Ru- dolfovi (gorenjski) železnici od Ljubljane do Trbiža, sezidal l. 1866. veliko Kozlerjevo pivovarno v Šiški, 1. 1871. pa Tschinktovih sinov tvornico kanditov, udeležil se pri gradbi tobačne tvornice na Tržaški cesti (1. 1872.—1873.), sezidal večino pristaniških skladišč v Trstu, postavil železni Hradeckega most med Trančo in Jurčičevim trgom, izvršil povečanje in prezidavo tržaškega kolodvora itd. Ko se je dne 26. septembra 1871 zvezal s Filipom Dobnerjem, bivšim ravnateljem opuščenih fužin in strojnih tvor- nic v Dvoru pri Žužemberku pod tvrdko »Tonnies in Dobner« (trgov. reg. 51.49/1, obrtni list z dne 9. sep- tembra 1871 reg. 5165), je ustanovil poleg že ob- stoječe parne žage, stavbne mizarnice, tvornice za parkete in stavbinskega ključavničarstva še železo- livarno in strojno tovarno. L. 1880. se je zopet ločil od Dobnerja (trg. reg. št. 49/2) in vodil svoja podjetja ločeno pod tvrdko »Gustav Tonnies, stavbno podjetje«, in »Gustav Tonnies, strojna tovarna in železolivarna«. Za potrebe podjetja si je I. 1883. razširil že obstoječo opekarno v Kosezah pri Šiški in jo opremil s krožno pečjo, prvo na Kranjskem. Njegovo stavbno podjetje je bilo do ustanovitve Kranjske stavbne družbe (1. 1873.) največje industrijsko stavbno podjetje v Ljubljani in je tudi po ustanovitvi te družbe cvetelo in napredo- valo ob sodelovanju njegovih sinov Gustava, Adolfa in Viljema do evropske vojne. Dne 12. novembra 1886. je Gustav Tonnies sklenil svoje delavno in uspehov poino življenje. KRONIKA Leta 1849. se je bil poročil z Ljubljančanko Malko Malovrhovo, roj. 1. 1828., hčerko gostilničarja Marka Malovrha na Rimski cesti št. 3 (»Zum Deutschen Ritter«). Iz tega zakona se mu je rodilo pet sinov in štiri hčerke. Od sinov je bil Gustau roj. I. 1851.. pozneje stavbenik v Trstu, Adolf, roj. 1. 1855., je do leta 1900. deloval v očetovem podjetju, Viljem, roj. 1. 1857., se je posvetil strojni mehaniki in je po iz- stopu Filipa Dobnerja (1880) vodil strojno tovarno do 1. 1024., Rudolf, roj. 1. 1869., pa je bil stavbenik v Sarajevu, kjer se je tudi poročil (umrl 1. 1929.). Od sinov živi le še Emil Tonnies, roj. 7. septembra 1863, ki je vodil Tonniesove kamnolome v Nabrežini in Repcntabvu in se je dne 7. febr. 18ft5 poročil v Florenci z Angležinjo Marion Dunn. Po smrti Gustava Tonniesa (12. novembra 1886) so njegovi sinovi Gustav, Adolf, Viljem in Emil prevzeli očetova podjetja pod tvrdkama »G. Tonnies, stavbno podjetje in tesarstvo, opekarna in kamnolom« (trg. reg. št. 103/1 z dne 20. febr. 1886) in »G. Tonnies, železolivarna in strojna delavnica« (trg. reg. št. 104 z dne 20. febr. 1886) ter jih držali na isti višini. Tvrdka G. Tonnies je v tem času do evropske vojne izvršila naslednja večja dela in graditve: 1. 1892. re- zervoar ljubljanskega vodovoda nad Ti voli jem in sedanje operno gledališče, 1. 1894. ljubljansko glavno pošto (notranjo opremo), I. 1896. popravo in prezi- davo cerkve sv. Jakoba in sv. Petra, i. 1897. novo veliko vojaško bolnišnico na Zaloški cesti, I. 1899. prvo državno gimnazijo in mestno ubožnico, I. 1900. novo župno cerkev na Bledu, od leta 1901. naprej del artilerijske vojašnice in obe Korsikovi hiši na Bleiweisovi cesti, I. 1903. novi trakt deželnobrambne (sedaj Kralja Petra) vojašnice, leta 1906. mestni de- kliški licej in »Mladiko«, leta 1907. Krisperjeva skla- dišča, zgrajena na mestu Tschinklove tvornice za kan- dite, palačo Fedorja Bamberga ob Miklošičevi cesti (po načrtih arh. Fabianija), Jugoslovansko tiskarno, Hamnierschmidtovo trinadstropno palačo v Knafljevi ulici in železniško postajo Verd, 1. 1998. prelepo bazi- liko v Rajhenburgu, l. 1909. novi trakt Marjanišča, 1. 1913. železniški podvoz na šmartinski cesti in po- slopje hranilnice na Vrhniki, leta 1914. vilo barona Schwarza itd., itd. Po zedinjenju 1. 1920. je kupila Jadranska banka v Ljubljani Tčjnniesovo strojno tovarno in livarno (trg. reg. št. 104/1 z dne 14. febr. 1920) ter jo je s sorodnimi Samassovimi in Žabkarjevimi podjetji združila v široko zasnovani koncem »Strojnih tovarn in livarn«, ki deluje danes v okrilju Jadransko-po- dunavske banke. Gustava Tonniesa stavbno podjetje pa ni prenehalo, ampak posluje tudi danes pod vodstvom g. Emila Tonniesa kot »Gradbeno podjetje G. Tonnies«, družba z o. z. na Tyrsevi (Dunajski) cesti 25, prav v tisti hiši, kjer se je Gustava Tonniesa stavharska delavnost začela.