124
Iz arhivskih fondov ir. zbirk
ARHIVI XVI 1993
rutica in po.rveiovanja so ooravnavaia proniema-tiko ljndgk» oblasu (volitve in delovanji; ljudskih odborov, zbore voUlcev), problematiko delovne sile (še posebej gradbene irdnstriie). Na koncil, pa ne le zaradi množine, omenimo še zapUnikc osnovnih organizacij oziroma celic
Pri poročilih omenimo naiorej poročila orga nizacij.iko-instriiktor^kcga oddelku, ki je pripravljal s odsekom za sta.istiko in evidenco poročila o organizacijskem stanju pa-lijskc orgi-nizac ije v Ljubljani, s svnjitr i instniktorji poročila o obiskih osnovnin organizacij v podieiiih, ustanovah iii na terenu, predvsem pa dnevna, mesečna, večmesečna poročila o gospodarskih, političnih razmerah v Ljubljani za čas 19451950. Poročila so obravnavala še problemsko informbirojar problematiko Dilas, tržaško kri^o, Šolstvo, prosveto, zdravstveno službo, trgovsko mrežo L,iibijane in njeno preskrbo ter kmetijiko problematiko. Vso našteto problematiko obravnavajo tudi poročila partijikih organizaeii na nižjih organizacijskih stopmah (v rajonih n še prej v četrtih, teienske celice, celice v ustanovah i po dieti i1]). Poročila o idej napoti ticnem izobraževanju in delu je prijavljal oddelek za ag taci:o jn propagando (a^it-orop komisijuj pri mestnem komiteju oziroma komisije ali le posamezni člani, zadolženi za to delo na niž ih ravneh organiziranja. To so Ma poročiia o političnih šolah> tečajih, o Štncvskih sestankih na
določene icmt, o ¡dcolškem aelu in izobraževanju mrd množicami.
Pri analizah omenimo analize dela partijskih organizacij, gibanja članstva na področju mestnega komiteja, kadrovske zasedbe partijskih organizacij, analizo kadrovske zasedbe upravnega aparata lokalnih in republiških podjetij iz 1. 1950 in analizo o delavsk h svetih v L jubljani iz 1. 1952.
Seznami nam nudijo vpogled v sestalo Članov posameznih organov in teles partijskih organizacij- Izdelam so tudi seznami članov in kandidatov partiiskih organizacij, seznami kaznovanih ¡1 bkljnčei ih i^: part-ie, delegatov republiškega in zveznega partijskega kongresa, nadalje seznami Članov teles drugih množičnih organizacij, raznih od .ikovaneev. seznam, padlih borcev
Podobno vsebino, le da številčno obdelano, ntic.1 ¡o statistični pregledi članstva, kanridatov, d;mpatizeriev in sam.h partijskih orgai-izaei' na vseh organizacijskih stopniah. Omenimo še statistična poročila z na-ivom "industrijska poročila" o zaposle ih n organHran h delrvcili po podietjih zveznega, republiškega, mestnega in zadiužnega značaja.
Na vsebinsko bogastvo fonda navsezadnje opozarja todi 173 gesel v stvarnem in imenskem kazalu
Deželni zbor in odbor za Kranjsko
?E SERŠF
Fond Deželnega zbora in odbora za Kranjske1 je najobsežnejši fond urada deželne avtonomije na področju Sloven:ie, obsega 404 knjige in 2248 tehničnin enot spisovnega gradi ra Skupaj j-; to ^.SO tekočih metrov gradiva za obdobje l "61-191 S.
Arhivsko gradivo deželnega zbora in odbora ,e h lo večkrat seljeno, prevzeto v po^amezn1!! fragmen ih. Glavr del fonda e Državni arhiv Slovenije prevzel 1948 od Federalnega zbirnega centra, del pa od rektorata |;ubljanske Univerze. Gradi /o je bilo prevzeto v celoti brez vnaprej-Šmega (predhodnega) izločanja. Dolga leta je ležalo v ncpi' nerih, vlažnih klanih prostoi -neprimerno skladiščeno, brez aruvsk i polic, na kupih. S preselitv o v obnovljena sklad'šča je
1 S. s., Drfelni 7hor in odbor za Kranjsko, ilr. 07. Arhivi,XI J. 2, Ljubljana 19?8.
gradivo dobilo primeren prostor v skladišču Ar-hjva SR Slovenije Danes, kot je v moderni arhi '¡stiki prignano, v Rožni ulici urejena po načelu provenience in prvotne ureditve.
Ustvarjalec je v svoiem petdesetletnem delovanju na upravni stopnji dežele ustvari bogato in obrežno gradivo, ki je skoraj v celoi ohra njeno. Kaže na izredno visok nivo takratnega pisarniškega poslovat1' i i na sposobne uradnike, hkrati pa je odraz takratnega bogatega dnižbenopoU..enega in gospodarskega življe" a.
Fond Deželnega zbora in odbora je sestav1 ;en iz sei e knng in serije sp.sovnega gradiva.
Serijo knjig predstavjajo: a) Evidence spisovnega gradiva kof so delovod-niki, indeksi, elenkusi ali številčna kazala.
ARHIVI XVI 1993
Iz arliivskih fondov in zbirk
125
b) Obravnave deželnega zbora kranjsKCga v Lj lbljani, k vsebujejo objave ster.ografskih zapi:,nikov za.sedan; deželnega zbora „i lih hra li knjižnica Arhiva Rdjoittlikc Slovenije, Slovenska akadeirvja znanosti 111 umenosti ter Narodna in univerzitetna knjižnica. Deželni odb^r je spise odlagal 111 admiral v registratur' po registratunicm načrtu, po vsebinskih krilciijili. Zaradi poscbiio.su prelivanja registra turnega plana od enega deželnega avto nomnega organa n;i drugega je tu deloma pn-kazan registratunn nr/,rt dc>clrih stanov za Kranjsko /1820-1861. IV - registratura / in Ljubljanske oblasti /1922 -1929/ Načrt je bil v npo-rubi z malimi spremembami v pisarnah deželnih avtonomnih organov od 1820 do 1929.
Ko je deželni odbor leta 18ul prevzel stanovsko gradijo, ic hkrati prevzel tudi regk-traturni plan2, ki so ga stanov uporabljal' pri svojem pisarniškem poslovanju že od leta 1820.3 Stanovi so pri poslovanju s spisi uporabljali deset vs^bi.iskih skupin. Deželni odbor pa je larad obsežnejšega poslovanja uvede. Še dve glaviu vsebinski skupim /rcpstiatunii fas:ikc]/. Iieg;stratiinii plan - načrt jo bil osnova za urejanje odloženih spisov Poglavitna značilnost stopnjevanega registraturnega načrta so bile glavne skupine m podskupine. Klasifikacijski načrt ali, kot so ga imenovali registra! um. plan deželnega odbora, jr obsegal 13 glavr.Ji vsebinskih skupin, označenih z rimskimi štc\ ilkam 'Deželna vlada ic o/načevala glavne vsebinske skupine 7. arabskimi številkami^/, podskupine pa so bile označene z arabskimi "Stcvilkan i| V dolgoletnem poslovariu deželnega odhora so se te pedskupi ic spreminjale ali dopolnjevale. Prav
2	Indeks spisov fclrte icgistialllie ilef.c.lnlh slinov IH20-1H41; .Slanovski i C)1 ct alnir načit j : rrcl 10 glavn'1. skllpm. SI : novi k c glavne vsebinske skupine in podskupine »o 'i le označene v giadivu '/ aiab 'imi itevilkam:' IVJ^Lup.nr 10 ir .clt gl?vnc vsebinske skupine 'icj,i 'atulni fo^cikli/: l. 2, 3, 5. 6 in 7. Vsebinske skupine 4, K, 9 m lO niso imele pcdsknp.n, l>r?.ehii odboi pa je iiuel pii vseli "vojit. 13 glavnii. vse-liinskib skupinah luili podskupine in celo le so se nekileie delile v fic manjle vsebinske sklopa.	*
3	Inclekn ¿piiov četite le^istiatuie deželnih slano" 182fl-l841 "l?vod k indeksu"
4	Kljub temu, da je Sel lajrioj ic^iptialirmih načitov v smeli pii -ii «tenja, so se le^isliatiiiui ni črti lajhlikovah', K Idna vlada u, ilci.elni oilboi sla imela la/lična legistiatmna načrta t stopnjevat..mi sen^ i ni vsebinskih skupin. Namestili* Lvu v l.juMjani ji leta IfiC (tiskan je tiil Rcgisliatvir plin za NamejtniSlvo in okrajna glavr.istva na Kiimjskem leU 1851 v l.,uMjaiii) piedpisalo zase in za okrajna ¡¡lavaislva enoten le^inliatnrni načil. Po tem uačitu seje lavnalo namestni itvr iu kasneje dei.clna vlada Okrajna glavaistva, kasneje okrajni uiatli, *n ta načil sicer povzeli, a so ga jm.icrl za ;vo". pisai-niikc potiehe.
Delelr.o predsedstvo v tem obdobju ni imdo več legii-tiatumega načrta in jc spise odlagalo kronoloiko po dciovod-niikih Številkah. V letih ] 191 do lit(1(1 p: je tudi piedsedslvo svoje spi.ic odlagalo po leijistratum^m načrtu.
ia registratnm. načrt jc od deželnega odbora prevzela Ljubljanska oblzst,5 ki se ic ves čar. po 1922 trudila, da b* preprečila likvidacijo prejšnje deželne imovine in si prizadevala aa b. ji bila priznana pravica do deželne imovine S i -liaiicmm z.ikuiiomf j jc bila ta pravici priznana Ljubljanska oblast je Uiko dobila prejšnje deželno imovine i pripadajoče gradivo, z nuni pa že utečeno pisarniško poslovanje z rcgislratumim načrtom prejšnjega deželnega odbora.
Sirijo splsovne^u gradivu deželnega zbora in (nlhoni za Kranjsko predstavljajo: Obravnave deželnega zbora, ki so prenehale izh.jati ieta 1914. ko se jc začela vojna. Dcžcln ibor se ni več sestajal. Tudi v vsebinski skupini "sejni zapisniki zbora" (1/4) pi gradiva. Za obdobic po letu I9'4 lahko sejne zapisnike zbora nadomestijo sejni zapisnik! odbora. Ti so ohranjeni v vsebinski skupini "sejn zap.siriik. odbora" brez registratunic Številke za obdobic 1861-1918. S"jni zapisniki odbora nikdar niso bih objavljeni v tiskani obliki. Zadnja poroč"1! so bil;, objavljena 19117, zadnji proraču.ii z zadn imi Obravnavami 1914. Po Jctn 1912 v Obravnavah ni bilo več rr.čtinsklh sklepov, vendar fo ohra-Ejeni v spisovnem graoivi; pri samih skladih.
V	to vscb:nsko skupine sodijo predsedstveni spisir ki so j li začel' voditi v letu 1891. Za vse personalne in druge pomembne stvari, kateri i vscbiiia naj ne bi bila vsem na vpogled, so začeli I februarja 1891 voditi tud po:;cbnc dclo-vodnikc.
Poleg zapisnikov sci zbora in odbora jc v fondu obsežno spi sovno gradi 'o s področja gospodarstva, zdravstva, socialc, prosvete, kulture in gradbeništva, tu jc graaivo deželnih ustanov, deželnega gledališča, deželnega muzeja in arhiva.
V	vsebinsko skup. io deželni zborE sod. j deželni redi-zakoni poslovnm m sistemizacije delovn 'i mest, navodila za pripravo in izvedbo volitev v dcžclri zbor. Do leta 1873 so sem sodile tudi volitve v državni zbor. Pr volilnem gradivu jc Šc propagandr material, kot so plakati, letaki, vohhi lističi. V tretji vset nski podskupini so podatki c dncvnieah, potnih stroških poslancev. Zapisniki sej zbora,, k: tuai sodijo v
5	Slovenci v depellctju I9IH I92K
Mik Natlač :n: OhlasLnc samoupiave v Sloveniji
Tenelj za uslamvilcv olilasli jc dala Vidovdan^ka vstavi v
členih 93-10!. Natančnejša deločila o uieütvi in plirüojnosti
oblastnih ^amoupiav pa jc vseboval z.jkon o oblastni in sieski
lamoupiLvi.
Sluf.bent novinr 1922/. iL 92
1 JiaJni "ist pokidjiri.cke upiave za Slovvnlju 1922/ £1. 136 Dríava je liili rayde'jcni na 33 oblasli. Ni- perji oí ju Slovenije *ta bili Liiibljanska in Ma:ibo:ska oblasL
6	1'inančni zakon 1927.' 51. 2H. členi 322 in 323.
7	AS, lJeJ. odlici.Heg. !/4, iprs 32ú I, 3. II. 1914.
K AS Dei. odboi, Rcg. 1/1 i, deíelni yhor.
126
Iz arhivskih fondov ir. zbirk
ARHIVI XVI 1993
ra regisuatumi fascikel, so obdelani že pri Obravnavah.9
V strvktumi enot z oznako II (personalne in pisarniške zadeve)10 so spisi o deželnih uradn kih, pomožnih uradnikih in služiteljih, n ihovih delovnih mestin, upoko; tvali. dopustih, nagradah. Sem sod.in še pisamiske zadeve, kot so oprema in pisarniški material deželnih uradov.
Ustanove11 - v tei vsebinski skupin so spisi o stanju m poslovanjn ustanov. Deželnih ustanov |jq bilo 59 in so imele ime po svojih ustanoviteljih. Ustanavljrli so jih dobrotniki - posamezniki, ki so želeli revnim, slepim, gluhim, s-rotam, invalidom in revnim, a nadarjenim učeneem in uč.toljcm izboljšati kvaliteto izobrazbe ,i življenja.
Deželni zbor n odbor je prevzel v uprav-jarie premoženja dcžclniji stanov. To gradivo je v vsebinski skupini stanovski sklad in sta novska poslopja'% kamor sodijo lontovž, deželni dvorce, Pogačnikova hiša, plesišče, lieej-siio poslopje, glavna stražnica, gledališče, reduta in sosednja hiša ter Tivoli-stanovski topov*
V pc.i vsebinsjii skupir i deželni sklad13 so sp.si o podporah, po soj i h v pri meni elemen tamili nezgod in 3% potresno posojilo Sem sodi o podpore revežem in dijakom, Študentom /predvsem umetnikom, kasnej! tchnil:om/. Nekaj ;e tua finančnih spisov o deželnem proračunu, dolgu, zakijučnr.m računu, užitninskem davku, vrednostnem prirastku, konverziji ter zadevali odgena. V tej vsebinski skupin so 5e soisi o nastai i tvi vojske in grcdn^i deželne vojašnice.
Gradivo o zdravstvu je zelo obsežno Dežela ic 1862 prevzela skrb za dobrodelne zavode'4, kot je bila deželna boln^a v Ljublian. V devetdesetih letih je pod pokroviteljstvom dežele potekala paviljonska gradnja Ijubljarske klinike ob Zaloški cesti Boln.ea je meta koneurn stoletja kirurški, dcrmatološki /sifilis/, okulirtični, ginekološki, mfekeiski o dedek. K deželnim dobrodelnim zavodom so sodne še porodnišnica, otroška bolnica, lekarna in mrtvašnica. V Ljub-ijiini so imel: psihiatrično bolnico /umobolnico/ na Studencu in pri sv. Jožefu ter dom za onemogle /deželno hirainieo/. V pristojnost dežele so sodile tudi občinske bolnice, ket so novomeška holmca za ženske bohzni, bolnica v Kandiji, Postojni Idrri in Krškem. Dežela je
skrbela z« invalide, reveže in upravijaia Kopališča m zdravilišča.
V	zemljiskimdvcziicm skladu15 so predvsem finančne zadeve glede izvedbe zemljiške odveze in regulacije. V tej strukturni skup;m so tudi spisi o obligacijah - o njih dili ivi, sestavi, nakupu na borzi, žrebaniih in iajlačilih Tli so obrarii 11 z eranern, poslovni pregibni davčnih p tkov, r hovi :zkazi in odp.si ter mesečni denarni seznami davčnih uradov, dnevniki vplačil
Dežela je tako kot z dobroddnimi urad lpravljala tudi s prisilni) delavnici)"1, ki je imela prostore na Poljanskem nasipu, tam so bili prestopniki * i dclomrzncži, med njimi pa mladoletnik-, ki so kasneje prešli na Rakovnik k salezijaneem Tako kot v drugih vseb skih .skupinah so tudi tu spisi o vzdrževanju zavoda in o oskrbi tujih mi domačih prestopnikov.
Nq področje Šolstva'' - dt/elnu kultura -sod^o ljudske šole, meščanske (Krško, Postojna) realka v Ljubljani- dekliški nee v Ljiib ijani, obrtna šola v I ji bljani in obrt no-nadaljevalne šole v Radovl ci, Kranju Koče /ju, Krškem, Kamniku, Litij Ljubi i an Šiška, Mengšu, Mokronogu, Novem mestu, Postojni, Ribrnci, koi j i Loki, Idr i, na Jesenicah, v Zircli , dvoletna trgovska Šola v Ljubljani, gospodinjske Šole (Tunini, minel, Radovli/ca), kmeti >skc Šole (Slap in (Jrml(l) ter slovenska nižja gozdarska šola na Snežniku. Nadalje so tu podatki o ;esen-skih n zimskih tečajih /pletarstvo/, potujočih učiteljih /slamnikarstva, gospodinjstva-', inšpektorjih, vzdrževaniu šol lil položaju slovenskega jezika v šolali.
Dežela je skupa z državo z raznimi p odpiram i ;n posojili skrbela za napredek poljedelstva, gozdarstva in ži /inoreji 9. K izboljšanju Kmetijstva sodi tudi p Jod i vanje rodo vitne zemlje z regulacijo voda in osuševanjem močvirnega sveta Ljubljanskega barja. S tem je povezana tudi nape1 i av a vodovodov,' ureditev vodnjakov .n kapnie. H Kmetijstvu sod tudi gradivo o vinogradništvu, vpeljavi ameriške trte, pticah, strelnih postojankah zoper točo Tu so pjdatk. o živinoreji, koniereji, ovčereji, plan-šarstvu Neka gradiva obravnav« pogozdo-vanie Krasa. Podobno gradivo vsebuj jo tudi fondi upravnih organov kot sta Deželna viada v Ljubijaiu in Kranj ;ka kmetiiska družba.
V	vsebinski skupini .sploSne de/elne zadeve20 je preeej grad' a o gradnj- vzdrževanju de-
9	S. S., Dc/clni zboi m odbor J* Krinuko, jlr. 68 Arhivi, XI I 2. Ljubljana 1988
10	AS. De? odbor, Reg. |[/l-4,per*:inalne in pi-amilke zadeve.
11	AS,Dež «dbo r, Re£. 111/0-5 9, u lian ove
12	AS, Dež odbor, Reg. IV/l-U, .tanovjki iklad m »Unovika poslopja.
13	AS, Dež odbor. Reg. V.'l-8, deželni iklad.
14	AS. D^i. odbor, Reg. VI/J-G, bolnlimČni iklad.
15 AS, l>e?. odbor, Reg Vit 1-19, /.eroljilkoodvwTii iklul. Iß AS, De.""., odbor. Reg. Vlll/1-8, prisilni delavnica.
17	AS. Dež. odbor. Reg. 1X/2, JoUlvo.
18	AS, tfcL oí'bor, Kcl; IX/3, kri ¿ti jsl:a £ola Cirrn
19	AS, |M odt.or ,	IX/3, poljed :líilvo, íivrnorcja, gorda ml vo (itrokuvnc lolcV
20	AS, Del. odlur, Reg X/1-fi, gradnja in vzdrf.evanje ceit, moi-tov, želc/jiic.
ARHIVI XVI 1993
Iz arliivskih fondov in zbirk
127
žclmh ccst2', in o si o v in železnic. Tudi grauivo Deželne vlade v Ljubljani22 vsebuje spise, ki se nanašajo na gradnic.23
Občine so bile n; jnižji avtonomni organi i kot talce so bile odgovorne tako deželn vladi Kot deželnemu odboru, zato se je zbralo v vsebinski skupin občinske zadev», dokaj gradiva o občinah. Tu so spis o konstituiranju občin, o občinskih volilnih rccih, podati i o poteku volitev. Tu so Se spisi o občinskem premoženju, občinski požarni varnosti ter gradbene zadeve, k obravnavajo predvsem področje delovanja okrajnih cestnih odborov, ki so v sodelovanju z deželo gradili r vzdrževali občinske ceste ;n mostove. Nekaj grad>-a ic tudi o pritožbah "i tožbah občin zarad; dolgov, nekaj o revežih ' i podporah ter o v< jn. odškodn ni.
O vsebinski skupini nonnalije2* že sam naslov dovc, da so v lej skup ni shranrcr.i normi ,!vni akti in poleg teli še pogodbe, reverzi, peti-ce, knjige, časopisi.
V zadnji vsebinski skupini razno so zadeve, k jili niso odložili na nstrezno mesto in zadeve, ki ili zand. drugačne vsebine n bilo mogoče vložiti v že obstoječe vsebinske skupine Tako so tu spisi o inobiliizaeiji, stražništvu, Črn vojski, deželnem knjigovodstvu, elektrrmah, tipskem proinctn, zvitih, zavarovanju, zasebnih uslužbencih, krošnjarstvu, zemlje idili,, statistiki, loterijskem posoj.lu v Ljubljani, telefonu, avtomobilih
Leta 1914 zaradi vojne nastop iziedno stai je tudi na področju deželne avtonomije. Deželn zbor se n več sestajal, z delom je nadaljeval zgolj deželni odbor, ki se je sesta il na si 'ih, kjer ( : \ imenu zbora sprejemal začasne sklepe. Le ti so I li sprcic v okvim žc prej Udar il zakonov, vendar s pridržLoin, da jih bo naknadno potrdil zbor. Deželn odboi se je pos-lednjič sestal 22. oktobra 19182'J, ko m- it; predsedoval zanj i ieželni g lavar dr. Ivan .Lištcršič. Predsedstvo Narodne vlade SHS je 14. novembra 1918 izdalo odredbo o razpmt^vi deželnega odbora in hkrati imenovalo člane komisije
za začasno vodstvo in utciti ev deželne uprave/''
POVZETEK
Deželni ^bo; in odbor za Kranisko je deloval na upravn; stopr dežele v drui^i polovic 19. stol. in začetku 20. stol. V petdesetletnem delo-vanm je ustvari' obsežno gradivo, ki c odraz takratnega drvžbcnopolitičnega in gospodar skega življer ja.
Poleg spisovnih cvidene, kot so delovodniki, indeksi in cicnkusi, so ohnmjei. zapisnxi sej deželnega zbora za Kranj ¡ko v tiskam vezani obliki in spisovno gradivo s področja gospodarstva, zdravstva, sociale, prosvete, kulture, gradbeništva.
Fond Deželnega zbora n odbora za Krnajsko je najobsežnejši fond deželne avtonomije na področju Slovenije. Obsega 404 kniigc: iti 2248 tehničnih enot spi:ovnega gradiva s področja gospodarstva, zdravstva, sociale, prosvete, kulture, gradbeništva.
21	AS, lici orinar, Reg. X/2, eesic, jpis 11797, l.jublima, 17. jvgusli 1910. V pristojno it dej.elenga odHora odi poiehno nadzorstvo nad premoženjem dvaintiidcsctih	ih eeatnih jdborav - ec.ilnl ijikon 2K. julija 1H89, Del. z»k. 1RR9/ ¡1. 17.
22	Peter Kihrikjil, Arhivsko gradivo NamcrtniHtvn in Deželne vhidc v l.juhljani lfl?t)-l91R, Aihivi 11 1-2, l.juhljans 19 79, str. 36.
23	Oradivo, ki »c n mü na gndbcnc nadeve, je nij i v konvolutih Posebnost urejanja odloženih spisov : korvoluti nía pomjli regi Hirat uri dcj.circ vlLdc in piedi-cdstvi. II kon-volntom sla oba npiavnr ory inr vod i l.n posebne -o deklic.
24	AS, Del. odbor Xl/l obíinskc ¡tadeve,
25	AS, Ueí- odbor. Rej;. XII, noimaijc.
26	M, 7.bor in oilhoi - jejni ¡'.ap.íniki odboia sejni api-jiik, 22. oktober 191Í
27 S.S., Grsr.ivo Kraninkcgu djlelncg. odboia in leto 1918, 96 Arhivi, XIII. 1-2, Uubljani. 199fT