poStnlna plačana » gotovtnJ
Leto XLr Št j 7 („ JUTRO" XX., št. 34 a)
Ljubljana, ponedeljek 12. februarja 1940
Cena t
. |LiU. IČlllo Ml^lllrva
-	relef.ir H M* <123. 3124 3125 <12b
Inst-tHiri ••! ifieK Ujubliana Selen-
ourj;<iva al - Tel -149V m Po<lni*n;<->, Maribor JraisKJ trs ?
Tei-for	<455
Poflriizm« a >iv "i"iTnnva ulica 1
-	Teiffor	l»0
P(k!r-•■>• n it-senice Pri Kolodvoru V. 100
Poilr>.7Ti Mf>v( mesto: LlubliansKa
lesta n *2 Po<ir>i?m> n i "uivMp v ntSi ir Raum-
Uredništvo
LJubljana Knafheva ui 5 1'eit-tou St 3122 3123 3124 <125 m UM Punedeliska izrlaia »Jutra« zrin vaaK aonerlenen diutraj - Naroča se oosebe- m vena n< .•••£t' Drejemana Dir oc --aznaSal-cih Jostavnena Din 5 meseno
PONEDELJSKA IZDAJA
Maribor »rajski trg St, St 4455
Celle Strossmaverieva ul Rokopisi se ne vraCajo -tarlfu
7 Teieton
l Tei ->5
Ogiasi d<
rn ''i'"'!)
emelil fugoslouenskc-sloa in sodelovanj
Ustanovna skupščina Jtigaslovesnsko-bjlgarske gospodarske zbornice je zmva potrdila odločno obojestransko voljo po čini tesnejšem sodelovanju in vsestranski poglobitvi medsebojnih odnošajev
Beograd, 11. febr. r. Panes je bila v Beogradu ustanovna skupščina Jugaslovensko-bolgarske trgovinske zbornice. Poleg najodličnejših predstavnikov jugoslovenskega gospodarstva se je tega pomembnega zborovanja udeležila tudi velika delegaci ja bolgarskega gospodarstva z ministrom za trgovino, obrt in delo dr. Slavčom Zagorovom na čelu. Ta sestanek jugoslovcnskih in bolgarskih gospodarstvenikov se je pretvoril v veličanstveno manifestacijo jugoslovensko-bolgar-skega bratstva, ki naj ne ostane samo pri lepih besedah, marveč naj dobi čvrst temel j v medsebojnih gospodarskih stikih, kar tudi najbolj ustreza razpoloženju jugoslovenskega in bolgarskega naroda, ki želita v miru, iskrenem prijateljstvu in resu;čnem bratstvu sodelovati in poglobiti večno prijateljstvo, ki sta mu postavila temelje blagopokojni kralj Aleksander in car Boris.
Sprejem m bedgrftjg&i pssUji
Bolgarska delegacije je prispela v Beograd z vlakom ob 8 zjut.aj Že na meji jo je sprejel šei kabineta trgovinskega mmistia dr. Andjeiko Maiinar z dvema tajnikoma ministrstva ki so ji dodeljeni za čas bivanja v Jugoslaviji. Za sprejem je b:la beog. ajska železniška postaja bogato okrašena z mnogimi bolgarskimi in jugoslovenskimi zastavami ter z zelenjem.
že okrog 7 so pričeli prihajati na postajo najuglednejši zastopniki našega gospo arstva med njimi člani akcijskega odbora Jugoslovensko-bolgarske gospodar-zbornice s predse n:kom Vojinom I' tk.j.-i em na čelu, zastopniki industrijske zbornice ter člani uprave obrtniške zbornice, predsednik državne obrtniške zveze Milorevič z osta'im člani predsed-ništva. zastopniki Giavne zadružne zveze z Vojo Djcidjevičem na čelu, predsednik zveze trgovskih združenj Nedeljko Sayič tet mnogi člani Jugosovensko- bolgarske lige Nekoliko pred 8 je prispel na postajo trgovinski minister dr Andres s pomočnikom cr Savom Obradovičem ter z načelniki in višjimi uradniki svojega ministrstva Tik pred p ihodom vlaka je pri-sp: 1 tudi bolgarski poslanik Popov s po-
slaniškim svetnikom Stratijem, tiskovnim atašejem Georgijevim in drugimi člani oolgarskega poslaništva.
Ko je prispel vlak z bolgarskimi gosti, so jih vsi navzoči pozdravih nad vse prisrčno. Z toga'skim ministrom dr. Zagorovom sta prispela tudi njegova soproga in šet njegovega kabineta dr Serafimov. Prihod posebnega vlaka so vsi navzoči pozdravili z burnimi vzkliki, »živela Bolgarija! živela Jugos avija! živelo jugoslo-vensko bolgarsko bratstvo!«
Ko se je pojavil pri vratih salonskega vagona minister dr Zagorov s svojo soprogo, je tako,j pristopil k njima minister dr Andres ter ju prisrčno pozdravil, nakar je nekaj zastopnikov našega gospodarstva izročilo gospej Zagorovi več šopkov cvetja. V dvorni čakalnici je nato minister dr. Andres predstavi) svojemu bolgarskemu tovarišu in njegovemu spremstvu zastopnrke naših gospodarskih ustanov. nakar so se gostje odpeljali v hotei »Majestic«.
Ob 9.30 se je min:ster dr **qgorov odpeljal s spremstvom v dvor, kjer se je vpisal v dvorske knj.ge.
meljev za srečnejšo bodočnost. Institut ki se danes ustanavlja ob udeležbi vseh gospodarskih organizacij Jugoslavije in Bolga rije, bo središče, odkoder bodo prihajale vse pobude za skupno delavnost s ciljem da se odstranijo ovire, ki jih utegne gospodarska vojna prinesti v življenje dveh sosednih držav. Ta institut bo brez dvoma pomagal k utrditvi gospodarskega miru na Ba'kanu. Pomen iugoslovensko bolgarske zbornice ima velike naloge. Že danes v začetku njenega dela leže na n;tj naloge za miren razvoj gospodarskega napredka. Pred nami se odpira veliko obzorje. V poljedelstvu, do katerega se mi kot agrarni državi čutimo enako vezani, se bomo učili drug od drugega ter si posojali izkušnje in znanje pri gojitvi kuliui in organizaciji proizvodnje V industrij- moramo stremeti da bi ustvarili razumne vza>emne pogoje za razvoj proizvodov, katerih poraba sega preko meje ene same države. V prometu ah ko povečamo medsebojne olajšave na zelo primeren način Globoko veruien v tzpol nitev teh nalog. Verujem da nam bo lala bližnja bodočnost za to dokaze. Take do-I kaze naidemo že v znanstvu. naidemo jih v zadružništvu, kjer predstav niki dveh brat skih narodov delaio v ozračju polnega ra zumevanja in prisrčnih odnosov Bratje Jugosloveni! Polni teh idej in navdušen-nad temi nadami so poslali bolgar>k kmet je. trgovci in obrtnik' 11 Ku.šcuka Varne Plovdiva. Sofije in iz vseh bolgarskih kra jev danes svoje predstavnike, da vam pri neso njihove najiskrenejše pozdrave Vse trgovske, industrijske in kmetijske zborni ce, vsa stanovska združenja v Bolgariji sc danes združena v em m sli in navdušena za radi istih čustev, da b. sodelovali pr sploš nem delu za dobro in mir V imenu bol garske vlade izražam tudi jaz svoje najbolj iskrene želje za uspeh Iugoslovensko bol garske zbornice ki je tako vaše kakor na ie delo.
Govor ministra dr Zagorova je bil na
vdu'eno pozdravljen t vzkliki »Živela Bol garija! Živela Jugos.a. ja!«
Ob 10 dopoldne se je pričela v slavnostni dvorani trgovske zbornice ustanovna skupščina Jufvcslovensko-bolgarske gospodarske zbornice ob prisotnosti bolgarskega trg-ovinskega ministra dr. Zagorova, trgovinskega ministra dr. Andresa in zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča, zastopnikov predsednika vlade in ministrstva za trgovino in industrijo, bolgarskega poslanika Popova in drugih članov bolgarskega poslaništva, našega poslanika v Soii i Vladimira Milanoviča. ogromnega števila naših gospodarstvenikov iz vseh krajev Jugoslavije, med katerimi je zastopal ljubljansko zbornico TOI njen predsednik g. Ivan Jelačin, predstavnikov našega gospodarstva iz Zagreba in sploh vseh naših gospodarskih ustanov v državi. Zborovanje se je razvilo v lepo manifestacijo prisrčnih odnosov med Jugoslavijo in Bolgarijo, v katerih podajata, kakor je izjavil bolgarski. minister dr. Zagorov v svojem govoru, dva bratska naroda drug drugemu roko, da si pomagata na področju dela.
Zborovanje je otvoril podpredsednik beograjske trgovske zbornice Voja Petkovič, nakar so bile odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. carju Borisu, Nj. Vis knezu namestniku Pavlu, predsedniku bolgarske vlade dr. Kjo-seivanovu in predsedniku jugoslovenske vlc.de Dragiši Cvetkoviču.
V svojem govoru je predsednik Petkovič analiziral potek sodelovanja med bolgarskimi in jugoslovenskimi gospodarskimi delegacijami, ki izvira iz 1. 1910, ko je bil v Sofiji ustanovljen srbsko-bolgarski odbor za gospodarsko zbližanje.
Gsvor trgovifrrkega
mi. sistra čr. Anfresa
Po otvoritvenem govoru predsedn:ka Vo-jc Pctkoviča ie spregovoril minister za trgovino in inJustrijo dr. Andres. ki je izja vi' tned drusrnv
G .spod m n ster gospoda! B^garija in Ju^cs avija sta zaradi svojega zemljepisnega po'ožaja navezani druga na drugo in ta naravna vez za sodelovanje je ojačena tudi s tesn rm plemenskimi jezikovnimi m ku'turn:m- vezmi, ki spajajo dve slovanski plemeni na Ba'kanu Izkušnje iz preteklosti. so bile pogoste drago in krvavo plačane najbolje pričajo o usodni povezanosti med Bo'gar' m nami. Vse druge poti so prina a!e poraze -n narodne nesreče pot sode ovanja pa je pripeljala vedno tako ene kakor druge do uspehov, do b'ago stanja in sreče. M' smo s sklenitvijo pakta za večno prijateljstvo odločno krenili po pot' ni '-atero nas tud: narava in zgodovina navajata in ki nam edino more zagoto vit- lepšo bodočnost v tesnem sodelovanju na vseh področjih državnega, socialnega in gu^ouaiskega življenja. Trgovinska pogod-
ba. ki smo jo sVVnili 1 1034 prcl-fi.lja izlio Ino točko za sode-uvdiije na gospodarskem polju, kjer so okoliščine za naše delo izredno raznovrstne in ugodne Ce pogajamo v statistiko na:e zunanje trgovine, ne bomo sicer odkrili pomembnih številk
v	medsebojni izmenjavi, kajti obe državi kažeta prlb!ižno enak gospodarski ustroj, ki omejuje možnost vzajemne izmenjave dobrin, toda teži če našega gospodarskega sodelovanja za to ne more biti v medsebojni izmenjavi, temveč v sodelovanju obeh držav na področju pr- izv.«lnie m izmenjave z drugim: državami. Jugoslavija m Bolgarija sta pretežno agrarni državi z razvito proizvodnjo žita sadja indi-strMskih rastlin in živine. Obe sta kmečk državi m obema mora korist kmetijstva pomeniti temeljito skrb v gospodarsk- politik., kajti pogoji, v katerih dela kmet vplivajo v najmočnejši ob'ik' nn vse gospodarsko stanje v državi. V takih okoli'č'nah na'ada organiziranje gospodarskega sodelovanja med Bolgarijo in Jugoslavijo nujna potreba za obe državi tako na polju reguliranja proizvodnje ali pa izvoza skupnih proizvodov na druga trži ča. Sodelovanje ahko prinese ogromne koristi. Razume se da se pr; tem ne sme zanemariti medsebojna izmenjava dobrin kajti navzlic podobnostim gospodarskega ustroja Bolgarije in Jugoslavije, obstoje možnosti za izmenjavo, ki še ni izkori*čena. Ustanovitev Jugosloven-sko b»'garske zbornice prihaja o pravem času Združujoč pod svoje okrilje bolgarske m jugos'ov enske gospodarstven ke .n zbližujoč jih bo zbornica pjmagala k oživ-ljenju načrta za gospodarsko sodelovanje med obema bratskima narodoma in bo iz-po'ni'a tako važno p.Vanstvo pr- ustvarjanju njune iepše bodočnosti Pozdravljam od »rea začetek de'a te zborn ce.
Srečen sem gospod min-ster da ste tudi
vi	osebno s svojo prisotnostjo pou.larili pomen. ki ga B^garija pripisuje gospodarskemu so:le'ovanju med Bo'garijo in Jugoslavijo, čemur naj ta ustanova služi.
G^vor baljarskega ministra Zagorcva
Nato je stopil na oder bo'garski trgovinski minister dr Zagorov, ki je izjavil:
V današnjih burnih časih ko trga gospodarska vojna mednarodne gospodarske vezi in vse bolj razdvaja narode, ko sta brezpose'nost in pomanjkanje Kakor črn oblak prišli nad vse evropske države, prav ta trenutek se ustanovitev Jugoslovensko-bolgarske trgovinske zbornice javlja kot svetel dogodek in kot koristno in plemenito delo Dva bratska naroda si drug drugemu podajata roko, da bi si pomagala pn delu Dva naro-da združujeta svoje napore za ohranitev gospodarskega življenja v njunih državah in za zgraditev materialnih te-
Nato je predsednik Petkovič predlagal naj se za častna predsednika Jugoslovensko-bolgarske trgovinske zbornice izvolita bolgarski poslanik na našem dvoru Ivan Popov in jugoslovenski poslanik v Sofiji Vladimir Milanovič.
K.o je skupščina ta predlog sprejela, jc povzel besedo bolgarski poslaivk Popov, Ki se je zahvalil za izkazano nn- čast m poudaril pomen ustanovitve gospodarskih zbornic v Beogradu in Sofiji, kakor tudi. da je treba volje in dela. da se dosežejo pomembni rezultati, ki jih nričakujeta oba bratska naroda od tega skupnega dela.
Izvolitev
zborničnega o£tcra
Nato je bil izvoljen odbor zbornice Za predsednika je bit izvoljen V'ada Hič. senator m predsetinik industrijske zbornice v Beogradu za prveaa podpredsedn ka dr. Marko Zučič. namestnik generalnega ravnatelja Privilegirane aira ne banke za drugega podpredsednika Ivan Jelačm pred sednik Zbornice za TOI \ Ljibljani, za tretjega podpredsedn ka dr Stiepan Kras-nik. predsednik Trgovinske zbornice v Zagrebu nadalje so bdi izvoljen- za podpred sednika še dr Drasutin Cckoš predsednik industrijske zbornice v Za«rebu predsednike :e dr Dra<?urr> Cekuš nredsed Voja Djordievič in predsednik zveze kme-rijskih zbornic Milan BaJžak Za g'avnega tajnika je bil izvoljen ravnateli balkanskega instituta dr Svetislav Španf.čevič. za SVagajnika pa trgovec Stoiankič 11 Beograda."
Dr. Zagorov v avdienci pri knezu-namestniku
Po končani ustanovni skupščin' lugoslo vensko-bolgarske gospo.iarske zbornice se je boigarsk' trgovinsk minister dr Zagorov odpeljal na Dedinje kjet ea je sprejel v 1 avdienci Nj. Vis knez namestnik Pavle.
Za p&gko^i&v vssh
m

Ob 13 je prire lil naš ni;n;sJer za trgovi no in in.lustrijo dr ivan Andres na čast bolgarskim gostom slavnosten obed v ho telu »Bristol«. Ob tej priliki je imel minister dr Andres nasiednji nagovor:
Posebno sem srečen ker inoiem v imenu prestolnice kra jevine Jugoslavije in v imenu kr. vlade kakoi tudi v svojem imenu pozdraviti vas g nrnister kakor tudi vse drage brate Bolgare ki zastopajo tukaj go spodarske kroge bratske Bolgariie.
Kakor sem omenil pri otvoritvi Jugoslo vensko bolgarske zborn>ce so naši odnos' do kraljevine Bnigarie ureien: s sredstvi zunanje politike nainrei' s paktom o več nem prijateljstvu iz I. 1037 ki so ga v vsei Evropi označili kot drag cen prispevek za mir na Balkanu Sicer je veljai Ba'kan vedno za neke vrste sod smodnika kakor so ga imenovali diplomati v predzadnjem de setletju preteklega stoletja. Da je sploh prišlo do norma'izacije zunanjepolitičnih odnosov na Ba!kanu in da so se uredili tudi naši odnosi do Bolgarije, imajo pri tem velik delež vaši ugledni državniki in politiki, k so leta in leta uravnavali pot do normalizacije v zunanji politiki in za ureditev odnosov na Balkanu. Dovolj je, če omenim nekaj imen iz vaše decentne politične zgodovine: Aleksandra Stambolijske-ga. ki je z dušo in telesom zastopal in kar gorel za tezo »Ba'kan ba kanskim narodom« Hrista Laksova. Andrijo Ljapčeva. Muša nova kakor tudi sedanjega ministrskega predsednika dr. Kjoseivanuvd.
mmmv
Vsa ta normafi"flC'ja v me K.-l>..jn:h od nosih pa še vedno ni tisto kar je označil s krasno prispodobo rimski pesnik Va'erius Catalus: Fraternum dulce s- dabcium (Srečna bratska sloga) D< tega »dulce sodali-cium« čigar ustvaritev ustieza gloh-ikim in tihim čustvom nagega in va^iga naroda, se pride tudi še po drugi poti. Treba ie iskreno razumeti skupne gospodarske interese, in še bolj iskreno ustvarjati vse pogoje za nada'jnie skupne interese skupno i'h zasto pati m braniti povsod in vselej, kjer bi se ti poiavljali Šele po takih skupnih ekonomskih sporazumih in naporih nastaja naša ekonomska antanta ki bo po svojih rezultatih postala bližia in bolj pristopna vašemu in na'emu kmetu ter vašemu in naše mu me'čanu ki bosta spozna'a na lastnem telesu, da ščiti ta skupnost njihove pravice in interese, iz ekonomske antante pa bo neizog:bno nastopil popolni dulce so-da'icium obeh bratskih naiodov.
To je naravni gospodarski razvoj, ki je v našem primeru že olajšan zaradi tra.l;cij in skupnega življenja v istem geopolitičnem odseku, zaradi tra.Pcij, ki so nam vsem drage. in zaradi svetih čustev, ki izvirajo iz slovanske so'idarnosti južnih Slovanov. I£den izmed prispevkov za to veliko,- daj Bog. čim bolj popc'no ekonomsko in politično sodelovanje, naj bo tudi zbornica, ki smo jo ustanovili. Naj bi dobra sreča, sprem !ja'a delo te zbornice v korist obeh narodov in naj mi bo dovoljeno izreči posebno željo vseh nas, da bi Bolgarija v trajnem
objemu z Jugoslavijo v bližnji bodočnosti in v skupni sreči pristopila k skupnemu sodelovanju na vsem Ba.kanu. Samo tedaj bo imelo geslo »Balkan balkanskim narodom« svojo pravo vsebino, za katero bo stala stoodstotna stvarnost in nujnost v danem primeru. Samo tako bo postal jugovzhodni del Evrope. Balkanski polot ki je poleg Apeninskega in Pirenejskega polotcaka eden najvažnejših pa tudi najbo.j usodnih odsekov Evrope, stalen bran k miru, ki bo s svojo vzorno gospodarsko in politično organizacijo in gospodarskim sodelovanjem lahko služil kot zgled vsej ostali Evropi.
V tem imenu napijem na zdravje Nj. Vel. kralja Borisa, na veličino in sta.ni napredek vse drage bolgarske domovine, na vaše zdravje, gospod minister, in zdravje vseh bolgarskih gostov.
Zaravico ministra dr. Andiesa so navzoči pozdravili z vzkliki: živel kia-j ris! živela Bolgarija!
Zdravica
minlsUa dr. Za^prova
Ko se je vzkLkanje poiegiO, se je dvignil bolgarski minister dr. Zagorov, ki je dejal:
Bratje Jugosloveni! Zelo sem zadovoljen zaradi prisrčnega sprejema, ki smo ga bili deležni v vaši lepi prestolnici, s.eii vašega plemenitega in pridnega naroda. Siečni smo, ker smo lahko vaši b.atle. Prosim svoje sorojake, da izpijejo to z.ra-vico za dolgo življenje Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, na zdravje ministra dr. Andresa in za uspeh in srečo jugoslovenskega naroda. Naj živi velika Jugoslavija!
Govor ministra dr. Zagorova so vsi navdušeno pozdravili. Nato je spregovoril bolgarski {.oslanik Ivan Popov, ld je želel novoustanovljeni zbornici mnogo uspehov in naprosil piedsedništvo, naj zastavi vse sile za njen uspeh.
Piedsednik zbornice Vlada Ilič je poudaril, da je zanj velika čast, pa tu i do ž-nost. ker bo moral kot predsednik vo-lti tako obsežno in pomembno delo, nato ?.a I je v kratkih potezah razložil načrt gospo-i darskega sodelovanja med Jugoslavijo n • Bolgarijo v bližnji bodočnosti. Poudaiil .:e, 1 da so že izkušnje pokazale, kaj je treba | in kaj ni treba stoiiti. Prav te izkušnje nam velevajo, da moramo hoditi iskreno in bratski roko v roki ter uresničiti ideje jugoslovensko - bolgarskega gospo.arskega so elovanja.
Za Iličem so govorili še častni predsednik sofijske industrijske zbornice S~va Dačov ter d ugi ugledni predstavniki bolgarskega in jugoslovenskega gospodarstva.
Zvečer ob 20.30 je priredil predsednik beograjske občine Vojin Gjuričič večerjo v hotelu »Pri srbskem kralju«.
Miša Tr*S:movl£ o psbadi JNS
Niš 11. febr p. Včeraj n danes sc je mudil v Nišu podpredsednik g'avnega odbora Nar radikalne stranke Miša Trifunovič. Imel je več dolgih razgovorov- z Aco Stanojevičem. Novinarjem je izjavil, d-a se ni pripetilo nič novega glede akcije za zbiranje rad:kalov. Novinarji so ga nato vprašali, kaj more reči o predlogu JNS g cde sod"'ovanja vseh opozicijskih strank, ki so jih Nar rad. stranki predložili gg. Banjanin, dr Kramer in dr. Andjehnovič.
M;ša Trifunovič je odvrnil: »Gg. dr Kramer. dr. Andjelinovič in Banjanin so bili pri meni ter so izrazili svoje mnenje in željo po zbližanju vseh opozicijskih strank. Vsi smatramo, da je potrebno zbiranje političnih sil, ne pa nj:hovo razbijanje. V tej smeri smo nreučili vsa stalFča.«
G. Miša Trifunovič bo Ootai v Nišu šr jutri.



Po obedu so si gostje ogledali Beograd. Ob 18. je bolgarski t-govinski m nister dr. Zagorov sprejel v hotelu »Ma,jestic« novinarje in jim dal naslednjo izjavo:
Običajno se smatra, da je enaka gospodarska stiuktura zap-eka za gospodarsko sodelovanje in za trgovinsko izmenjavo med Jugoslavijo in Bolga ijo. toda to na-ziranje ve",j a morda kot točno samo za preteklost. Danes, ko se obe državi trudita za razvoj svoje industrije, se pred njima odpirajo možnosti za sodelovanje, če damo tako smer razvoju industrije, se bosta mogli jugoslovenska in bolgarska industrija dopolnjevati ne pa si konkurirati. To ola.išuje dejstvo, da se proizvodnji v Bolgariji in Jugoslaviji specializirata v različnih smeieh, v kolikor se tudi osnova za industrijsko proizvo-njo razvija v različnih smereh. Glejte, zaradi česa je odvisno od na*ib ciljev in volje, da se ustvarijo temelji za jugoslovensko bolgarsko
sodelovanje. Ustanovitev Jirjoslovensko-bolgarske industrijske zLoinice je bila izvršena z velikim navdušenjem in z veliko p is.čnostjo. Ta prisrčnost na eni strani, na drugi pa dejstvo, da pri urejanju novih medsebojnih odnosov sodelujejo vse geopo o roke oiganirac.je Bolgarije in Jugoslavije, so jamstvo za uspeh. Moram reči, da obstoji na bolgarski strani želja po skupnem delu. Delo za zagotovitev gospodarskega miiu na Balkanu je v lesnici izraz ne samo bolgarske vlade, temveč splošni izraz vsega bolgaiskega naroda.
To sem mogel sporočiti tudi Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki mi je izkazal veliko čast, da me je sprejel v avdijenci, Plemenito gledanje na svet. ki ga .je pokazal Nj. Vis. knez Pavle, je naredilo name nepozaben vtis.
Minister dr. Zagorov je ostal s predstavniki tiska še nekaj časa v razgovoru nato se je pa od njih prisrčno poslovil.
Rocsevdt o s2v]sOt
Washingt°n, 11. febr. s. u.sutor.) Na zboicvanju American Nevvs Ccngrcsoa je govoril včeraj p. edsodnik Roosevelt. O-e-nil je sov je tsko-finski kcnfJkt in dejal, da je amerški narod s svojimi simpatijami z 98 o. stoiki na strani Frnske. Sovjetska diktatura je slabša kakor katera koli druga na svetu. Njegove iluzije o sovjetskem eksperimentu vladanja so izginile. Sovjetska vlada bi b la mogla biti miroijucnc, ne da bi se peskušala vmešavati v zadeve drugih narodov. Odločila pa se je za nooad na seseda, ki je triko majhen, cla bi ne mogel prizadeti Sovjetski Rutiji nobrne š"co de.
London, 11. febr. p. Po napadu Roosevelta na Sovjetsko Rusijo smatrajo v tukajšnjih diplomatskih krogih, da bo ena izmed g'a\ nlh nalog Wa!lesa na njegovem potovanju po Evropi, da ugotovi, kak no stališče zavzemajo evropske velesile do Sovjetske Rusije. V tukaj njih po itlčnih krogih prevladuje prepričanje, da Ro seve.t od NVallcsovega potovanja po Evropi ne pričakuje nikakih posebnih rezultatov, marveč da se je odločil za to zgolj zaradi tega, da bi se relil vedno huj ega pritiska raznih I pacifistični organizacij na v.ado in na javno mnenje.
Razkriti ncZztl lizmn-nfst3v na šveiiske?n
Stockholm, 11. febr. br. Pri h'šn'h preiskavah, ki so jih oblasti zadnje dni napravile pri znanih komunistih in v raznih komunističnih lokalh v severni Švedski, so našli, kakor sedaj uradno poročajo, med drugim tudi načrte za zasedbo švedeke. Prav tako so našli seznam švedskih osebnosti, ki naj bi jih komunisti, čim bi se polastili oblasti, dali takoj ustreliti. K a tej črni listi so vsi člani vlade, razni politič-i ni voditelji ter vsi švedski škofje.
Ofenziva z zvočniki
Nedeljska zabava francoskih vojakov na za-padnera bojišču — Nemci za take šale nimajo razumevanja
ške službe.) Usti pišejo, da so duhovniki vseskozi dobri vojaki.
Ncve žrtve na morju
L°ndOn, 11. febr. br. Kakor poroča admi-raliteta, je lO.OOOtonski norveški parnik sGalia« aaJeteJ v Severnem morju na nemško mino. Parnik, ki je služil za prevoz nafte, je bil hudo poškodovan, vendar pa se je vzdržal na površini in ga skušajo rešiti. Prav tako je naletel na mino grški parnik »Kerami« (5000 ton) in se potopil Posadka se je rešila. Na angleškem parniku »Oregon« je v oližini Ka > f.mst.a n« stala eksplozija kotla. Parnik je več dni blodil po morju dokler ga niso našle Iruge ladje in ga odvedle v lizbonsko luko. Ob skandinavski obali sta trčila dva ungleftk tovorna parnika Eden je bil močno poškodovan Ln je nasedel, drugi pa je sam od-plul v bližnjo luko.
Nesreča
holandskega parnika
L°nu<>n, 11. febr AA. (Havas.) Snoči je neka ladja odplula na pomoč holandski ladji »Burger Dik«. ki je dajala znake za pomoč m sporočala da se potaplja na odprtem morju pred jugozahodno obalo britanskih otokov.
Pariz, li. febr. br. Medtem ko ugotavlja ura_u„ vojno poiočilo, da na zapa-u ni nič novega, poročajo francoski listi da je današnji aan potekel v znaku -»ofenzive z zvočniki«, fiancozi so na postojankah, ki so najbl že nemškim postojankam, namestili več sto zvočnikov, preko katerih so ruijpivo prenašali gcdfco nato pa razne propagandne govore in pozive nemšk m vojakcm. Nemci so sprva mimo posluiali, naa) pa so — očiv eno na povelje višjega poveljstva — začeli ljuto streljati na zvočnike 3 strojnicami in puškami- Francozi so jim najprvo odgovorili s pcskcčn mi ko:ač-nicrmi nato pa seveda tudi s strojnicami in topovi.
Pariz, 11. fobr. AA. (Havas.) Uradno
spoiočiio 11. februarja zjutraj: .Vič novega.
Berlin, 11. febr. AA. (DNB.) Poročilo vrhovnega poveljstva: Na zapadnom bojišču .je dan potekel v miru. Kljub slabemu vremenu so letala letela nad Veliko Britanijo. Potopljena je bila ena patroina ladja. Vsa letala so se vrnila na oporišča.
Duhovniki v francoski vojski
Pariz, 11 feOj br i_isti poročajo, da se beri v francoski vojski med drugimi tudi 17.000 duhovnikov in redovnikov. 'V Franciji namreč duhovniki niso oproščeni voja-
vezniRi nepopustljivi
Reakcija saa Rcoseveltovo akcijo v Anglija in F?andp — Vojna do končne zmage
Pariz, 11. febr. br. Današnji franco-sk; listi se bavijo z misijo posebnega odposlanca predsednika Roosevelta in opozarjajo v zvezi s tem na to, da so zavezniki že ponovno pojasnili svoje vojne cilje. »Temps« objavlja uvodnik, v katerem ugotavlja, da hočejo zavezniki pravičen in trajen mir, ki mora sloneti na svobodi in enakosti. Zato se mora enkrat za vselej odstraniti politika nasilja, ki je glavna ovira takega resničnega miru. To se da doseči samo s popolno zmago zaveznikov. Samo s tako zmago se lahko zagotove materialna in pozitivna jamstva, brez katerih bi bil vsak mir le začasno premirje. To jt* stališče zaveznikov, naglaša list, ki ga ne bodo nikdar spremenili. Med predpogoje, ki iih mora Nemčija izpolniti, predno jc sploh mogoče govoriti o mirovnih pogajanjih, spada osvoboditev Cehov, Poljakov in Avstrijcev. Dokler je le en nemški vojak na češkem, poljskem in avstrijskem ozemlju. tako dolgo ne more biti niti govora o kakih pogajanjih, češkoslovaška, Poljska in neodvisna Avstrija se mora obnoviti in popraviti se morajo vse krivice, ki so jih pretrpele te države.
London, 11. febr br. »Sunday Chro-nicle« objavlja daljši članek lorda Milner-ja. v katerem poudarja, da zavezniki tako dolgo r.e morejo skleniti z Nemčijo nika-kejva premirja, dokler ni Nemčija popolnoma premagana. Kadarkoli je bila v zgodovini Nemčija zmagovita, je naložila poraženemu nasprotniku brezobzirne pogoje
in ga do skrajnosti ponifcala. F.nako morajo sedaj postopati zavezniki, če si hočejo zagotoviti trajen mir. To je treba naglasiti tudi sedaj, ko prihaja v Evropo poseben odposlanec Roosevelta. Nobenega dvoma ni, da bodo vsi, ki jim je do res ničnega in trajnega miru, tak j stališče za veznikov odobrili, ker bi vsak drugačei mir pomenil le začasno odgoditev končne ga obračuna.
VVashington, 11. febr A A (Havas) Sr glasno izraženo zaupanje vladi Daladien v francoskem parlamentu je naredilo glo bok vtis na ameriške politične kroge, k vidijo v tem glasovanju manifestacijo že lja vsega francoskega naroda, da nadaljuje do končne zmage borbe proti naoionaln socialistični Nemčiji To enodušnost par lamenta spravljajo v zvezo z reakcijo, n: katero so v Franciji naletele vesti o po slanstvu VVallesa.
VVashington. 11 febr A A fRpnter) D1 plomatski in vladni krogi so silno rezei virani glede značaja novega mirovnega po sega Zedinjenih držav. Nekateri krog' me nijo, da so zadnja Imenovanja v amerlšk diplomatski službi vendarle nek predznak po katerem se da slutiti, v kakšni smeri s< bo ta akcija razvijala Kar se Uče poslan stva VVallesa, pa poudarjajo poučeni kro gi, da je pomočnik zunanjega ministra * svojem zadnjem govoru poudaril, da na meravajo Zedinjene države prispevati svo delež za hitro upostpvltev miru ln rpdf v svetu, zlasti pa po končani vojni.
aiajo
Na finske Sronto je prispele 15 nov* J? -avjetskih divizij - Hudi boji na Karelski ož ni
Stockholm, 11 febr. AA. (Štefani) Na
finskem bojišču so sovjetske čete dobile ojačenja in so danes napadale s 15 divizijami. Finci so vse napade odbili z velikimi izgubami za sovražnika.
Finsko vojno poročilo
Helsinki. 11. tebr. br. Finsko vojno poročilo navaja, da sovjeti še vedno nadaljujejo z napadi. Posebno ogorčeno napadajo zapadno in vzhodno od Sume in ob reki Pajpali. Na ostalih frontah je bilo le nekaj manjših spopadov, ki pa so se vsi srečno končali za Fince. Sovjeti so imeli precejšnje izgube. Sovjetsko letalstvo je izvršilo danes le nekaj poletov. Finci so dve sovjetski letali sestrelili.
Helsinki, 11. febr. AA. (Havas). Sovražnik še vedno napada na Karelski ožini Posebno hudi so napadi vzhodno od Sume. Toda vsi ti napadi so bili odbiti. Uničenih je bilo pet sovražnih tankov. Sevcrnovzhod-no od Ladoškega jezera je bila pri Pitka-rante uničena ena sovražna kolona Finsko letalstvo je izvedlo več ogledniških poletov in je bombardiralo sovražne postojanke. Sovražnik pa je z letali bombardiral VI-borg.
Stockholm, 11. febr. br. »Svenska Tag-bladet« poroča, da je finskim patrolam uspelo, da so pri Makajarvi prišle za sov-
jetsko fronto ter so v zflodju pognale zrak en municijski vlak in vlak z živili / sovjetsko vojsko.	v
Moskovsko poročilo
MosKva, 11. febr. AA. (Havas.) Spor
čilo vojnega poveljstva 10, februarja s* glasi: Nč pomembnega. Sovjetsko letal stvo je izvedlo ogledniške polete in bom bard'ranja.
Ffisske ln sovjetske izgube
Stockholm, 11. febr br Po poročilih u kajšnjih listov so imeli doslej Finci v pri meri s sovjeti razmeroma male izgub* Toda upoštevati je treba, da sovjeti vs izgube z lahKoto nadomeste. ker imaji skoraj neizčrpne rezerve, dočim se Flnr brez slehernih rezerv. Po splošnih cenit vah so sovjeti imeli dosedaj 70 000 mrtvi in najmanj dvakrat toliko ranjenih, flnsk izgube pa znašajc po uradnih podatki 25.000 mrtvih in okrog tO 000 ranjenih
Za naglo p:moč
London, 11. febr. br. >Observer<- se za vzema v daljšem članku za naglo pomoi Finski v prostovoljcih, topovih in letalih List naglaša, da mora civilizacija več sto riti za svojo obrambo, kakor pa je doslej. Či pade Finska, so izgubljene tudi vse ostale skandinavske države.
Učiteljsko vsčstvo pri ministru prssvcSe
Beograd, ll. febr. p. Upravni odbor JUU je imel pod predseost\cm g. Ivana Dimnika ,-n ob prisotnosti delegatov vseh Lan .vinskih sekcij sejo. Sekcijo za dravsko banovino je zastopal njen predsednik g. Metod Kumelj. Razen povsem stanovskih zac.ev so na seji ra7pravljali o reformi šolske zakonodaje, o akciji uradniških organizacij za zboljšanje gmotnega položaja dižavnih nameščencev in o reformi uraoniikega zakona.
Po seji je bil upravni odbor sprejet pri m nistm za prosveto Beži Maksimoviču. ki mu je predsednik Dimnik sporočil, da je upravni odbor sprejel z zadovoljstvom na znanje stališče ministrstva za piosveto v pogledu razčiščenja prosvetnega aparata m prosvetnih razmer, pobijanja konrupcijskih po avov vseh vrst v šolstvu ter odstranjevanja škodljivih nezaželenih vplivov na prosvetne zadeve, kakor tudi n egovo obljubo da se bodo napredovanja izvrševala po vrst nem redu brez preskakovanja. Predsednik Ivan Dimnik je nato izroč!l ministru spomenico z želiami učiteljstva ter ga naprosil naj ob priliki reform, k' so na vidiku upošteva upravičene zahteve učiteljev Predvsem ga je prosil naj noskrbi da bo s posebnim amandm-nom ukinjena miej^-tev za napredovanje učiteljev v 5. položaj-
no skupino, kakor tudi, da se 'zenačij ur te1 .ice z učitelj v vseh p:-avieah
Minister Maksimovie je pazljivo poslu ' šal izražene želje tei obljubil, da jih bo p | možnosti upošteval.
Upravni odbor je objavil tudi svoj' mnenje o stališču JUU glede na osnova nje hrvatskega učiteljskega društva. V te svoji objavi govori obširno o svet'ih jugo slovenskih iziočilih. ki jih je JUU neseb" čno čuvalo kljub vsem dogodkom ki j:> je preživljala jugoslovenske država Obža luje. da so tovariši iz hrvatske banovini drugače pojmovali svoj položaj. Njihova ločitev od JUU se more opravičevati ? najrazličnejšimi razlogi, samo ne s takimi ki bi metali kakršnokoli krivdo na učite lje izven hrvatske banovine. JUU bo še nadalje zbiralo v svojih vrstah učitelje z vsega ozemlja naše države.
Direktor dr. Lokar upokojen
Beograd, 11. februarja p. Na predlof prosvetnega ministrstva je upokojen s kra-: ijevim ukazom dr Janko Lokar, direktor I državne klasične gimnazije v Ljubljani.
Iz nedeljske kronike
Ljubljana, 11. februarja
čez noč je spet zavel hlad, zavrl taljenje snega in napravil precej nove ledene skorje. Porodil se je jasen, sončen in prijetno hladen zimski dan. Zlasti v opoldanskih urah je toplo prlgrevalo sonce, živo srebro se je spet povzpelo na nekaj stopinj nad ničlo. Vendar pa je sneg ostal osrenjen ln pota brez prehudih mlakuž, da so spet enkrat bili zadovolnjl smučarji, sankarji ln skromni pešci, ki jih je izvabljala nedelja na izlete v okolico. Kljub temu pa so tudi javni lokali v mestu bili dobro zasedeni. Gledališče in kinematografi so imeli spet prav lep obisk.
Razstava Mitje Sviglja
V Jakopičevem paviljonu, ki letošnjo sezono skoraj ne pozna premora, je bila dopoldne otvorjena zanimiva razstava. V navzočnosti kakih sto povabljencev je g. dr. Marjan Marolt Izročil ogledu kolektivno razstavo del inž. arh. Mitje švlglja, ki je vsestranski talent in že s te strani zasluži pozornost tudi njegova pestra razstava oljnatih slik, risb, plastik in skic. O razstavi sami bomo še izpregovorlll.
Prodoren uspeh »Ujeta«
Na šentjakobskem odru je danes popoldne šla poslednjič čez oder Nušičeva veseloigra »Ujež«, ki je že prenekatere sobotne večere in nedeljske popoldneve vzbujala obilo zanimanja med ljubljanskim občinstvom. Šentjakob ianl so imeli srečo pri izbiri Gotovo jim bo kazalo, da spravijo še katero Nušičevo igro na oder. Predvsem pa sodimo, da bo »Ujež«, ki zaradi pikre i aktualnosti žanje toliko uspeha, še ponovno prišel na šentjakobske deske. Igralci zaslužijo vsi po vrsti pohvalo, zlasti zdaj, ko so po tolikih predstavah vsi čvrsto doma v svoilh vlogah ln so jih tako dognali, da ne moreš verjeti, da imaš pred seboj družbo marljivih amaterjev. Popraviti Je treba le nekaj jezikovnih, slovničnih napak. Ljudje lz vseh slojev so «1 že ogledali to veseloigro ln šentinkobčani jo bodo ponesli tudi na deželo, kjer jim le lisneh prav tako zagotovljen kakor v Ljubljani.
Sobotna in današnja predstava sta bili po vrstnem redu že 814. in 815. Tako se šent-jakobčani polagoma bližajo tisoču predstav, kar pač kratko in dovolj prepričevalno govori o marljivosti in podjetnosti najboljšega amaterskega odra v Sloveniji.
Odlična prireditev NSZ
Marljiva podiužnlca Narodne strokovne zveze v Ljubljani je danes popoldne priredila v Delavski zbornici uspelo, skrbno pripravljeno akademijo. Saj premore organizacija svoj dramski odsek, pevski ln tamburaški zbor, kjer se člani nad vse pridno in požrtvovalno udejstvujejo. Sadove svojega dela so pokazali na akademiji ln zaslužijo še posebno priznanje, ker so kljub skromnim gmotnim prilikam z zares pestrim in izbranim sporedom presenetili gledalce, ki so do kraja napolnili dvorano.
Tamburaški odsek je nastopil z nekaterimi koračnicami in narodnimi pesmimi, pevski oktet je zapel nekaj uspelih pesmi, dramski odsek pa se je postavil s spevoigro v dveh dejanjih »Kovačev študent«, kjer so se tudi pevci ln tamburaši uveljavili v polni meri. Prireditev so obiskali g. dr. Jože Bohinjec, direktor OUZD. gospa Minka Kroftova ter razni ugleini funkcionarji delavskih organizacij poleg številnega ostalega občinstva. Podobnih uspelih prireditev še želimo.
Nezgode
Pri tako živahnem rajanju, ko se je spet mladina lahko nasmukala in nasankala, kolikor se je hotela, je bilo seveda tudi nekaj nezgod z manjšimi ali večjimi praskami. Toda žrtev nesreče je postal le en fant in sicer desetletni Herman Mastnak Iz Sa-move ulice. Reševale! so ga prepeljali z Vodnikove ceste v bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da ima fant zlomljeno nogo. Iz stražnice pri poIicHski direkciji pa so reševalci snoči prevzeli 32-letnega steklarskega pomočnika Hinka Ekarja. ki so ga neki liudje napadli in precej oklali. Tudi njega bodo pozdravili v sploS^i v^iniSnicl.
Tudi zdravniki tožijo
o vedno manjših za*1u2kih v zasebni praksi
Ljubljana 11 februarja
Zdravniško zbornica je zbon vala dane* opoldne ob -tevilni udeležb zdravnikov z vse Slovenije. Otvoril je občni zbor aredsedntk Zdravni ke zbornice pnmari? ir Valentin Meršol z modnim pozdravom -er je ob tej priliki prebral pozdravne br <o|avke Nj Vel kralju Petru II in \j Vis. knezu namestniku Pavlu Potlej so se /:borova'ci poklonili spominu v preteklem etu umrlih zdravnikov č'anov zbornice Po »dobritvi zapisnikov zadnjega rednega tn zrednega občnega zbora je podal taintškc poročilo tajnik dt Sclitott Zbornica šte ie 624 članov. 17 več kakor ian: Kakor vsi Irugi stanovi, se mora tudi zdravni ki stan v teh razrvamh časih boriti z zmerom več limi gmotnimi težavami Več na zdravnikov ie v javni službi, v državni banovinski ob "inski v OUZD v Trgovski bolniški bla lajni, pn Boln^kem londu državnega prometnega osebja Dohodki zasebne zdravni ke prakse stalno padajo, ko se velika ve čina bolnikov poslužuje ugodnosti raznih bolniških b'agajn. Zato sloni m bo slonela bodočnost zdravmkega stanu v močni ?kupm organizaciji, ki bo skrbela za zbolj anje stanovskega položaja m se v skupni Vrbi vseh borila za njihove pravice.
Pri zdravnikih OUZD je uspela delna ■ idobitev uveljavljanja nove kolektivne-pogodbe med SUZOR jtm in Zdravniško zbornico Podobna k"'c^tivna pogodba se nuje med zbornico in Centralno upravo
"aril *>r trz
Maribor 11 februarja Danes je bril precej nirzei veter in za-uv.il o jUfcu Julijin dni. j^lar boi sam a je bil oanes že v po nem teku z mske
i	uši vene sezone m neštetJi prired tev
ii	»kiiait-m «u.nju« so se <sb.ai niaiibor k. in okoliški pekovski pomočniki. Na ,bo:cv~nju, ki ga je vod 1 ^ledse.nik gosp.
azbinšek -sc raz-piavljali o koieK. vai >.igoJbi ln iiočnem aeiu. Stanovanjski na ernnik so se zbrali pr Gambiinu k obč-lemu zboru stavbne zadinge »Naš dom«, c je ona pre.i ne !a\nlm ustanovljena. Na »blnem ztoiu ki ga je ctvoiil :n voi 1 .'a-rugin p:e:lse.,ii k g K a c, so sklop_.li o .keiji za zLlanje hi na ?a iuži ro Irg. / dvo.nn: Delavtke z«,o. nke so se sestal Irojnlk:. stioj-vc je .n kurjač k , b n mu ••x.iiu poiodloia za Mr.r bo: in okolico, epo ui. elemu o'..'ncniu zloru je pii30st\0-al tu.il* p.e - n:k g. Ton kot za.*top-i k ljub'ja.~ske centrale Pri Magdaleni pa so drnes Lla.£cslav'jal. tii nove zvonove, .'o b-r-gos.ovltvi. k jo je Uv.šll mag 8'en-kl ek-n » Strp sc pol ^.nJi .se tn ove zvonove v siolp.
t?.	f f m
*	~ tratil i ,
:i so o 0 niz i am v od.olsk :m društvu iUii,o. l pa so mdi sn--:l svoj ieun ^bč-n zfc-oi v lepo okrašeni dvevani bivše ka-etn ce Sncčnji občn: z bo t je posebno va-ten za.ad; tega kei je blJ pxlan n kak | bručun marijivega tei nt nz.i n ga 'eset-otnc.ga aru t v t nego c'e'a OLvoritvoni na-;cvor z uvo.nLm p&ic-o 1-rn je imel sta-sta bi cž? M o h o r k o Ica-ačal je da e dobilo društvo cb pri! ki Zupnoga prehoda nnj! oljšo župno ceno. Druš.vo vneto w cJ.uje poslanstvo v duhu smem c n?po-abnega dr. L. Pivka Na alje so poročali jnik Jurca. za nače nštvo Cileniek m Ooro Crkvenič prosvetar Baučar. Porcčilo i soc alnem !n r.aro lnoobrambnem e'u ter i sokolski Petrovi petletki je podal starosta br. Mohorko ki je ugotovil, da so že vsi društveni načrti v okv ru petleJie izvedeni. Sled la so poroči'a matrikirja še-meri a blagajnika Mateliča. gospodarja So-iiča in br. N'ka Viabla za nadzorni »'bor. ki je predlagal marljivemu odboru razreš-nico s pohvalo. Sokol Maribor I šteje 582 ir padn kov. doho ki so bili v pretrkl1 po-'lovnt dobi 139 201 din. Izdatki 138.600 din
*	teku desetletne poslovne dobe izkazujejo
bolniškega fonda državnega prometnega rseb ja
V	preteklem letu je bil v Ljubljan* od krit spomenik poknimmu pro! dr Edu Slaimerju pri čemer te bi p«s spominom m izkazi hvaležnosti hkrati ves ^dravni^k' stan.
Pregledno blaga in'Skr poročilo tako ^dra mske zbornice tcak«>r raznih podpornih akcij, }e podal premam dr, France De bevec V imenu nadzornega odbora je izjavil primarij dr Kunst da le bilo delova nje upravnega odbora posebno kar se tiče blagaini;kih poslov vestno >n na^an^n i Po ialjši debat' |e bil spretet proračun Prav tnko je bil sočasne sprejet proračun ki vsebuje postavko za Z.lravnišk dom 'n podporo Zdravniškemu vesfn;ku V zadevi pegrebnega sk'ada ie bilo podanih nekaj samostojnih predlogov O zdravniških za devah se je prav tako živahno razpravlja lo O Zdravniškem vestmku ki ga izdaja in urejuje poseben konzorcij, pa ;e poročal nrimanj Oton VVets.
V	opoldanski uri je zborn'c* raključila nvojo letno bilanco v popolno zadovolj stvo vseh članov Če/ nedeljo so na raznih mestih zborovale še nekatere druge zdravniške organizacije tako .Irušfvo podporne ga sklada za zdravniške vdove 'n sirote, dru štvo zobozdravnikov in zveze b'agajniških «dravn>kov koder se je prav tako v soglasju razprav'inlo o vseh perečih stanovskih vpiašanjih.
1 prejemki 770.000 din, izdatki pa 768 000 , dn tako da je bii denarni piomet v tem ! času 1538 000 din V Pivkovem fondu je i i2.0uu din gotov.ne, vrednost tfivsntaija j 182.000 din Pri volitvah so bili z velik'm ! navdušenjem po'noštevilno zbranega član-I Jtva izvoljeni v odbor: J. Mohorko, staro-I sta: J Stran č. L. podstai-osta; A. Ambro-žič II po<lstaro»ta. Doro Ceikven.č načel-n k, Oskar Falk. I. podnačelnik; Anton šušteišič, II podnačeinik, Jože Zadnik, III. po'n"čelnik. Načelnica je Marjeta Orcšič, I po lnače'nica Jur na Crkvenič tajnik B. lurca. namestnica Mara 2orž. blagajn k J. Matellč. namestnik B. Jurca. prosvetar S. Koren gospo'ar S Sosič. mr.trikar F. še-merl. namestnica Ana Muravs, društveni z havn k dr. Aleksander Daražio. Odborniki: major Bmbr^ič. poručnik Despotovič, A. Močnik I Orešlč F. Jakopec. M. Ratej, H. Klo-čnlk, Marica Kranjc, Rosa Dobr la, Ima Paher. Tvan Fistrič; namestniki: stane Ambi*ožlč, Roza štok F. Dobrla in Cveta D°.ražio Preglednika računov sta M. Vrobl :n F. Račič, namestnika R. Hu-mar In H B^eeant. častno razsrrli^če: J. Mc-ho*ko. N V rabi. dr. Cerkven'č dr. Da-rržo ln M. Kran^eva. namestnika A. Mo5-nlk in Daro Ce-kve^č. V znamenju P v-kovega IdeeMrma in optimizma vstopa P vkova sokolska druž na v novo poslovno dobo.
T©:r*; Vbrife src
je Rdeči križ. katerega mariborski sreski oibor ie ime! danes dopoldne pri »Orlu« svoj redni občn' zbor. Otvor"! in vodil ga je predsednik sreskega odbora RK dr. Ivan J a n č l č ki je podal tudi izčrpno uvodno poročno. Pozdravil je vee navzčče imenoma sreska načeln ika dr. šiško :n E:,etza, mestnega fizika dr. L. Novaka ln g. Brand-nerja kot zastopnika mestne občine. Sledili sta poročili tajn'ka sreskega ^o^rga nadzornika g. Močnika in blagainika g. drja Vrečka. Na občnem rteoru je bila prečitana posl?n'ca kneginie 0'ge ln pos^lca Osrednjega odbora RK. Ob'n' zbor je pozdrav'1 tudi delegat centrele RK dr. Fettlch-Frankheim lz Ljubljane kf je v svojem govoru omenjal, da bi bilo treba zvišati število članstva RK v Mariboru in ob mej!. Sreski o-"b«r P.K imn 1801 č'ans. Do-hocilkf. so znašali 33.092.05 din, izdatki pa
20.769.05 din; dohodki Podmladka 101.145 din, izdatki pa 27.591.50 din. Pri vol tvah je bil po večini izvoljen odbor v sedanj sestavi s predsednikom dr. J. Jančlčem na čelu.
Mala kronika
Na Pooreski txsi: je zavccl tovorni avto v brzojavni drog s takšno silo, da je zgr-mel diog preko ceste. Posledica je bila, da je bil telefonski promet s Pobrežjem za nekaj časa ukli jen
Zasebniku Franci' Spagiču so ukradli na Vodn kovem trgu zimsko suknjo. S podstrešja v Grajski ulici 5 je izg nilo perilo ravnatelja g. Plškija. Tudi iz veže v dr. Je-rovškov. ulici 35 so ukradli perilo, FVan-čški Baumgartnerjevi pa je zlikovec izmaknil denarnico, v kateri je bilo nekaj gotovine.
Marlbsr dsbi Vajenski dom
Maribor, 11. februarja.
Maribor je bil danes pozor šče zbotovanj dveh važnih obrtniških strok. Pri Gambri-nu so se sestali danes dopoldne delegati Zdiuženja elektrotehničnih obrti dravske banovine v Ljubljani., pri »Novem svetu« pe je bil občni zbor Zveze sobo- črkoslikar-jev, pleskarjev in ličarjev za dravsko banovino v Ljubljani.
Občni zbor Združenja elektrotehničnih obrti je otvoril tn vodil predsednik F. P e r -č i n ! i č, ki je podal tudi izčrpno uvo:'no poročilo. Omenil je, da je vložila uprava največji del svojega truda za strokovno izobrazbo vajeniškega :n pomočniškega naraščaja. Močan sunek je doživela naša elektrifikacija, ko je zaradi mednarodnih dogodkov stopilo v ospredje vprašanje nafte in petroleja. Električni material se je podražil prav tako tud/. izolirna žica in izolirne cevi za 25 do 40dinamo žica za 120"/», kabli za 20 do 30 »/o, električni stroji za 5 do 10 «'o. baker za 40 do 60 •/». Celokupna proizvodnja električne energije je znašala v preteklem letu za 10 milijonov kilovatnih ur več kakor leta 1938. Omenjal je tudi razširjenje pavšalnega obdavčenja, povišanje davka na poslovni promet za 5 °'n in uvedbo 10^ nega narodnoo'oi*smb-nega davka Sledilo je poročilo tajnika Jnž. Novaka. Združenje šteje 165 članov, lei zaposlujejo 304 pomočnike in 120 vajencev. Združenje je prijavilo 30 primerov Sušmar-stva ln je izdalo 217 poslovnih knjižic. V svojem poročilu je navajal neštete urgcnca n posredovanja združenjske upiave v pretekli poslovni dobi Omenil je tudi potrebo zgradnje lastnega doma. Blagajniško poročilo je podal g Ivan M i h e 1 č i č. Aktiva izkazujejo 203 359.93 d'n prav toliko generalni zaključek. Račun dobička in izgube 76.594.41 din. Za nadzorni odbo; je poročal mž Srečko S a j o v i c. Na dnevnem -edu so bila tudi izčrpna poročila odsekovih predsednikov. Poi-očila se nanašajo na elektrarne, elektiotehnike in elektroinšta-laterje ter Elektrotehnični vestnik. Novi proračun za i940 zkazuje 85.400 din. Občni zbor je sklenil, da se del združenjske razpoložljive gotovine v znesku 120.000 din prenese na giadbeni sklad, ki se ustanovi pri združenju. Tudi se ustanovi pr. združenju sklad za gradbo Vajenskega doma v Mariboru in se votira iz združenjske Imovine v ta namen 10.000 din. Ta sklad bo na razpolago marborskemu poverjeništvu. Na občnem zboru sta spregovorila tudi zastopnik zbornice za TOI g. Ogrin, ki je obširno govoril o noveliranju obrtnega zakona, o obrtniškem zavarovanju, o reorganizaciji združenj ter drugih aktualnih zadevah, m g. dr. S e n k o v i č, ki je pozdravil občni zbor v imenu mariborske mestne občine. Vol tev letos ni bilo.
Pri »Novem svetu« pa je bil oibčni zbor Zveze sobo- ln čikoslikarjev za dravsko banovino. Otvoril Ln yod;l ga je v odsotnosti predsednika g. Jakob Senekovič. Poročala sta tajn k Štefan Rožič in blagajnik Ivan Martine. Združenje šteje 99 članov. Na občnem zboru so sprejeli tudi resolucijo, k vsebuje zahtevo za pobi jan e šušmarstva in ukinjenje del v '-ržavnih ustanovah ter knmPnicah. Vsa obrtna dela naj se dajo obrtnikom. Pavšal:ranje pri-dobnine naj se razširi na vse kraje in vse stroke Pr volitvah je bil izvoljen po večini odbor v se^anii sertavi. Na občnem zboru so razpravljali tudi o regulaciji cenika z ozirom na sp^šni dvig cen materialu.
Celjski dogedki
Celje, 11. febr.
Zborovanje pekov.
V	hotelu »Fuati« je Du oanes redni letni občni zboi Zaruzenja pekov v Ceiju. Občnega zbora, ki ga je vodil predsednik g. Miakar, se je uueieziio okrog 100 cia-nov. Navzoči so bili tudi deiegati pekovskih združenj iz Maribora, Pvuja, Ljutomera in Ljubljane. Združenje ima 146 čia-nov. Po lepih poročilih lunkcionarjev je bilo glede nameravane pregrupacije obrtniških združenj soglasno sklenjeno, da mora ostati Združenje pekov v Ceiju tudi v bodoče samostojno.
Vlom v Gaberju.
V	noči od petka na soboto, ko je bil izvršen vlom v pisarno veletrgovine Zang-ger v poslopju Javnega skladišča na Ma-sarykovtm nabrežju, je bil izvršen tudi vlom v Gaberju. Vlomilec je s ponarejenim ključem odprl vežna vrata hiše štev. 2 na Cinkarniški poti v Gaberju, kjer stanuje železniški uradnik Janko Hočevar. Vlomilec je v veži sezul čevlje in jih po-
i ložil v otroški voziček, nato pa se je splazil bos po stopnicah v prvo nadstropje. Tam je našel v veži dežni plašč, dežnik in dva para čevljev, last g. Hočevarja, in jih odnesel.
Vlak ga Je povozil.
V	Loki pri Zidanem mostu je v petek zvečer vlak povozil 251etnega pekovskega pomočnika Albina Kuneja iz Radeč. Kune-ju je počila lobanja. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so ga operirali. — Njegovo stanje je resno.
Ljudsko vseučilišče.
V	risalnici meščanske šole bo predaval v ponedeljek ob 20. prof. Valter Bohinec iz Ljubljane o »Svetih gorah in svetih jezerih«. Zanimivo predavanje bodo sprem-
. ljale skioptične slike.
Jadralec v
sedeža krasno banatsko ravnino, ki se mo je lz ptifije perspektive odkrivala v vsej svoji lepoti. Levo od sebe Je zagledal Vr-šačko kulo z njenimi Številnimi vinogradi in belimi zidanicami, ki so ga navdajali s svojevrstnimi občutki in spomini. Vedno više in više se je dvigalo letalo — soncu
ko jajce velike oči mu nemirno Švigajo
po ljudeh.
Včasih Je bil Tinček voznik. S pnrrvm konj je prevažal po mestu kurivo. Sedel je na robu ploščatega voza in pokal z 01-čem. Krivuljaste noge so mu cingljale nlz-dol. Med raztegnjenimi ustnami je neprestano tiščal široko piščal. Na ovinkih Je piskal Ko je za vozil v drugo ulico, Je prenehal s piskanjem in počil z bičem čez konje, da zdrveli po gladki cesti. Potem jih je z vajeti sunkovito cuknil, da so zazijali od bolečine in se ustavili na mah. Nato je z lisičjo naglico planil z voza pred nje in z bičevnikom mlatil po njihovih glavah.
Ko sem šel zadnjič čez mestni park, sem v naglici skoraj butnil vanj. V zadnjem hipu se mi je odmaknil in zagazil v sneg.
»Go-pod, če imate cigareto ,, ,c
Dal sem mu jo. Z velikimi očmi me Je k-otko pocrl^al in spet stopil na gaz. Iz raznararih čevljev so mu moleli prsti. Na desni strani pod ženom mu je manjkal velik ko« sivesra joni*a ln tisti kos je bil z dolH"ii bel'ml šivi pritrjen Cez koleno na hlačnico. Tako.
Ampak Tinček pač ni sam kriv, da Je tako majhen, pok večen možiček, da ima tako debelo glavo. NI kriv, da ima prevelike oči, da ima krivuljaste noge. Zdaj prosjači cigarete po cestah ln se mora ljudem odmika« v sneg, c* j« preoaka gaa.
poleta
lz padajočega letala ▼ globino. CutO Je, kako pada; v očeh se mu je napravila krvava, megla, z zadnjo močjo Je dvignil d»* sno roko proti vzvodu za odpiranje padala ln ga potegnil. Močan pok, sunek — krvava koprena mu Je Izginila Izpred oči in nad seboj Je zagledal veliko belo rožo svojega padala in zazdelo se mu je, da vidi krila svojega angela varuha. Z žalostnimi očmi Je sledli zadnjemu letu svojega starega tovariša »komarja«, ki se je s silovito brzino približeval zemlji in svojemu koncu. Nekaj trenutkov kasneje so ostale od ponosnega letala, ki je še pred nekaj minutami zmagovito letelo nad oblaki, le Se žalostne razvaline.
Okrog Kartalije Je bila popolna tlSlni ln padalo se je počasi kakor velika snežinka varno bližalo zemlji. Lahen vetrič ga je nosil preko mesta na njegovo Južno stran ln opazoval Je gručo otrok, ki so se v diru bližali kraju, kjer se bo dotaknil zemlje. Okoli padala je krožilo letalo ln učitelj Bošnjak mu je veselo mahal z roko. Nekaj časa je mislil, da bo padel v močvirje In poplavljen travnik, a veter ga Je zanesel dalje. Zadnji trenutek je zagledal neko žensko, ki je z vikom in krikom zbežala pred njim. Sunek in že je obležal na zemlji, ko je pogledal v zrak, je videl, da se je padalo zapletlo v akacijo. Odpel si Je Jermena padala in čakal na prihod svojih tovarišev, obdan od gruče ljudi, ki so ga začudeno opazovali. Kmalu nato Je aerodromski avtomobil pripeljal njegove tovariSe in učitelja, ki mu je ginjeno častita! na uspeli rešitvi. Pomagali so mu zložiti padalo ln odpeljali so se veoelo in zadovoljno proti aerodromu.
Na prsih mladega pilota pa se sveti danes mali zlati znak gosenic posute z rabini — znak vsakega pilota« /d mu je »Ir-TkK reCU Uvl^ojok
Malo hišne preiskave po grajskem stolpu, te) prvi znamenitosti bele Ljubljane
Grajska topova
Obisk pri Čuvaju
Srečanje z davnimi gftsti
Letr> 1898. je vpisal navdušen turist: »Prišedši iz Maribora čez Solčavske planine 6. VIII. 98.
Miroslav N., avskultant«.
Lojze Bel tram:
Zgodba o Tinčku
Tinčku je že petdeset let, ampak ljudje mu pravijo še zmerom Tinček, kakor otroku.
Ko je prišel na svet, mu je gospod Bog dal svobodno voljo kakor vsakemu č.o-veku. In povrhu tega mu je dal še nekaj talentov, da ne bo čisto brez vsega blodil skozi življenjsko pot proti svojemu cilju. Pa je Tinček rasel in se razvijal, dokler ni po dolgih letih zrasel v majhnega možička.
Stari čuvar našega mesta
Kako ponižna ln vsakdanja bi bila naša beia Ljubljana brez svojega slikovitega, mogočnega Gradu in kako malo, malo mogočen bi bil ta Grad, da ga ne bi na kraju izpopolnjeval visok, veličasten grajski stolp — vsemu mestu, vsej bližnji in daljni okolici v ponos in okras. Nekoč prej so bili lakšnile stolpi trden branik iz živega kamna, ob katere nepremagljivo zidovje so zaman butali jekleni šlemi in sulice in meči sovražnikov — danes so le še pomnik slavne, bojevite minulosti, neme, kamnite priče razkošja Ln viharnih dni davnih stoletij. Stolp ljubljanskega Gradu pa tudi danes ni še samo zgodovinska podoba, samo markanten spomenik preteklosti, še zmerom zvesto in pokorno služi blaginji mesu in dežele Se danes bdi nad nami vse dni ln vse noči budno čuječe oko grajskega čuvaja. Mi spimo in sanjamo v posteljah ln smo v snu tako daleč od življenja ln sveta — visoko nad nami pa nas varujejo oči čuvaja, ki vestno pazi, da nas ne bi presenetil ogenj, da se nam ne bi kaj zlega pripetilo odkod. Veliko in dragoceno Je njegovo poslanstvo v poklicu ln njegov delokrog Je širok, tako širok, kolikor morejo objeti s pogledom oči z grajskega stolpa Cez vse Barje do vznožja Krima, na šentviško stran tja do Šmarne gore ln tja do Kamniških planin.
Kadar kje v mestu gori, da čuvaj znak z dvema topovskima streloma, Ce v okolici, pa z enim Topova sta dva, spodaj ▼ utici pod stolpom To sta še stara topova daleč izpred vojne Dva »ahacija«, kot se Jima pravi. Cisto preprosto Je ravnanje i njima. Vlagalec se potegne ven in se na-trese smodnika vanj, Zgoraj se v odprtino vtakne netllna vrvica. Spredaj pa se za-baše cev s cunjami ali ščimerkoli Se, da nastane v cevi brezdušen prostor. Potlej smodnik eksplodira in požene med močnim pokom naboj v zrak. Po vojni so štiri trn starejše francoske topove pripeljali z Gradu v vežo magistrata. Ti so se polnili ie z batom. V delokrog čuvaja spadajo tudi še zvonovi v stolpu. Zdaj sta samo dva, tretjega je vzela vojna. Zvonita vsak dan opoldne in ob mraku. Tud! umrlim meščanom zapojeta. Dragocena zvonova sta to, stara najmanj 300, 400 let in sta še mešana s srebrom, čist, srebrn zvok to iznričuje Mogočna grajska ura je bila postavljena v stolp okrog leta 1848., pred nekaj leti so jo temeljito ponravili Vsak dan io čuvaj po dvakrat navije. kar tudi ni posebno lahko. Uteži so težke do 150 kilogramov — to so prav za prav veliki, masivni kamni. Štirje takšni kamni urejnieio tek ure.
Prijetno je v čuvajevi sobici in čisto. Po stenah vise portreti ljubljanskih županov, od Oraseliia in Ta"čar-ia d" Hr Periča in dr Puca Podobe Rudolfa Maistra, Ivana Vrhovnika, Sukljeta Slike iz potresne Ljubljane. Čuvajnica je s telefonom vezana z mestom. Kakšna je bilanca preteklih let, vprašaš prijaznega, ustrežljivega čuvaja.
čuvaj pripoveduje
»Veste, jaz sem komaj dobro leto tu zgoraj. Moj prednik bi vam vedel marsikaj zanimivega povedati. Lani je bilo kakšnih osem večjih požarov. Manjših je bilo seveda dosti več, organizacija gasilstva je na višku. Svoje dni so kar z Gradu izvajali strogo kontrolo nad dimniki. Danes tega ni treba več. Pač pa je bilo lani veliko število obiskovalcev na stolpu, tako do 10
Ste bili kdaj na Gradu? Dobro. Ogledali ste si njegove visoke zidove od vseh strani, obšli Sance, hodili med grajskimi okopi, zdaj pa pojdite še maice pogledat v stolp. Sto pet ui šestdeset strmih, vijugastih stopnic drži do stanovanja grajskega čuvaja. Nekam mračno in hladno postaja tu gori. stene in še celo strop je ves popisan z imeni obiskovalcev. Prav nič ne bi pomagalo jih znova pobeliti. Smo pač takim ljudje da si ne moremo kaj in da nismo srečni če ne pokažemo širnemu svetu svojih imen — če že drugod ne, s svinčnikom napisanih na steno — češ, tudi Jaz »em bil tu, tele stopnice so Imele čast, prenašat! mojo malenkost, saj me poznate, Jaz sem namreč ta in ta. Cuvajeva sobica je obenem stražarnica in Je odprta, to se pravi, opremljena z okni na tri strani sveta. na četrti strani držijo vrata na stolpno razgledno ploščad. Vsak obiskovalec mora tod mimo ln se torej vsakdo seznani a čuvajem, ki je tod velik ln edini gospodar. Ka) je naloga čuvaja? Prvič, da noč ln dan skrbno bedi nad mestom ln okolico ter vsak požar takoj oznani s topovskim strelom
»To se reče, po nekaj ur vsako no? me zamenjuje žena«, pripoveduje sedanji čuvaj g. Bemard »Veste, moja služba ni kar tako. Nimam uradnih ur, zmerom sem v delu Pet, Sest ur spanja — potlej me žen« zbudi ln spet Je treba na vse strani paziti, zmerom samo paziti, da kje ne Iz-plarnti požar Dolge ln dolgočasne so nočne lire. Privaditi se Je treba...«
Pogled t Gradu po dvakrat beli T.jubljanj
Zdaj pa je Tlnčak že star možiček, na svojem težkem križu nosi pet križev. Visok je približno sto štirideset do sto petdeset centimetrov. In racž po cestah, sključen sam vase. Noge ima nekako krivuljaste, ln ko obstoji na kakem vogalu zasnežene ulice, se določno vidi, kako se njegove krivuljaste noge ob'ikujejo v veliko črko O. Na nizkem vratu mu stoji čez mero debela glava. Obilna je skoraj za dve normalni človeški glavi, širok nos mu je potlačen globoko v obraz. Koničasta brada mu štrli nekam naprej. Drugače se Tinček brije, le pod nosom si pusti kupček sivih brčic. Pokrit Je s kapo, ki mu je mnogo premajhna, in ko ga človek uzre, se mu zazdi, da je kapa na njegovi glavi povsem odveč. Vse na njem je tako silno snešno ln žalostno obenem. Velike, skoraj
Kupon za brezplačno »Minuto potnenkau štev. 21
V glavnem drevoreda na Grada
V vpisni knjigi sa leto 1909. najde« tal*
besedilo:
»Franc Presekar Je bil 1 vinotoka Leta 1905 kot Cevlarski Pomočnik na izgled na Ljublano kot trdni Slovenec iz Koroškega. Hodiš pri Celovcu. Od Peuskega društva Zvezda«.
Istega leta je nekdo napisal:
»Matija Stok, Nadpostrešček it 45 na 10
septembra 1905 j« prišel lz Trsta na Prešernovo slavnost«.
Leta 1908. sta se podpisala dva: »Anton Melik, Ljubljana 5. IX. 1908.
študent iz Rio de Janeira.
Dragotln Lončarič iz Skiada, študent v Buenos Airesu«.
Od včeraj do danes
V knjigo za 1909 Je nekdo priložil šopek planik. Se danes počivajo tam. Tega leta so obiskovalci — zavedni narodnjaki nalepili — poleg svojih imen vse polno žalnih znamk v spomin narodnih žrtev septembrskih demonstracij Adamiča in Lun-dra ter kolkov družbe sv. Cirila in Metoda s ptujske skupščine in s sliko družbene šole na Muti. Podpisano je:
»Hrvatsko pjevačko društvo .Primorski Hrvat* na Trsatu kraj Rieke pri 251etnicl slov. pevskega društva Slavec«.
Izletnik z našega juga je napisal leta 1910 v cirilici:
»Slava ljubljanskom narodu! Živeli Slovenci !«
Tud! naš Blagopokojni kralj Aleksander je obiskal grajski stolp: »27. VI. 1920. Aleksandar«. Takrat Je bil še regent Kot kralj je s kraljico Marijo čez nekaj let ponovno obiskal Grad.	L. K.
V starih časih sobana grajske gospode — dandanes zavetje brezdomcev
n!ki, zlasti otroci, pokvarili. Takole živim, ob pipi tobaka in čuječnosti. Prav malo so mi mar reči in stvari spodaj, v mestu, s katerim me veže samo telefonska žica...«
Kadar se ujezita zemlja in nebo
To bi nam paC vedel povedati lz zgodovine Gradu in mesta pod njim prejšnji grajski čuvaj g. Svetel, ki se je v grajskem stolpu celo rodil in prav tam v vestnem službovanju tudi osivel. In njegov oče, ki je 46 let služboval in ki je nastopil službo že leta 1882. Kako Je bilo na primer ob priliki potresa v Ljubljani na veliko noč
lunaska rešitev ia etra ta
Kako si je mladi Stevan Kartalija z drznim skokom z izgubljenega brezmotomega letala rešil življenje
Vršac Je danes najbolj znana šola brezmotomega letenja v Srbiji. Pod Vršačko kolo in njenimi starodrevnimi razvalinami leži v širosti banatski ravnici vršački aerodrom. Hangar z malo stanovanjsko hišico, vedno polno smeha ln humorja, tvori to naselje brez motorašev. Cez dan se neprestano dviga malo motorno športno letalo, ki vleče za seboj jadralna letala visokih sposobnosti, ki se odklopijo takoj, ko zaidejo v njim ugodno strujo. V velikih krogih se vzdigujejo proti brezkrajni modrini neba v lovu za novimi višinskimi, dolžinskimi ln časovnimi rekordi. Med učenci, ki so pred kratkim zapustili to šolo, kjer so napravili izpit »C«, je bil tudi komaj 16 let stari Stevan Kartalija. Usoda je hotela, da je najmlajši izmed učencev doživel avanturo, katere se ne bi sramoval niti najstarejši pilot-lovec.
Poleg gruče veselih tovarišev si mladi Kartalija oblači letalsko obleko, si skrbno pripne padalo in se zbrano pripravi za polet, v katerem naj bi pokazal, da je že sposoben nositi značko »C«. Letalo visokih sposobnosti »Beograd« tipe »Komar«, eno najstarejših vršačke šole, je pripravljeno za start. Mladi pilot zavzame svoje mesto za krmilom, se čvrsto priveže, dvigne roko v znamenje pilotu motornega, svojemu učitelju Bošnjaku, da Je pripravljen za start. Motor zapoje pod polnim plinom ln letali se po kratkem odlepita od zemlje. Po predpisanem aerodromskem krogu sta vzeli smer proti Vršcu. Medtem ko se je kazalec na višinomero počasi dvigal, je mladi Kartalija opazoval iz svojega pilotskega
nasproti. Kratek pogled na višinomer, ki mu je pokazal višino 800 m, mu je povedal, da lahko vsak čas pričakuje znaka za odklopitev. Ni se motil. Pilot motornega letala je dvignil roko- dogovorjeno znamenje. Kartalija je potegnil ročico za odklopitev — toda brezuspešno. Potegnil je drugič z vso močjo; toda ko mu tudi zdaj nI uspelo, osvoboditi se motornega letala, je stisnil krmilno palico s koleni in z obema rokama silovito potegnil za vzvod. Močan sunek — krmilna palica mu uide izmed kolen in že čuti, kako mu udari na trebuh. Preden se še dobro zave, je letalo že v hrbtnem letu. Zapazi, da Ima nebo spodaj a zemljo zgoraj. Medtem ko premišljuje, kako bi se rešil iz te neprijetne situacije, kajti Kartalija ni še nikoli izvajal akrobacij, se mu je letalo vsmerilo v strmem poletu proti zemlji. Pogled na altimeter mu je je povedal, da je letalo že prekoračilo dovoljeno brzino 101 km na uro, da se kazalec počasi pomika proti številki 150 in jo končno tudi doseže. Ko je pogledal na krila, mu je postalo pri srcu ne verjetno tesno — krila so se zvijala, kakor bi bila narejena iz gumija. Podzavestno Je napravil kretnjo, da bi letalo spravil spet v normalni položaj — toda stari »Komar« takim naporom ni bil več kos. Z zamolklim treskom Je desno krilo odletelo od trupa in letalo se je začelo obračati okoli svoje osi proti zemlji. 2e pri prvem obratu se je poizkusil osvoboditi vezi, toda ker so mu nagajala očala, poizkus ni uspel. Z desno roko jih je odvrgel, se z levico osvobodil vezi ln se pri tretjem obratu pognal
1895? Tudi Grad Je poSteno pofreslo, vendar je moško kljuboval, samo dimnik! so se zrušili ln v čuvajevi sobici je na debelo odpadel omet. Istega leta pa je udarila strela v grajski stolp in ubila čuvaje-vega sina v zibelki. Tudi pred dvema letoma je izkopala strela v stolpu veliko luk-nio Kolikor bolj je stolp varen od spodaj, toliko bolj so mu nevarne zle sile neba. V zgodovino prirodnih katastrof spadajo poleg ognja tudi poplave. Večkrat je že moral čuvaj z gradu s topovskimi streli nokl;rali na oomoč iz mes*a. koieRa-jein bližnja mestna okolica tonila v morju vode. Zadnia nonlavna katastrofa leta 1921. nam je še vsem v spominu.
Zdaj pa še majhen vpogled v vpisne knjige obiskovalcev, ki jih hrani čuvaj grajskega stolpa. Koliko velikih in majhnih imen velikih in malih ljudi je vpisanih v teh debelih vezanih zvezkih, od katerih so starejšim listi že močno orumene-11. kakor je že prenekatera roka za zmerom omahnila, ki je tod vpisovala svoje ime in datum obiska. Ko listaš po seznamu imen. vidiš, da je tudi v starejši dobi, daleč pred voino vpisanih največ Slovencev. Cehov Hrvatov in Srbov, pred tujerodnimi gostL
tisoč. Zelo mnogo Nemcev, Angležev, eden iz Kaira. Tule je knjiga, v katero se obiskovalci vpisujejo. »Zdajle se vam zdi prijetno pri nas, pa ni zmerom tako. Huda zima letos se je tu gori v takšni višini močno občutila Nikoli ne moreš pošteno ogreti debelih grajskih zidov. Poleti je prijetno, nikoli prevroče. No svežega, čistega zraka nam ne manjka. Ves dim iz mesta se že tisočkrat prečisti in razgubi, preden nas doseže Zimski meseci mi z meglo zastirajo razgled, zato Je pa poleti treba pažnje noč in dan. Poznati je treba mesto do poslednje uličice in okolico do poslednje vasi in poti. Obiskovalcem postrežem z informacijami, sicer so pa zdaj na vrhu stolpa orientacijske table. Vremenske instrumente so odstranili, ker so jih zvedavi poset-
Jaona tribuna
Spremembe v naši operi
Iz kroga gledaliških abonentov smo prejeli sledeči dopis: Ce drugo ne, obeta vsaka sprememba pri kakem vodstvu novo inciativo, pri občinstvu za zanimanje za novo smer. Kar se posebej tiče gledališča, pa ne more nihče, ki ni zrasel v njegovem ambientu, zamenjati strokovnjaka, kakor je bil n, pr. g. Polič. Taki ponesrečeni poskusi so se izjalovili še povsod, tako svoječasno tudi v Zagrebu in v Beograda. Gotovo je imel tudi g. Polič svoje hibe; kdo jih pa nima! Javnost pa je tako poštena, da mu po ogromni večini priznava sposobnost, znano ji je seveda, da mu, kakor še mnogokje, sotrudniki niso bili vsi na mestu. Taki vzroki zakrivajo z reakcijo in protireakcijo dostikrat dobršen del vrednosti odličnih mož. Ljubosumnost in kovarstvo cveteta bujno v n.iši deželi. To je treba pogumno zapisati. Sam Bog vari, če bi nevoščljivost gorela!
Naše gledališče je po izjavi direktorja beograjske opere Lovra Matačiča v peštan-skem radiu igralo nekaj časa prvo vlogo v državi. Res se lahko ponašamo, da smo prvi ali pa med prvimi vprlzarjali novitete; še eksperimentov se nismo bali. Kje so tiste naše predstave, kakor Luiza, Hlapec Jernej, Igor, Snegoručka, Katarina Izmajlova, Koštana, Francesca da Rimini, Plamen, Chenler, Štirje grobljani, Boris, Caričin ljunimec, Don Kihot, Falstaff, Lo-i. ngrin itd., v interpretaciji Djundjenče-re. Gostiča, Piimožiča, Betetta, Thierry-jeve!
Sedaj pa se nahajamo sredi sezlje goli, brez repertoarja tako, da imamo včasih opero fiai štiri dni zaprto. Hočejo nas zaslepiti s stalnimi malopomembnimi gostovanji, samo da bi se masklrala pomanjkljivost zamujene sezone. Kolikor bolje bi bilo. če bi nam dala gospa Djundjenac namesto dveh nastopov v Traviati rajši Fran cesco ali Silvano v Plamenu. Kolikega umetniškega pomena bi bilo. če bi nastjpil g. Dermota v vlogi Don Octavia v Don Juanu; saj nam je znano, da je pel to vlogo na solnograških prireditvah.
Kam torej gremo? že sedaj, ko bi si morali ustvariti z domačim osebjem dovolj repertoarja in polniti hišo, smo odvisni od sialnln ,rostc\anj. Kaj oo v n> rcu maju in juniju? Vsaj repertoar zadnjih let bi bilo treba izkoristiti Edino v tem dajemo upravi prav, da teži k opereti, ker opere res ne more rati z uspehe i /minitvo pa je. da je prav sedanji p. direktor, ko je še udobno sedel v parterju, lu<"al naravnost strele na tedanjo reprodukcijo ter smatraj opereto za profanacijo našega gle-
dališča. Danes pa menda vidi v njej vzvišena glasbena dela.
Torej repertoarja ni. In sedaj, ko je odpovedal še g. Betetto, sploh nI mog.oče izvajati ničesar več, razen tiste znamenite Nižave, ki ni niti senca vprizoritve lz prejšnjih let. Očitna dekadenca!
Z nekaterimi novimi angažmani je dokazala sedanja uprava svoje neznanje. Razumemo stvar; saj sta gospoda Ukmar in Debevec v operi novinca — toda opravičilo to seveda ni. Tudi za g. Primožiča še vedno nimamo resnega nadomestila. Svoječasno se Je govorilo o nekaki preiskavi proti nJemu in Jo Je menda tudi sam zahteval. Potem pa Je vse utihnilo. Cas bi že bil, da se tudi ta stvar razčisti.
Se cela vrsta je zadev, ki bi Jih lahko navedli v ilustracijo novih razmer na naši operi. Zaenkrat pa naj bo dovolj.
Prijatelji gledališča.
Nas radio in oni za mejo
Prijatelj lista od onkraj meje nam piše:
Malokdaj Imamo pri nas priliko, poslušati ljubljansko radiopostajo, a še kadar nanese, smo pogostokrat razočarani. Zadnjič je bilo med drugim v okviru nacionalne ure najavljeno predavanje o velikem srbskem narodnem buditelju sv. Savi, ki sta ga po stari navadi prenašala tudi Zagreb in Ljubljana Ko Je prišel čas, se ljubljanski postaji niti malo nI mudilo, da bi dovolj zgodaj dobila zvezo v Beogradom, temveč je začela s prenosom, ko Je predavanje še zdavnaj teklo. Pa to bi se nam še nič čudnega ne zdelo — človek bi lahko mislil ,da je to pač netočnost, kakršna Je v naši domovini v navadi.
Ko Je bil govor končan, nam Je predavatelj napovedal še svetosavsko himno. Tokrat pa se Je ljubljanski postaji tako mudilo, da himne nI utegnila počakati, temveč je prekinila zvezo z Beogradom ln nam v zameno za resno nacionalno predvajanje na ploščah zavrtela nekaj valčkov iz operet. Pri aparatu nas Je bilo zbranih nekaj ljudi ln nismo se mogli načuditi, zakaj in kako ta postopek. Nekateri so dejali, da je pač na vsem Balkanu zmeda ln nered. Jaz pa sem za vsak slučaj poiskal še Beograd — ln glej, v resnici smo ujeli Se dobršen del svetosavske himne in na koncu svečano izjavo, da je končan »nacionalni čas* in ž njim prenos v Zagreb ln Ljubljano.
Stvar nas je pošteno razburMa vse skupaj in sklenili smo, da spravimo to reč v javnost.
$atno§bi©i&a studita
Na članke, k! smo jih z: njenega ustroja in dela, i dvoma vzbudil pozornost srednješolsko mladino
Ko dobi dijak ponedeljsko »Jutro« roke, najbrž ne bo pogledal najprej poli tike ali rubrike »Ha-ha«, temveč bo z na; večjim zanimanjem pogledal, ali ni mord spet kakšen članek, v katerem je vsak druga beseda: reforma, profesor, preobre menjenost Itd. Prebere ga z blaženir smehljajem na ustnicah, kajti članek g vseKakor bolj zabava kakor najduhovitejš šale. Kaj pa si misli ob branju teh član kov, bom skušal jaz povedati nekaj besec Stalno ge naglaša: reforma šole je nuj no potrebna. Pišejo se dolgi članki in n dolgo in široko se navajajo razni vzrok: zakaj bi se morala reformirati današnj srednja šola. Vendar bodi povedano, ni kjer še nisem zasledil konkretnega načrt: ali predloga, kako naj bi se ta reč iz vedla. Zdi se, kakor da bi mačka hodil: okrog vrele kaše. Kot glavni nedostatk: ki naj bi se odpravili se navalijo: pr«3 obremenjenost, prenagrmadeno gradivc i slaba metodika, preveč slovnice, preobre i menjeni profesorji, prenapolnjeni razred | itd.
j Resnične reiorme le po moji sodni no trebna le preobremenjenost profesov;'«v kar bi se d'to rešiti s tem. da bi se nai nastavilo novih učnih moči. kolikor iih 1 treba, saj ie vendar znano, koliko jih je ki čakajo na nastavitev. Ta točka le pole* tiste, ki gcvorl o prenapolnjencstl razredov edina, ki nujno terja reforme.
Preobremenjenost, prenagrmadeno gre divo itd. sc pa pojmi, ki jih današnja šol! in dijak ne poznata. Ti pojmi so se raz pasli le po glavah preža skrbi jenih staršei in navsezadnje še pri vzgojiteljih. Tisti malenkosti znanja, ki ga zahteva danršnjs i srednja šola. vendar ne boste smatrali Zi
žalostno pismo slrcte Verke
Mala osemletna Verica Lundrova iz Kočevja je sirota. Pred nekaj časa je bila v ljubljanski bolnišnici operirana na očesu, nato pa so ji zdravniki predpisali naočnike, ki stanejo din 9S.—, kar je razvidno iz prepisa recepta, ki preobremenjenost! To znanje še zdaleka n
tolikšno, kakršno ja bilo v prejšnjih časih ko m nihče tarnal nad »preobremenjenost jo«. Za primer vzemimo šesto šolo. Zdaj ji šestošolec preobremenjen z gradivom, č se zahteva od njega, da zna vsaj logarlt mirati v matematiki; nekdaj je moral ob vladati vso sferično trigonometrijo. Prito žujejo se, češ slaba metodika v učenju ma tematike. Ce bi dijak preštudiral doma tist dve nalogicl, ki jih dobi za domačo vajo bi se nihče ne pritoževal nad slfiblm usp« hom. Tako pa ni nič čudnega, da ne zrn nič, ko vsako nalogo v veliki naglici prec uro prep:5e. Krivda na profesorjih je le tem. da dopuščajo to prepisovanje, in nii več. Vzemimo kak jezik, na primer nem ščlno. Od učenca se zahteva, da zna ob noviti berilo in pa na pamet kakšno krat ko Schillerjevo pesem. Kakšna malenkost
ga hranimo v našem uredništvu. Siro-tica stanuje pri svoji stari materi, ki je bolna in brez sredstev. Mala Verica si torej ne more nabaviti predpisanih naočnikov in prosi dobre ljudi naj se je usmilijo, da si bo lahko kupila naočnike, brez katerih ne vidi. Naše uredništvo se pridružuje tej prošnji in sprejema darove za malo Verico.
Pomislite, kako hudo mora biti otroku, ki brez naočnikov ne vidi, in spomnite se, koliko dinarjev ste pustili pri slaščičarju, pri prodajalcu sadja in drugod, ko ste bili majhni. Darove oddajte v upravi »Jutra«, Ljubljana Knafljeva ul. 5. Kdor hitro pomaga, dvojno pomaga!
Na tisoče znanih in neznaftth Hnov žive SJi&dfe sredi tega labs?|nta zidov, ulic in cest in vsaka človeška usoda zase skriva v sebi velik nenapisan roman
Vsak dan premeri najmanj "trikrat mesto navzdol in počez, potlej se kje v kotu samotne gostilne zagrebe vase in po ure in ure strmi v kolobar, ki ga je s svinčnikom zarisala na ploskev mize njegova slabotna, drhteča roka. Recimo mu kar na kratko Francž, saj približno tako mu je v resnici ime. Njegov obraz je že davno izgubil obliko m barvo zdravih lic, rumenkasta, nagubana koža pokriva danes samo še izbočene kosti in na ličnicah mu gori noč in dan rdeč madež. V klavrno podobo skeleta ga je skozi mladost izžrla tuberkuloza. Trideset let star neozdravljivo bolan hiralec, od vseh zapuščen, od zdravega življenja za vekomaj zavržen samotar, ki mu je cesta dom in prokletstvo. Starši so mu že davno pomrli, daleč nekje zunaj. Njegova mati — revna služkinja, ki je šla pred vojno v cesarsko mesto Dunaj kruha služit. Enkrat samkrat je nemara ljubila in plod te skrivne ljubezni — bolni France živi danes na naših ulicah svojo žaiostno pozabljeno življenje. Oče nepoznan, nobenih podatkov niso našli o njem, razen tega, da je fant pristojen v Ljubljano O pač, sorodnike ima, ki so ga ko je bil še čisto mlad za silo preživljali, potlej pa so ga dali za krojača učit češ, zdaj si pomagaj fant, kakor moreš in znaš.
In fant je jedel grenki kruh nezakonskega otroka brez pravic z velikimi dolžnostmi, ki so ga strle, mu nakopale jetiko in ga čez noč postavile svetu in življenj« ob
sTran PreTcSal je po lvoTni?n'c«h in zdraviliščih mesce in leta, žive! od podpor dob-brih ljudi, dokler ga ni življenjska moč v žilah čisto zapustila, dokler se ni v tridesetem letu znašel na pragu hiralnice, kjer zdaj živi, med osemdesetietniki in čaka svojega konca. Prav za prav bi se v resnici najraje vlegel v posteljo in tam počakal, da se mu usoda razplete pa ne strpi, še ga žeja po življenju, ki se mu je za zmerom odtegnilo. Težko hod' po cestah, iz-kostenelo telo mu sproti omahuje in kašelj mu jemlje dih.
»Pa vendar rad gledam. gledam, kako se imajo ljudje radi, kako se smejejo in so zadovoljni s seboj. Ženske gledam, slišite, ženske 1 Še nikoli nisem imel rad ženske, moral bi reči, še nobena me ni nikoli marala in me ne bo. Poglejte me vendar in po pravici povejte Se če bi bil bogat bi me nihče ne maral. Sam sebi se studim, če se pogledam v ogledalo. Nikoli, nikoli več ne bom zdrav...«
Prav za prav bi ga moral človek zdajle kako potolažiti, mu reči lepo besedo, da bo že še vse dobro in tako dalje kakor že lažemo radi drug drugemu v tolažbo Pa si kar tiho in se ti zdi tako najbolj prav Kajti Bobcscdnik France je že davno na čistem s seboj in se ne vdaja več samopre-vara m.
Posloviš se fn gre§. Tn natanko ve?, da ga boš čez pol ure spet srečal na vogalu Aleksandrove ceste. Stal bo tam nepremičen, v
tesni prekratki suknji, ki so mu jo darovali dobri ljudie. Hudo ca )e videti v iz-
nvi/jjan, rumenkast c-bra^, v blesteče, že / ___
'} et
nekam blodne, bolne oči, ki usihajo in vendar še zmerom hrepenijo p., nedoseglji vem — — —.
*
Kar naravnost: Slabega uspeha so krivi dijaki sami, v majhni meri pa profesorji, kar bom pooieje razlezli. Dokaz, ca so krivi dijaki in profesorji, je že v tem, če
primerjamo uspeh ob koncu polletja z enim na koncu ieta.
Dijak namreč, kakor sam pravi, »za-bušava« vse leto. Špekulira po receptu, ki sem ga prej omenL, manj ali bolj spretno, tako da si do zadnje konfeience nabere rekordno število »cvekov«. Statistika bi to potrdila! Nato pa se začne izkopavanje iz »čikov« in »fajf«. »Fant se uči noč ln dan,« kakor pravi mamica. Sem pa tja se komu posreči, da se izmaže. Profesorji (in to je njihova napaka) mu velikodušno odpuste, da Je zabušaval vse leto; ne vidijo namreč radi slabega uspeha; kajti profesorji so tudi ljudje in nikakor niso tako krvoločni, kakor mislijo skrbeče mamice in očki, češ profesorju je vseeno, če pade ves razred. Vsi naj si dobro zapomnijo, da je dober končni rezultat za profesorja ravno taka nagrada kakor za dijaka dobro izpričevalo.
Toda vrnimo se k vzrokom. Osnovna misel današnjega dijaka Je, kako »priti skozi« najceneje in s čim manjšim znanjem. Da je dijak sploh prišel do tega nazora, so pa v majhni meri krivi žal profesorji s svojo preveliko popustljivostjo. Njihovo popustljivost pa popolnoma opravičuje njihova preobremenjenost. Pri tolikšnem številu učencev pač ne more nihče zahtevati od profesorja, da dela čudeže. Da se vsi trudijo, kolikor je v nji-
hovih močeh, razen malenkostnih izjem, ja gotovo in vse hvale vredno. V sedanjih razmerah profesor pač ne more tako temeljito vršiti težavnega dela. Dijaka more vprašati le po enkrat vsako konferenco. Dijak pa si misli: »Kaj bi se učil za jutri, ko Cisto gotovo vem, da ne bom vprašan.« Je to pač mana dijaška slabost, da ne misli delj ko do naslednjega dne. Ko gre v-jutraj v šolo, si često pravi: »Ce danes izvozim brez fajfe, pa sem dober.« Ce mu pa le iz-podleti, pa se tolaži: »Kje je še konec leta!« In tako se zanaša in zanaša. Počasi mu pride to naz.ranje v meso in kri. Ves idealni trud profesorjev je zaman. Da bi se dalo temu odpomoči, je jasno. Starši bi po mojem stvar lahko kaj malo izboljšali. Pač pa profesorji. Nastaviti bi bilo treba novih učnih moči. Profesorji bi s tem dobili več prilike, da posvetijo svojo skrb posamezniku, kar zdaj nI mogoče. Dijaka bi morali prosto p r 1 s il 11 i, da se uči. Kajti, da bi se sam od sebe učil, tega. bodimo odkriti, ne bomo doživeli pri mnogih. S strogostjo bi se pa moralo začeti takoj v prvi! Pozneje je prepomo. To je prav kakor z medvedom, ki je okusil človeško krL
Te misli so se mi v glavnem porodile ob branju člankov, ki so jih spisali mogoče ljudje, ki malo poznajo dijaško dušo in razmere v šoli med poukom. Ker sem sam dijak. Imam mogoče več vpogleda v te probleme. Ce sem pa s tem koga užalil, prosim odpuščanja — pa brez zamere.
U. V.
so tiste naše predstave, kakor Luiza, Hlapec Jernej, Igor, Snegoručka, Katarina Izmajlova, Koštana, Francesca da Rimini, Plamen, Chenler, Štirje grobljani, Boris, Caričin ljunimec, Don Kihot, Falstaff, Lo-i. ngrin itd., v interpretaciji Djundjenče-re. Gostiča, Piimožiča, Betetta, Thierry-jeve!
Sedaj pa se nahajamo sredi sezlje goli, brez repertoarja tako, da imamo včasih opero fiai štiri dni zaprto. Hočejo nas zaslepiti s stalnimi malopomembnimi gostovanji, samo da bi se masklrala pomanjkljivost zamujene sezone. Kolikor bolje bi bilo. če bi nam dala gospa Djundjenac namesto dveh nastopov v Traviati rajši Fran cesco ali Silvano v Plamenu. Kolikega umetniškega pomena bi bilo. če bi nastjpil g. Dermota v vlogi Don Octavia v Don Juanu; saj nam je znano, da je pel to vlogo na solnograških prireditvah.
Kam torej gremo? že sedaj, ko bi si morali ustvariti z domačim osebjem dovolj repertoarja in polniti hišo, smo odvisni oi sialnln ,rostc\anj. Kaj oo v n> rcu maju in juniju? Vsaj repertoar zadnjih let bi bilo treba izkoristiti Edino v tem dajemo upravi prav, da teži k opereti, ker opere res ne more rati z uspehe i /mimlvo ! pa je. da je prav sedanji p. direktor, ko j je še udobno sedel v parterju, lu<"al ra- I ravnost strele na tedanjo reprodukcijo ter smatral opereto za profanacijo našega gle-
Na članke, ki smo jih zadnji čas objavili o vprašanju srednje Sole, njenega ustroja in dela, smo iz dijaških vrst prejeli dopis, ki bo brez dvoma vzbudil pozornost med vzgojitelji in starši, a posebej še med srednješolsko mladino
žalostno pismo slrcte Verke
Mala osemletna Verica Lundrova iz Kočevja je sirota. Pred nekaj časa je bila v ljubljanski bolnišnici operirana na očesu, nato pa so ji zdravniki predpisali naočnike, ki stanejo din 9S.—, ! kar je razvidno iz prepisa recepta, ki ga hranimo v našem uredništvu. Siro-tica stanuje pri svoji stari materi, ki je bolna in brez sredstev. Mala Verica si torej ne more nabaviti predpisanih naočnikov in prosi dobre ljudi naj se je usmilijo, da si bo lahko kupila naočnike, brez katerih ne vidi. Naše uredništvo se pridružuje tej prošnji in sprejema darove za malo Verico.
Pomislite, kako hudo mora biti otroku, ki brez naočnikov ne vidi, in spomnite se, koliko dinarjev ste pustili pri slaščičarju, pri prodajalcu sadja in drugod, ko ste bili majhni. Darove oddajte v upravi »Jutra«, Ljubljana Knafljeva ul. 5. Kdor hitro pomaga, dvojno pomaga!
Ko dobi dijak ponedeljsko »Jutro« v roke, najbrž ne bo pogledal najprej politike ali rubrike »Ha-ha«, temveč bo z največjim zanimanjem pogledal, ali ni morda spet kakšen članek, v katerem je vsaka druga beseda: reforma, profesor, preobremenjenost itd. Prebere ga z blaženim smehljajem na ustnicah, kajti članek ga vseKakor bolj zabava kakor najduhovitejše šale. Kaj pa si misli ob branju teh člankov, bom skušal jaz povedati nekaj besed.
Stalno ge naglaša: reforma šole je nujno potrebna. Pišejo se dolgi članki in na dolgo in široko se navajajo razni vzroki, zakaj bi se morala reformirati današnja srednja šola. Vendar bodi povedano, nikjer še nisem zasledil konkretnega načrta ali predloga, kako naj bi se ta reč izvedla. Zdi se, kakor da bi mačka hodila okrog vrele kaše. Kot glavni nedostatki. ki naj bi se odpravili se navalijo: preobremenjenost, prenagrmadeno gradivo slaba metodika, preveč slovnice, preobremenjeni profesorji, prenapolnjeni razredi itd.
Resnične reiorme le po moji sodni potrebna le preobremenjenost prof?s6v;«v. kar bi se d»lo rešiti s tem. da bi se pač nastavilo novih učnih moči. kolikor iih je treba, saj ie vendar znano, koliko jih je. ki čakajo na nastavitev. Ta točka ie r>oleg tiste, ki gevori o prenapolnjencsti razredov, edina., ki nujno terja reforme.
Preobremenjenost, prenagrmadeno gradivo itd. sc pa pojmi, ki jih današnja šola in dijak ne poznata. Ti pojmi so se razpasli le po glavah preža skrbi jenih staršev in navsezadnje še pri vzgojiteljih. Tiste malenkosti znanja, ki ga zahteva današnja srednja šola. vendar ne boste smatrali za preobremenjenost! To znanje še zdaleka ni tolikšno, kakršno Ja bilo v prejšnjih časih, ko m nihče tarnal nad »preobremenjenostjo«. Za primer vzemimo šesto šolo. Zdaj je šestošolec preobremenjen z gradivom, če se zahteva od njega, da zna vsaj logarit-mirati v matematiki: nekdaj je moral obvladati vso sferično trlgonometrijo. Pritožujejo se, češ slaba metodika v učenju matematike. Ce bi dijak preštudiral doma tisti dve nalogici, ki jih dobi za domačo vajo, bi se nihče ne pritoževal nad slabim uspehom. Tako pa ni nič čudnega, da ne zna nič, ko vsako nalogo v veliki naglici pred uro prep!5e. Krivda na profesorjih je le v tem. da dopuščajo to prepisovanje, in nič več. Vzemimo kak jezik, na primer nemščino. Od učenca se zahteva, da zna obnoviti berilo in pa na pamet kakšno kratko Schillerjevo pesem. Kakšna malenkost
je to v primeri s tem, da je moral prej
znati na pamet malone vso Nibelunško pesem, kar niso mačje solze. In takih primerov je nešteto. V zgodovini na primer zdaj zadostuje, da sploh veš, kdo je bil Martin Luther. Nekdaj je bilo najmanj, kar si moral znati, vseh 95 njegovih tez na pamet.
Nehote se nam pojavi vprašanje, kako je sploh prišlo do tega zloglasnega pojma o preobremenjenosti? Razlaga je zelo preprosta. Mislim, da mi ne bo nihče zameril odkritosrčnosti. Vzrok je namreč v špekulaciji, ki se je bohotno razpasla med dija-štvom. Kakšna je zveza med tema dvema pojmoma, bomo takoj videli.
Dijak je navadno vprašan enkrat med dvema konferencama. Cim je bil vprašan, vrže z zmagoslavno gesto knjige v kot ln jih ne pogleda za nobeno ceno več. Na prigovarjanje staršev, naj kaj pogleda vanje, pravi: »Saj sem bil že vprašan!« Ker Je dooil dobro oceno, ga starši puste za nagrado pri miru, češ: Naj si odpočije, revček. Ko profesor vse izpraša, začne iz-nova. In sinko vidi. da bo mogoče vprašan že naslednjo uro. Zdaj se pa začne divje učenje. Spat hodi pozno, vstaja navsezgodaj. Kalne, saj mora predelati snov vsega mesca ali še več, kolikor je pač »prešpii-cal«. Skrbni starši pa si mislijo: »Ti grdi profesorji, koliko dado mojemu revčku učenja, saj bo zbolel.«
No. ln sinček je naslednji dan res vpra šan. Tedaj mu »rata« ali pa ne. Ce mu ne, kar ni nič čudnega, kajti takih je malo, ki bi se v nekaj urah lahko naučili snov enega mesca, pribiti manvca v šolo ln zatrjuje profesorju s solzami v očeh: »Vam rečem, gospod profesor, uči se do polnoči vstaja že ob petih zjutraj.« Naivnim staršem se pač čudno sdl, kako to. da je dobil sinko »cveks, ko se Je vendar toliko učil. Mislijo si: Tu rrorn biti drug vzrok Aha. ga že Imamo! Preobremenjenost je to...
Da, res je. dijak je preobremenjen, toda z učenjem — na noben način. On je pač obremenjen z važnejšimi stvarmi, ki jih sam! dovolj poznate ln jih '-»e brm našteval. Priznati pa morate vsi, da vidiš danes na ulici skoro samo dijaštvo...
Reformacijo v tej smeri bi bila nesmisel na. Popraviti bi sc n ornlo samo rok a j napak in nič več. Da hi se pa mogoče snov reducirala, ne prihaja razen nekaterim -»kva.zi-reformatorjem«, nikomur na um. In naposled: država in narod zahtevata, da izide iz šoT;» človek čimbolj izobražen in ."^-stransko dobro podkovan, kajti le tak bo koristil občestvu.
Kaj pa je potem vzrok slabega uspeha?
lm m nam pr£%iiawlii
Pogled za kulise velike teroristične organizacije, ki s svojim ro varjen jem v miru in vojni dviga UjI\\o prahu
koristijo niti stranki niti peodlncem. Toga IRA je smrtna sovražnica vsakega parlamentarnega sistema, eno njenih temeljnih gibal je nestrpnost ln njeni voditelji so prepričani, da revolverska krogla opravi mnogo več kakor katerakoli skupščina. Med člani IRA Je največ mladih nezaposlenih ljudi, a poleg njih študentov, delavcev. nameščencev. Med voditelji pa jih Je nekaj, ki jim je teroristična akcija postala že pravi poklic. Javno mnenje ima tudi na Irskem samem o članih organizacije precej slabo mnenje. Njihove akcije namreč nikoli ne kažejo drznosti in tveganja, temveč zmerom napadajo samo žrtve, ki se ne morejo braniti. To se Je zlasti nazorno pokazalo pred 4 leti, ko so v Castle-townsendu ubili 721etnega vi ce admirala So-mervilla. Katoliški nadškof v Rcesu je o tem zločinu rekel, da nosi pečat boja^ljiv-ca. ki udari samo. kadar je gotov, da ga kazen ne more zadeti.
Cilj IRA Je, da se vsa Irska, torej tudi njen severni angleški del. kot samostojna republika odcepi od Velike Britanije. Prvotno je ta program zastopal tudi De Valera, a ko je spoznal, da za tako odločitev ni mogoče dobiti zakonite večine v vseh volilnih okrajih, je to misel opustil. Takrat se Je zadovoljil, da se republika proklami-ra samo v 26 izmed 32 grofij, ki so se bile zanjo izrekle. S tem pa se je začela strahovita borba med severnim in južnim delom Irske. IRA je v to borbo posegala z vso živahnostjo, izdala je parolo, da hoče severno Irsko »osvoboditi angleškega voliva«, če ne gre drugače, pa z bombami.
Ko je De Valera leta 1932, postal predsednik irske avtonomske vlade je vsem političnim kamencem dal svobodo i*i TRA je stopica v novo fazo razmaha. Od takrat so se atentati ln zavratni umori vrstili drug za drugim. Viceadmiral Somerville je padel v njihove roke samo zato. ker je nekim mladeničem svetoval, naj stoplio v britansko mornarico. Zaradi zločina nad njim je bil neki Micbael Conway obsojen na smrt, a De Valera ga je pomiiostiL Amnestije za politične zločine, ki jih izvršuje IRA, so tako pogoste, da vsak čian organizacije mirne duše lahko računa s njo.
Ko Je bil za voditelja IRA izbran Seam
Russell, so teroiisti namesto prejšnje metode posamičnih umorov uvedli masovne atentate z bombauni. Pred nelcaj mesci Je angleška policija odkrila dokumente, ki so pričali, da je imela IRA v načrtu celo podminiranje parlamenta in vestminstrsko palače. Takrat je bil sprejet zakon proti teroristom ln od takrat so aretacije članov IRA na dnevnem redu.
De Valera govurl
Justlftkacljp. i veh znanih Irskih teroristov, Barnesr. in Ricardsa, ki je bila v sredo izvršena v Birminghamu je v svetovnem časopisju iznova pobudila zanimanje za Iilsh Repu'-, iican Army os^e njo ilegalno organizacijo irskih uporn;kov ki prizadeva policiji Velike Britanije toliko skrbi in težav.
Irska republikanska armada, kakor bi
se po rr-.še reklo organizaciji, v resnici ni nikakSna armada, temveč tajna družba teroristov, ki pa uporablja vojaške naslove za svoje voditelje in edinice, čepiav ti naslovi od kiaja do kraja dohivajo čiste drugačen pomen 1» ii^a da lahko v nekem okraju cbsega po 20, v drugem po 500 al' 5e več ljudi. Prav tako tudi sedeži uporniškega štaba niso določeni za stalno, temveč se selijo tako kakor se pod silo razmer pe ijo vodilne osebe. K< likšno silo po številu predstavlja IRA je skrivnost, ki je ostala skrita, še njeni voditelji jo utegnejo ceniti samo približno Sodijo pa, da je v času., odkar je Irska postala samostojna država, članstvo naraslo precej nad 15 000, kakor je :ma?»io poprej.
Pred Inik irske države De VaJera ln njegovi sor'fiavcl so polagoma prišli do »poznanja, da ilegalne metode v politiki ne
INSERIHA JTE V MJUTRU" !
Ni še do'go od te«a. odkar je žagal drva na dvorišču jetn^nice v rjavi arestan-tovski uniformi. Cene. stari tatinski lump, ki so ga bile nekaj let nazaj polne policij-•kc in sodne rubrke Takrat je z rokami v fdačnih /epih hodi! po krivih, skritih stezah in poteh, pfuj na desno skozi zobe, pfuj na levo skozi zobe, pfuj čez ves svet... Že zgodaj je zapustil rodno domačijo, saj vest?, kako je, če se rodi revnemu bajtarju preveč otrok. Prav za prav ga je iskala sreča, — učil sc je za peka torej sredi sa-mega kruhovega testa. Toda od prednikov je podedoval slabo lastnost, da je nerad dela! in vprav lenoba ga je speljala na spolzko pot. Najprej je sunil mojstru iz blagajne nekaj tisočakov, rekel na skrivaj adijo pekariji, se izprehuja! po mestu leno nagizdan in vodil pod roko svojo prvo Francko. No kajpa, zaprl' so ga kmalu in še Francko zraven ki se je pod peto paragrafov čez noč izpremcnila iz »idealne ljubezni« v preprosto prostitutko. Sodili so «a in ga z lepo besedo spravljali na r-stena pota, toda Cene se jim ni dal. Zadi"a! mu je arestantovski zrak. spoznal je veselo druščino tatinskih bratcev in zmenili so se, da bodo započeto delo nepoštene obrti skupno nadaljevali. Cene je postal svedrovec proslulega imena. Spal je včasih pod kozolci, včasih gosposko ▼ gostiln :kih sobah z dvema posteljama, stradal in se spet po kneževsko gostil, če je bil vlom bogat — dokler ga seveda niso spet dobili. Zdaj grem pa na dopust, je rekel znancem, pa se bomo kmalu spet videli 1...
Po zadnjem »iopustu« sem ga srečal vsega otožnega v bifeju. Čudo vseh čudes, za-zdel se mi je že na prvi pogled močno iz-
premenjen. TrA*o. v lepem pomenu be«ede. 1 eno napravljen, kravata na mestu, obrito lice, prav nič ni več di?a! po senu in ničesar ni bilo na njem več arestantovskega.
»Tak kaj je s teboj Cene. Zdaj si od
sedel kot vidim. Kaj kaniš? Bož še kra-
dei?«
»Hudiča kradel! Nikoli več. Odzvonilo mi je za zmerom. Oženil sem se in žena mi ne pusti. Na, kar poglejte, takšen pajac hodim zdaj okrog in delat me sili baba. Kaj hočem!«
»Torej nisi zadovoljen v zakonu?« »Hm, po eni plati že. Ni napačna ženska. Spoznal sem jo na sodnijskem dv<r»
rišču. Na hodniku je stala, okno odprto, pa sem ji za hec pomežiknil. Lepa ni bila, pač pa prijazna in sem ji rekel, da naj mi prinese cigaret, kajti brez teh je v pržonu težko živeti. Nalagal sem 9e ji. da sem političen. Res mi je prinesla drugi dan in me potlej še celo večkrat obiskala, kot moja sorodnica. Zvita je bila od muh, pa me le ni pogruntala. Šivilja je in ko sem bil prost sem se kar pri nji vkvartiral. Šele mesce potem je izvedela npkje. da sem prav ra prav tat. ne na politikant. Ampak takrat je bi! otrok žc na potu, — vzela sva se. Zdaj me pa hudo drli in me sili r delo. Uh. nič luštno ni, pa moram, me že pretenta na kak način. Zdaj delam na stav*
Podllimbarskemu v sgom;n
Oblflk pri Regfni Masljeva, svak: nji velikega pisatelja. Pod Lintbarsko gsro
Dva soseda - pravdača
Takšna je trma našega kmečkega človeka: če sta se enkrat ujezila drag na drugega, se bosta za vsako malenkost do kraja gnala na boben
Dva soseda iz male vasi sta stopila pred sodnika Dva moža na pragu starosti ki bi prav za prav v resnici že morala davno lepo, v miru in zadovoljstvu zaživeti, kajti kakšna bo ta njuna starost, če se še v svojem petdesetem letu pnčkata s postavo in kršita pravice v sobi prepira. Ampak s sosedi ie že takšna reč med sosedi hudo natanko in brez obzira teko računi — ali se 'majo radi in si pomagajo v vsakterih rečeh, ali pa se sovražijo na moč nepoboljšljivo in je ni srednje poti med njimi.
»Ampak dokazi,« se razburja sodnik upravičeno »kje so pa dokazi?« Pravite, da ste ga videli. Zakaj pa niste stopili tja in pogledali, kako in kaj.«
»Kaj jaz vem. zakaj nisem šel Ampak rečem pa in potrdim slovesno; on je bil, in nihče drugi. Senca je malce šepala in on tudi šepa. Razločno sem videl« ..
»E vraga prej ste pa rekli, da je bila tema. Kako ste pa mogli videti v razdalji sto korakov v popolni temi šepajočo senco? Bežite no, to pa ne bo držalo.«
Vse tiho je v dvoiani in Petru je postalo nerodno. Molk, tudi njegov advokat molči, samo molči in bobna « prsti po mizi. Tukaj se ne da nič napraviti. Osumljenec taji, ta bedak tule pa pripoveduje storije iz sanj.
»Ja, go6pod sodnik, zdelo se mi pa je. Čisto po pravici in zares, natanko se mi je zazdelo, da je bil to on«
»Toda sodišče ne more ničesar ukreniti. Treba je dokazov, slišite, trdnih doka-
zov. Pobotajte se p« bo dobro.«
»Najbrže bo res, da se pobotava,« pravi
celo njegov advokat in nasprotni tudi. Zaradi tistih preklicanih drevesc se vendar ne bomo tule pričkali ure in urel
»Tak dajta se že no pobotati!« zakl.če od zadaj advokat, ki ima naslednjo razpravo.® Za vraga, nai pridejo še drugi na vrsto Ljudje bi se radi tožili, ljudje čakajo in zaradi teh ničvredmh drevesc se pač ne bodo odrekli sladki pravici do tožbe!«
Peter gleda Pavla, Pavel Petra in Peter se ne more odločiti Cinca se prestaplja ves zmeden in bojuje v sebi velik, plana-teč boj.
»No, jaz sem za poravnavo,« reče slednjič in težko mu gre beseda iz grla. »Ampak to pa rečem še enkrat, ti si bil in nihče drug!
»Pazi na besede. Zdaj te bom pa Jaz tožil, če ne boš tiho,« pravi Pavel medtem ko odhajata drug za drugim iz dvorane. In kdo ve, ali ne bo res taka
Pokosili smo in tako sem imel nekaj več časa za kak izlet Ta prosti čas v počitnicah sem hotel v prvi vrsti porabiti za to, da bi poizvedel, kaj še ljudje vedo o svojih slavnih možeh, o Podlimbarskem, Ndrejčkovem Jožetu, Kersniku in drugih v mojem bližnjem okolju.
Rojstna hiša pisatelja Podlimbarskega stoji malo nad cesto blizu premožnega kmeta Mika, kjer se cesta v mnog-h klan-čkih popenja proti Trojanam. Na južni strani kraljuje ponosna Limbarska gora s svojo prijazno cerkvico, na severni pa se razprostrirajo temni krašenjski gozdovi. Malo nad pisateljevo rojstno hišo je domačija, kjer gospodari sin pisateljevega mlajšega brata Janeza. Janezova žena Re-gina, ostarela mamica, je bila ravno pri sosedu, pri Masljevih. ko sem se oglasil. Sedela je za lepo kamenito mizo iz črnega marmorja, kakršni stojita pri obeh hišah, kjer sta gospodarila pisateljeva brata. Ruto je imela močno potisnjeno na oči. tako da Je domalega pokrivala zgubančeni. vendar sveži obraz. Pozdravil sem po domače; mamica pa je očividno spoznala, da sem eden Izmed tistih, ki med počitnicami obiskujejo domove naših velikih mož. Velela mi je sesti. Pogovor sem napeljal na njen rod in na pisatelja, da bi si kaj zapisal, ker sem vedel, da rada pove o gospodu in o starih zlatih časih.
»Zefa in Valentin Maselj sta Imela več otrok. Izmed fantov je bil najstarejši Andrej, drugi Gregor, tretji Franjo, četrti pa moj mož Janez. Vsi so bili rojeni v tejle hiši pri Nejčku. Oče Valetin je imel čedno posestvo, večje, kakor je danes, poleg tega je pa veliko trgoval z drvi. Tako je mogel pozneje Franja šolati. Franjo je že v mladih letih kazal, da bo iz njega nekaj več. Nobenega ni bilo tako brihtnega v vasi, kakor je bil Ndrejčkov Franjo. V ljudsko šolo je hodil v Krašnjo, kjer ga je učil prvi krašenjski šomašter Gogej; ta ga je tudi pozneje spravil v mestne šole. Dobro Se vem. ko so pozneje pisatelj sami pripovedovali, kako Je bil tedaj naš jezik zaničevan in da so morali v šolah le nemško govoriti. No, pa kaj, saj se je še k

spodu. Ko so se mi v pismu zahvalili zanjo, so povedali, da so dobili štruco vso obščipano in razvito tako, da je je bilo le še dobra polovica. Drugič sem dobila nekje v hribih lepo prekajeno gnjat. Napekla sem flancatov in potem oboje zavila v veliko škatlo; kjer je bila kaka vrzel, sem jo zamašila s koščki sladkorja in zavoj naslovila na našega Franja. Niso me mogli prehvaliti v pismu in se zahvaliti za dar. Rekli so. da imam zlate roke in da tega voj živ dan ne bodo pozabili. V nekem pismu so mi razložili svoje jetniško življe-*ije. Skupno z nekaterimi Lahi so bili zaprti in so dejali, da so bili to dobri ljudje, fi sotrpini so ob pisateljevi smrti za vse poskrbeli: spletli so mu venec in poskrbeli a lep pogreb.
Na Dunaju je tedaj živel pisateljev bratranec Zibert. ki mi je pozneje pravil: .lavno so potekli dnevi zapora in bi mo-ali domov, ko jih je na klopi pred hišo objela neka slabost in kmalu nato so umrli. Pokopali so jih na Dunaju. Nekaj let pozneje. ko je že nastala Jugos^vija, so njihove kosti pripeljali v Ljubljano, kjer so bile velike svečanosti, in vojaki so jih spremljali na zadnji poti. Vsi domači in sosedovi smo bili tam; moj rajnki mož je še venec nosil za pogrebom
Pred nekaj leti so tule pred hišo napravili slovesnost. Prišli so gospodje iz Ljubljane in odkrili spominsko ploščo našemu Franju, zraven tega pa so podarili domačim v spomin vsa pisateljeva zbrana dela. Na tej slavnosti je imel moj mož govor, kjer je dejal, da ne bi zamenjal svoje skromne hiše z nobeno palačo v mestu in da je hudo ponosen na svojega brata in dom. iz katerega je izšel njegov rod. Vsi so mu ploskali in odobravali njegov govor, nazadnje pa so vsi, kar jih je bilo, zapeli domače pesmi.«
Ob slovesu sem se mamici lepo zahvalil za vse, kar mi je povedala. Naj živi zavedna Masi jeva rodovina!
Franc Kralj
Fetoamater
Za marsikatero operacijo v temnici
ln v fotografiji sploh si recepte lahko mirno poiščemo med — kuhinjskimi recepti in gospodinjskimi nasveti. Kako naj napravimo, da nam steklene posode pri vlivanju vročih tekočin ne bodo počile ? Kaj priporočajo gospodinjam, da bi jim kozarci za vkuhavanje v podobnem primeru ne počili? »Namoči cunjo v mrzlo vodo, položi jo na mizo, postavi kozarec nanjo, ovij cunjo spodaj malo okrog kozarca in potem lahko mirno vliješ vrelo sadje, ne da bf se ti bilo bati, da pojde kozarec po zlu.c
Pojdi in stori tudi ti tako.
In še en „recept"
»Ce Je likalnik zavoljo vlage postal rjast, ga je treba samo toliko segreti, da se čist loj, ki ga namažemo nanj, sikajoč razto-r . Z mehko volneno cunjo nadrgnemo po-tr i loj po llkalniku, končno spoliramo tega z jelenjim usnjem. Železo postane k&-Kor novo.c
V fotografskem področju se da ta preprosti nasvet izkoristiti n. pr. za to, da obnovimo vse mogoče jeklene ln železne priprave, ki se jih je lotila rja, valjarje pri stiskalnicah za bromooljne pretiske i. t. d.
Pra kamerah na zviti film
ki imajo meh, je film nevarno transporti-rati naprej, dokler je kamera zaprta. Ce nočemo dobiti prask in znanih »brzojavnih žic«, moramo kamero prej odpreti.
Razvijanje celih filmskih trakov
zlasti filmov malega formata, ne dopušča
»Individualnega« vplivanja na poedine posnetke. V svetlobah preveč kontrastnih negativov lz takšnih filmskih trakov n. pr. s samim razvijanjem ne moremo izenačiti, čeprav delujejo običajni moderni razvijalci že sami na sebi do neke mere izenačevalno. 2e pri samem snemanju moramo torej s pravilno odmerjeno osvetlitvijo paziti na to, da dobimo izenačene negative. To se pravi z drugimi besedami: motive brez hudih svetlobnih kontrastov osvetlimo normalno, kakor nam pač kaže svetlomer, ali pa nekoliko dalje — motive z velikimi svetlobnimi kontrasti pa moramo brezpogojno osvetliti dvakrat, trikrat več, nego kaže svetlomer.
Tudi najobičajnejša pravila
je treba od časa do časa ponoviti. N. pr. glede ustaljevanja. Vsak negativ mora ostati v ustaljevalcu dvakrat tako dolgo, kolikor je bilo treba časa, da» se raztopi v njem neosvetljeno bromovo srebro, ki ga vidimo pred ustaljevanjem na negativu kot belkasto oblogo, če je ustaljevalec zadostno svež in če ni premrzel, bo trajala procedura v njem 15 do 20 minut. Daljše ustaljevanje nič ne škodi. Tako izfiksirani negativi se bodo tudi dobro izpirali, dočim se premalo fiksirani zelo težko izpirajo. To staro pravilo velja skoraj za vsa snemalna tvoriva še dandanes. Samo za specialne enoplastne filme z zelo drobnim zrnom ni dobro, da bi jih ustaljevali predolgo. 8 do 10 minut zadostuje.
Povečav, zlasti pa kopij
amater, ki na čistost svojega dela nekaj da, ne prijema z roko in jih tako polaga v razvijalec, temveč uporablja za to plnceto lz kovine, celuloida ali drugega primernega tvoriva. Mnogi papirji so zelo občutljivi, če jih prijemaš s prsti, in dobijo od tega grde madeže. Mnoge roke pa so spet občutljive za metol, ki ga običajno uporabljamo v razvijalcu za pa, Ir, in dobe od :.<?ga neprijetne izpuščaje. <">■ delaš f pin-ceto. boš ime! tudi stalno *uhe roke in jih ne bo treba vsak trenutek umivati ter brisati. Seveda pa plnceta ne sme v ustaljevalec in iz tega neizmita v razvijalec,
Tak kaj pa se je spet zgodilo za božje ime? Kakšna zločini so ju privedli pred sodno mizo na obračun? Stojita tako, vsak zase, dva koraka narazen, vrtita klobuka v rokah nerodno jima je pred gosposko — na oči ne bi mogel prisoditi ne enemu ne drugemu, kdo da je tožnik in kdo obtože-nec.Kvečjemu bi dejal, da sta oba kriva in da jima slaba vest zapira usta in upogiba glavi k tlom.
Dostikrat sta že takole stala pred sodnikom — oba sodnika drug nad drugim, pa jima je še zmerom nekakšen strah v kosteh, kajti sodnija ni kar tako, s sodnijo se ni šaliti, dosti bolj pametno je, da se je zogneš v velikem loku in le oddaleč, iz varne daljave snameš klobuk z g'ave. Toda strast sovraštva, zle mržnje premaga vse ovire.
Kaj vemo. nemara ste nekoč prej živela ta dva soseda, recimo jima Peter in Pavel — v miru in slogi. Potlej pa je že kaj prišlo vmes, ali zavist a'i užaljeno samo-ijubje ali kar je že bilo. Čez noč sta si skočila v lase, nepomirljiva sovražnika sta Si postala za večne čase in najrajši pri priči bi drug drugega vtopila v žlici vode. Začelo se je nemara vse skupaj s prepirom, z zmerjanjem oddaleč Peter je rekel Pav-rti baraba in Pavel je Petra tožil zaradi razgaljen ja časti. Potlej je Pavel Petru ponoči na skrivaj podrl ograjo hopla. in zmanjkali sta dve kokoši! Pojedel jih je Pavel, čisto jasno in preprosto. In Peter je tožil Pavla zaradi kraje in škode na plotu. Pa vel pa je obratno tožil Petra, da mu je rekel lažnivec in spet je moralo sodišče po saiamonsko stopiti vmes in razdvojiti vročekrvna nasprotnika. Zadnjikrat, je bi!o pa takole. Peter je zasadil na svojem vrtu sadike češem Tako lepo v vrstah in po vseh pravilih umnega sadjarstva Češnje so rasle. napredovale in čez leto ah dve bi bile morale roditi sad truda in negovanja Ka i se je zgodilo na v^en, lepem? Ali se ni ta preklicani sosed, ta ničprida, neke temne noči prikradel na vrt ter z nabru-šemm nožem obreza! nežna če"njeva dre vesa. da so se posumila -n žalostno usah nila tja do korenin! Saj se mu je kar zde-io da bo kaj takšnega, saj je celo sam opazi! skozi okno prav tiste usodne noči, da se ie nekakšna sumljiva postava potihem p!an!a čez p!ot sosedove hiše. Kajpa, to bo Pave!, ja^no ko !e kaj Naslednjega ju tra se je izkazalo, da je v resnici bil to Pavel. Brž nadenj, kar v hišo in na odkrit pogovor.
»Kdo mi je obreza! drevesca, pri moji duši' Kdo?«
»Jaz jih nisem'« se ie mazal Pave!.
»Ti si jih pa nihče drugi! O, videl sem te na tele oči, vse sem videl, vse veni! Ti tat, razbojnik, capin'«
»Kaj. v svoji lastni hiši me boš zmerjal, še tega se manjka Iz moje hiše ven! Kar pojdi na sodnijo. se bomo tam pomenili. Bo.:; dokazal, sicer te bom jaz tožil in sede! boš. da boš črn! Ven'«
»O saj bom šel na M>dniio. še danes, to uro, pri priči' Sedei boš pa ti in pošteno plačal, enkrat za vse'ej p! aca!!«
ln Peter je v resnici šel. Tr žil, vzel advokata Naj se izkaže pravica.
Pismo zaljubljenega šludaata Štefana izvoljeni devojki
Sedim pri mizi v svoji sobi in vdajam srčni se tegobi, sirmim z obrazom tožno^kislim in hrepeneče nate mislim ter solze brišem, milo vzdišem, medtem ko pismo to ti pišem.
Zaman sem te že dva dni čakal, tri ure gor in dol korakal — oditi moral sem poparjen, za sladko uro osleparjen S; živa? Mrtva? Ali bolna? Je mamica še srda polna? Ji še je casus ropolandi, če zve, da imaš z meno i spet randi? ' Si kaznovana in zaprta? Ne moreš mar čez plot iz vrta? Si obljubila sporočilo — mat so odvzeli ti črnilo?
Jaz koprnim, drhtim brezmočno, ■■ na znano mesto hodim točno, i jezim nad pošto se ljubljansko,
srdfm nad mamico tiransko, i ki za krepost in čistost vneta \ zapira moiega dekleta. j Mar ni bila nikoli mlada? i Ni nikdar koga imela rada? i Ni mar . ah, kaj — saj vem, da draga, beseda tukaj ne pomaga.
ker nihče mamic ne prepriča, če kje zavohajo — fantiča.
Bom pač ob treh spokorno čakal in brumno gor in dol korakal, dokler v objem lz volje svoje ne vrne Bog mi punčke moje. Le eno prošnjo mi uslišt tei mi nemudoma odpiši, da se mi duša potolaži in srčna skrb in bol ublaži, ko se mi ustne dotaknile v poljubu bodo črk in pile iz njih ves mik in čar strnltve dveh src v vseobči sli sprostitve.
Zapiši vse, kar v uri kruti
ločitve duša tvoja čuti,
kar glas krvi ti narekuje,
utrip telesa ukazuje.
Če ljubiš me, zapiši: LJUBIMI
in jaz teh šest črk od poljubim
s papiria in iz srečnih grudi
se vzdih izvil mi bo- JAZ TUDI!
Tedaj pred nama se ves tvei
razprl bo kot pomladni cvet
in himnično-skrivnosten spev
za večno v naju bo vzdihtel:
ti moja si in jaz sem tvoj,
jaz v smrt s teboj grem, ti z menofl
ClM
ZAKONSKA NEŽNOST
Ona: »Ti s: pa res cel osel Samo še robovi ti manjkajo!« On: »Saj osel nima rogov!« Ona: »No, potem ti pa sploh nič več ne manjka!«
NAPREDOVANJE
Tone: »Pomisli, ljuba ženka. šef oddelka ie prestavljen!«
Ženka. »Ne veseli se prezgodaj, ker namesto njega bo gotovo priše! kak osel.«
Tone (zmagoslavno): »Da, da, jaz, draga moja ženka ... !«
ro izpitu
—	No, ali si dobro napravil i;'pit?
—	Tako dobro, da ea moram na s >•'<>" n<' željo izpitne komisije jeseni ponoviti...
te Se premajhen
Sinko: »Mamica, rad bi vedel, kako se zemlja vrti!« Mamica: »To boš spoznal ko boš velik
in se boš vračai iz krčme ponoči dc-mov!« !
ZAČARAN KROG
—	Zakaj se ne oženil?
—	Veš, to ti je kakor zararan !
me noče poročiti vse dotlej, dokier ne poravnam svojih dolgov, jaz jih pa ne morem poravnati, dokler se ne oženim!
SPOZNAL GA TE
—	Jaz sem človek, ki ne govori rad
tnnogo!
—	Dajte ml roko drafti prijatelj, tudi
jaz sem o/cnjenl
TUDI ON VE
—	2t spet prihajaš domov pijan! zmer-jr žena moža — Se vol ve kadar pije vodo, kdaj je ima zadosti!
—	O, pri vodi vem tudi jaz, kdaj je Je
dovolj 1
bi. Ja, včasih se je bolje živelo, pravim jaz po tihem. Zbrai si kcrajžo in šel na delo, se reče. ukradel si in si potlej živel brez skrbi tedne in še kak mesec zraven Če so te dobili, nič za to, tudi v arestu je fletno, če so kamera lje ziaven. Če bi imel še dosti cigaret sedim magari leta Lenu-hariš po mili volji. Če pa delaš, tudi nekaj dobiš za tolažbo in za poel zob. No ja. to so spomini. Zdaj sem oženjen pa anen. Otrok raste in baba me vsak dan uči. — Dajaj mu dober zgled. Sram ga bo svojega očeta' No ja. kaj pa hočem, privadil se born, kolikor se že nisem Ja. ja časi se spreminja jo«...
Kdo pravi, da fn! -loki. zanemarjeni č!o-cek srednjih let, k' dan za dnem sloni ob pultih bifejev in vinotočev nekoč pred leti n> bil spodoben, urejen človek? Včasih je nosil brado, zdaj že ne več. včasih je bil prokurist pri veliki tvrdk: na podeželju, danes je eden tistih ki brez imena žive tja /en dan žive kakor nanese prilika in slučaj Kolikim se tako zgodi, da se zapn^te in zapijejo. brez pravega vzroka prav za prav in vendar zaradi nečesa.
»Mene so spravile ženske k vragu Verjemite ženske. A'i sploh veste, da sem imel nekoč plačo štirih tisočakov na mesec? Zaitubil sem se v lepo žensko — slišite — bojte se lepih žensk! Oženil sem se in mislil, da sem bog ve kako srečen. Pa me je vrag varal na desetih krajih, varala s podnajemniki, ki jih je vsiljevala v moje stanovanje vara'a z vsakim da. še celo z mojim bratom čeljust sem mu raz-bi' za to uslugo Ali ie treba še kaj besed? Vrge! sem jo iz hiše danes sedi v zboru pjevačic nekje na jugu brenka Ma-rijano na kitaro '.n je najbrž žc n:hče več ne mata. ker je stara m grba s ta Jaz pa pijem. Vidite vsakega prvega grem naokrog in potrkam Brez posla sem. otroke imam, lepo je treba reči, pa ti dajo. Povaljan sem
i
j že tako in tako. včeraj so mi dal; nekje	;
| staro suknjo, še čisto dobra je bila, štiri	|
j kovače mi je vrgel starinar za njo. Veste,	;
j stanujem pa v takšni luknji, da moram iti	1
' ven na hodnik, če se hočem v sobi obrniti,	i
Pet kovačev plačam na mesec. Saj pravim,	i
vsega gorja na svetu so krive ženske, bojte se lepih žensk, vam pravim. Dajte mi dva dinarja za šnops — veste če ne pijem, me prične kar tresti. Ja, ja, težko je danes na svetu. Saj pravim, če bi se člo- ] vek še enkrat rodil, bi bilo prekleto dru- j gače. Tako pa, saj se ne izplača. France!j, slivovko daj, veliko! Kot ponavadi!...«
K.
RAZVOJ
Janez. »No, Jaka, kako se kaj počuti? v
zakonskem jarmu? Pravijo, da zakon prinese precej spremembe v življenjul«
-Jaka. »Da, da to je resnica! Ko sem bil s sedanjo ženo še zaročen, sem govoril jaz, a ona je poslušala V medenih tednih ie govorila ona, a poslušal sem jaz, zdaj, , šest mescev po poroki, govoriva oba, so-i sedje naju pa poslušajo!«
I^ože - zdravilo
Zajčja deteljica (lat. oxalls ace-t^sella) ali kisla deteljica raste v senčnatih in vlažnih gozdovih. Je to plazeča se korenika, ki poganja nežne, dolg-pecljate, tridelne liste z narobesičastiml listi, ki se ponoči in ob dežju zapro. Cveti stoje posamezno na pecljih in so zelo nežni, bele barve ln z očitnimi žilami. Cvete od aprila do junija. Zelišče se nabira ob čaau cvetenja. Nima nikakega vonja ter Je hladilno ki-lega okusa. Caj iz sveže rastline (10 do 20 g ca poj litra vode) je Izborno sredstvo proti skrobutu. Iz svežih rastlinskih delov iztisnjeni sok. ki mu dodamo sladkor, učinkuje proti mrzlici. Caj, ki mu pridenemo ena čajno žilčko janeževih semen. je dobro sredstvo proti zlatenici.
Trnati gladež (lat. ononia splnosa) alt bodež raste ob poteh, po poljskih robovih in suhih travnikih. Je to okrog 40 centimetrov visoka, grmasta rastlina s pokončnim steblom ter štrlečim, revnim trnjem. Listi so enostavni, podolgasti, klinasti, zgoraj napiljenl ter obojestransko kosmati. Cvete od junija do septembra. Cvet je rožnatordeč ali belkast in metuljast. Korenine in Usti se nabirajo spomladi tn jeseni. Caj se up-rablja (15 do 30 g na pol litra vode) t ikrat dnevno po eno skodelico proti vodenici, vodenici mod, mehur-nem katar ju, prolinu, revmatizmu, bolezni kamnov ter clo proti tresavcu. V slednjem primeru se mora piti čaj delj časa, in to po 1 do 2 litra dnevno po kozarcih.
Zlati grmiček (lat. erythraea cen-taurlum) ali tavžentroža raste povsod po gozdnih senožctlh ter po grmovjih. Rastlina je 20 do 30 cm visoka in oglata ter Ima zgoraj vejasto steblo z nasprotno stoječimi, podolgovatimi ln jajčastlmi Usti. Cvete od junija do avgusta. Ima živahno, rožnatordečo, Sopasto čeSuljo. Zelišče se nahlra v času cvetenja. Caj se uporablja (10 do 20 g na 1 liter vode) po eno skodelico dne-r.o po žlicah proti zgagi, slabi orebavi. bolečinah v želodcu Jetrnih boleznih. protlnu, revmi, vodenici ln žolčnim •:nmv-m. Mr^el čaj je izborno sredstvo proti vročici. Zunanja se uporiKJ* -ta umivanje proti kožnim boleznin,
FranJ. Maselj Potili Vftr»k|
nam na kmefr sflfla neniS?'nJ* ko sem Jaz hodila v šolo. Po končanih mastnih šolah so jih poklicali v vojake. Tam so hitro napredovali in postali računski častnik. Mojemu možu so večkrat pisali in prihajali k nam na počitnice. Vsak jih je občudoval v lepi vojaški obleki, posebno še vrstniki, ki so vedeli, kaj se pravi, biti oficir. Pozneje so dobili po glavi malo pleše, pa jih ni kazila; »cvlkarji« pa so dajali obrazu zelo učen Izraz. Kadarkoli so prišli domov, so nas vse obdarovali, posebno moja sinova, katerima so vezali birmo, sta bila velikokrat bogato obdarovana. Večkrat je b?lo, da sta dobila vsak po cekinu.
Dobro Se vem. kako po volji smo Jim kuhale. Večkrat so dejali, da je ni boljše južine kakor z ocvirki zabeljeni žganci z zeljem. Naša mati so imeli navado, da so na nadrobljene žgance precej vlivali mle-kj; tako sem se tudi jaz pri njih naučila, ali pisatelj so to navado odpravili; ž njimi sta pritegnila tudi moja sinova, njegova birmanca, ki sta zmeraj rajši imela suhe žgance, pa ju prej nismo poslušali. Posebno velikokrat so Franjo zahajali v St. Ožbolt k župniku, že ne vem. kako so se pisali, to le vem, d3 sta bila sošolca v mladih istih. S seboj so jemaii našega malega psička Kodrčka. Kadar pa niso bili pri njem, so hedili po gozdovih in travnikih, ali pa doli za potokom in zmeraj nekaj premišljevali. Na večer so piihajali k hiši, kjer smo že domači sedeli po trati. Pri-sedll so čisto po domače in se z nami po-norčevali. Nekega dne, ne bom nikoli pozabila. so odrgnili star bakren novec, k temu svetlemu pridejali srebrn goldinar in oba skupaj dali v izbiro moji triletni hčerki. Vsi smo ji prigovarjali, naj vzame temnejšega ali mala je seg^ po svetlem bakrenem goldinar pa pustila. Smejali smo se in nazadnje je dobila še goldinar.
Velikrkrat so nam pripoved vali o svojem bivanju v Bosni, o lepih pesmih, o veliki narodni zavednosti naših južnh bratov, katerim pa je branila nem-ka oblast, izpovedovati svoje prepr čanje. Nemci so najbrž zvedli, da Franjo niso srčni za Avstrijo. Njihovo slovensko srce je čutilo to bolečino, ki se je kazala v vseh njihovih delih in življenju, zato so jih med vojno zaprli v Polkau na Nemškem, kjer so preživeli najbednejše dneve svojega življenja. Nikoli ne bom pozabila lepih besed in tolažbe, ki so jih odkrivali v svojih pismih, čeprav so bili sami te najbolj potrebni. Dejali so. da pridejo dnevi, ko bo konec hlapčevstva, ko sc bodo združili vsi Jugoslovani v močno državo in se objeli v ijubezni. Tega srečnega dne pa niso dočakali. Vede'a sem. da glad j?j > tam daleč ne tujem, čeprav mi tega n'so rvkvli naravnost povedali. Nekoč sem peki a le-po rumeno štri co, t=ko veliko, kakor se pri nas navadno daje za god. Zavila sem jo najprej v lep prtič, potem pa še v močan papir, jo povezala in tako poslala go-
i i

Angleška premoč
imoriu
Velika Britanija Je pravkar sredi ustvarjanja velikopoteznega načrta, Id Ji bo tudi za bodočnost zagotovil prvenstvo na morju
Kevlja angleškega vojnega brodovja
Ogromno posest angleškega Imperija valuje vojna mornarica, ki tako po kakovosti kakor tudi po številu daleč prekaša vse tl.-uge oborožene sile na morju. Poleg tega je moš-tvo, ki te ladje upravlja, tako izvež-bano. da bi že zavoljo njegove sposobnosti Lnela Anglija prvenstvo na morju z mnogo manjšim brodovjem.
V današnji vojni se jasno zrcali stoletna tradicija pomorske oborožene sile Anglije. Britanska vojna mornarica je doslej utrpela samo dve večji izgubi (oklopnico »Royal Oak«, 29.000 ton, 24 mili hitrosti, in matično ladjo za letala »Courageus«, 30.000 ton) in nekaj malih enot, med njimi torpcdni rušilec »Gipps«, ki je zadel ob mino. Nasprotno pa je v istem času mornarica otočnega kraljestva opravila ogromno delo in njene vojne ladje budno križari-jo po vseh morjih. Gotovo je, da bi bila sovražno mornarico docela uniči!a, če bi se slednja spustila z njo v borbo na odprtem morju.
Doslej smo že mnogo slišali o vojni mornarici Velike Britanije, vendar bolj površno. zato bo čitatelje gotovo zanimalo nekaj številk o njeni dejanski moči.
2304.466 tcn
Vse ladje, ki plovejo pod angleško vojno zastavo, odrivajo skupno 2,304.460 ton vode. kar ne premore nobena druga svetovna velesila Japonska, Francija Nemčija in Italija bi komaj vse skupaj premogle tolikšno mornarico. Pripomniti pa moramo, da ima vsaka teh ladij najmanj 100 ton, manjših enot pa ne obravnavamo. Večjih enot je vsega skupaj 708. Tu so vštete vse ▼rste vojnih ladij, oklopne bojne ladje ali dreadnoughti, velike in male križarke, matične ladje za letala in podmornice, tor-pedm rušilci, minonosci, vse ostale poinož ne enote in končno še protiletalske ladje, ki so povsem novo orožje m »e niso doslej še pojavile v borbi. , . k.. .
14 oklopnih bojrih laži j
Jedro fn ponos vse angleške mornarice tvori 14 plavajočih trdnjav, ki odrivajo skupaj 445.200 ton vode. Tc so »Hood«, »Repulse«, »Renown«, »Barhain«, »Valliant« »Queen Elisabeth«, »VVarspite«, »Rcsolu-tion«, »Nelson«, »R<»dney« »Revengc«, »Ma-laya«, »Royal Sovercign« in »Romillies«. Največja angleška vojna ladja in največja na svetu sploh je »Hood« z 42.300 tonami, ki kljub svoji velikosti razvija 12 milj hitrosti na uro. Njena oborožitev obsega 9 topov kalibra 402 mm. večje števdo srednjih in manjših ter katapu'to za pristajanje vodnih letal. V zadnjem času je bila ladja popolnoma modernizirana in na novo oborožena Za »Hoodom« sta največja »Repulse« in »Renovvna ki imata vsak po 32.000 ton. Njuna oborožitev: 9 topov kalibra 381 mm in ostalo kakor »Ho<h1« Hitrost: 24 do 25 milj na uro Velikana, ki sta bila zgrajena med vojno, so pred kratkim poponoma pren-n- M »Bsirliam« in »Valliant« odrivata po 31 100 ton vode z brzino 25 milj na uro. Njuna glavna oborožitev obsega 8 tnpov kalibra 381 mm. Tri oklopnice so tipa »Queen Elisabeth«, »\Var-spite« in »Resolution«. Vsaka ima po 30 tisoč 600 fon, vse osialo kakor »Bailiam«. Njih brzina. 24 mil; ra uro. Najmodernejši angleški in najbe iše oboroženi oklopni-ci na svetu pa sta »Nelson« in »Rodnev«. Ladji sta bili zgrajeni do 1928 leta. Vsaka ima po 30.500 ton in 9 topov kalibra 406 mm. Take topove imata samo še ameriška oklopnica »Arizona« (34.000 ton) in japonska »Nagato« (33.000 ton) Poleg velikega števila protiletalskih topov imata •Nelson« in »Rodney« tudi cevi za lansi-ranje torpedov in katapulte za letala. Ladji sta tako izdelam, da je mogoče z njima manevrirati tndi ▼ primeru, če bi sovražno topništvo uničilo poveljniški most. V njiju trupu je pomožna poveljniška kabina, odkoder se ladja lahko upravlja s pomoč t jo periskopa, kakor podmornice, seveda s
Angleška matična ladja »Glorions« na obiska v Boki Kotorski
Psi sestavljanju raztopin
■e nam lahko zgodi, da nam Je kakšna kemikalija na razpolago v drugačni obliki, nego jo predpisuje recept, ali pa imamo kakšno drugo snov, s katero predpisano lahko nadomestimo. V tem primeru moramo spremeniti tudi predpisane količine, in sicer v sledečih razmerjih:
kristalizirani natrijev sulfit nadomestimo z brezvodnim natrijevim sulfitom v razmerju 2:1 (torej s polovično množino brezvodnega natrijevega sulfita),
v nekih razvijalcih nadomestimo natrijev sulfit lahko s kalijevim metabisulfl-tom. In sicer v razmerju 2:0.9,
brezvodno sodo nadomestimo s kristalizirano sodo v razmerju 1:2.7,
brezvodno sodo nadomestimo s pepeliko T razmerju 1:1.3,
kristalizirano sodo nadomestimo s pepeliko v razmerju 2:1,
jedki natron nadomesti lahko jedki kalij v razmerju 1:1.4,
namesto jedkega natrona vzamemo kristalizirano sodo v razmerju 1:12 ali brezvodno sodo v razmerju 1:4.5,
jedki natron nadomestiš s pepeliko v razponu 1:6,
1 del kalijevega metabisulfita nadomestiš v ustaljevalcu lahko z 0.47 dela natrijevega blsulfita ali z 0.54 dela kalijevega bisulfita.
1 del brezvodnega fiksirnega natrona nadomesti 1.57 dela kristaliziranega fiksirnega natrona,
namesto 1 dela kalijevega bikromat* vzameš 0.85 dela amonijevega bikromata.
to razliko, <Ja plove ladja po morski gladi ni. Obdani sta s posebnimi, skoraj polmetr-skwni oklopnimi ploščami. Brzina1 23.5 milj na uro. Ostale oklopnice so tipa potopljenega »Royal Oaka« m imajo po 29.000 ton. To so: »Revenge«, »Malaya«, »Royan So-vereign« in »Ramillies«. Kakor ostale imajo tudi te po 8 topov kalibra 380 mm. veliko manjših, katapulte za letala itd. Hitrost: do 24 milj na uro. V letih 1934 do 1939 so bile vse popolnoma prenovljene.
Vse oklopnice skupaj imajo 115 topov najtežjih kalibrov Učinek ki bi ga imela salva vseh teh topov skupaj, si ni mogoče niti predstavljati
7 matičnih ladij za letala
Velika Britanija ima največje število matičnih lacfij za letala. Največja tovrstna angleška ladja je bil potopljeni »Courageus«, ki je imel 30.000 ton Ostali so: »Ark Royal«, »Victorious«, »Eagle«, »GIo-rious«, »Furious«, »Hermes« in »Argus«. Največji je »Ark Royal« z 29.000 tonami in nad 30 miljami hitrosti. »Victorious«, »Eagle« in »Glorious« imajo vsi nekaj nad 20.000 ton in do 30 milj hitrosti, »Furious«, »Hermes« in »Argus« pa nad 10.000 in nekaj manj kakor 20.000 ton. Tovrstne ladje imajo skoraj ves prostor uporabljen za letališče in so oborožene edino s protiletalskimi topovi in strojnicami, v zadnjem času pa tudi s torpeda. Glavno njihovo orožje pa so seveda letala, ki Jih morejo sprejeti najmanj 40. Dalje imajo te ladje stanovanja za letalce in sploh vse, kar je tet§k>m potrebno.
Največja matična ladja pa je ameriSka »California«, ki Ima 32.000 ton ln more sprejeti 120 letal.
70 križark
Prav tako Ima Anglija največ kriiark na svetu. Japonska, Nemčija in Italija bi imele, če bi vse svoje križarke združile, ravno eno manj, kakor Jih imajo Britanci. Pred vsemi prednjačijo lO.OOOtonske, ki so najboljše in najmodernejše, 8 po številu. To so: «Liverpool«, »Manchester«, »Sant-hampton«, »Shefield«, »Nevvcastle«, »Širni ingkam«, »Gloucester« tal »Glaagovv«. Opremljene so vse s 6 topovi kalibra 254 mm, nekaj so 150 mm ln protiletalskih a štirimi cevmi za lansiranje torpedov in s katapulto za vodna letala. Brzina vseh se suče okrog 30 milj na uro. Za križar* kam i tipa »Liverpool« so najboljše lahke križarke tipa >Exeter«, »York«, »Kent«, »Ajax« in »AchiUes«, kl so vse nove. >Exo-ter«. >Ajax« in »AchiUes« so nam že znane iz zmagovite bitke nad nemško oklopnico »Admiral Graf von Spee«. »Exeter« ima 8250 ton 6 topov kalibra 203 mm, 8 kalibra 102 mm in 6 cevi za lansiranje torpedov. »Ajax« 7030 ton, 8 topov kalibra 102 mm, cevi za lansiranje torpedov in nekaj protiletalskih strojnic. »Achilles« pa Ima 6640 ton, 8 topov kalibra 152 mm, par protiletalskih in 6 cevi za lansiranje torpedov. Poleg tega Imajo vse te križarke tudi katapulto za vodna letala. Brzina: 32 milj na uro. Starejšega tipa, a v zadnjem času popolnoma prenovljene, so obalne križarke tipa »Perth«, ki jih Je 11 in razvijajo okrog 26 milj na uro hitrosti. Zelo odporne ln močne pa 90 križarke znamke »Bel-fast« z 8000 do 12.000 tonami ln brzino do 29 milj na uro. Njih oborožitev je različna in obsega vse vrste topov, do kalibra 280 mm. Nekatere Imajo tudi cevi za lansiranje torpedov ln katapulte za vodna letala. Tovrstnih križark, imajo Angleži 20. Ostalih 13 so vse lahke in L.iajo od 3500 do nad 5000 ton. Podobne so križarki-mino-noscu »Adventure«, Id ima 5500ton in 28 milj brzine na uro. »Aventure«, kl je tudi zelo dobro oborožen in more sprejeti nad 300 morskih min, je največji minonosec na svetu.
Kakor vidimo, imajo Angleži veMko Ste vilo velikih ladij, kar je potrebno državi, ki ima velike prekomorske posesti. Velika ladja more zelo dolgo časa križariti. ne da bi se ji bilo potrebno zalagati s potrebnim kurivom in hrano kar je posebno v vojnem času večkrat onemogočeno.
217 rušilcev in torpedolovcev
Tudi med angleškimi rušilci in torpedov-kami, ki jih je 217, prednjačijo tipi namenjeni oceanski plovbi. To so veliki rušilci. ki imajo nad 2000 ton in so skoraj vsi najmodernejšega tipa. Prednjačijo pa: 8 tipa »Lichtning« po 2400 ton in okrog 40 milj brzine na uro; njihova oborožitev obsega 6 topov kalibra 102 mm, nekaj protiletalskih, strojnic in 8 cevi za lansiranje torpedov; 16 tipa »Javelin«, Iste hitrosti in skoraj iste oborožitve, kakor rušilci tipa »Lichtning«; 16 tipa »Tribal« po 2000 ton z nekaj šibkejšo oborožitvijo ln s približno enako brzino. Manjši in starejši, a modernizirani so rušilci tipa »Kingfischer«, ki jih je 9, in 10 tipa »Scout«; njihova brzina znaša do največ 36 milj na uro Ostali so: 23 tipa »Hunt«, 17 tipa »Hal-cyen«, 15 tipa »Leaders«, 12 tipa »Ha-stings«, »Hindustan« ln »Indus«, 5 tipa »Egret«, 3 tipa »Lupin« ln 3 Upa »Bitern«. Vse te enote so nekoliko starejše ln imajo od 700 do 1400 ton in največ do 35 milj brzine na uro. Torpedolovci imajo od najmanj 150 do največ 1200 ton in jih je 70 tipa »Acasta« ter 10 tipa »Grimbsy« Glavno orožje vseh rušilcev ln torpedolovcev so torpedi ln njihova velika brzina Nekaj jih je preurejenih tudi za polaganje min.
70 velikih podmornic
Angleška admiraliteta polaga še vedno največje nade velikim enotam zato ima Anglija pretežnp velike ladje. Isto velja tudi za njene podmornice, ki so po večini zelo velike. Britanska podmorniška flota obsega 70 enot, s skupaj nekaj nad 70.000 tonami. Največje so tri podmornice-križar-ke tipa »Thames«, ki imajo po 2900 ton in hitrost do 20 milj na uro. Opremljene so s topom kalibra 150 mm, par strojnicami, 10 cevmi za lansiranje torpedov in katapulto za pristajanje vodnih letal. Dalje imajo Angleži 15 velikih podmornic tipa »Triton«, ki plovejo do 18 milj na uro nad vo"no gladino. Velike podmornice so še tipa »Raibow« in » Odin«, ki imajo najmanj po 1000 ton, ter tipa »Uršula« z nad 600 tonami. Podmornica »Uršula« je imela v zadnjem času velike uspehe nad sovražno mornarico. Poleg imenovanih podmornic, ki obsegajo vse tipe, so bile v zadnjem času nekatere (6 po številu) preurejene v podmorniee-minonosce.
Mornarico zase pa p-edstavlja britansko pomožno brodovje, ki šteje 370 enot s
Skupaj 1.000-000 tooanrt. 8em sodijo mo-
nI to rji, minonosci. Iskalci min, drag er Ji, topndčarke, patrolne ladje, vedete itd.
Program do leta 1942
Kakor je razvidno lz zgornjih številk. Je bila vojna mornarica Velike Britanije sicer v veliki meri picnovljena, vendar so bdle ladje razen »Hooda« za današnje zahteve prepočasne. Angleška admiraliteta se tega zaveda, zato so Angleži napeli vse sile, da bi svoje prvenstvo na morju, obdržali in utrdili. Tudi program novih ladij, ki obsega skupaj 660.000 ton ln ki morajo biti izdelane do Jeseni leta 1942., predvideva po večini velike enote. Bojnih ladij gradijo 7, ln sicer dve po 40.000 ton, »Lion« ln »Temeraire«. Njiju glavno oborožitev bo tvorilo 9 topov kalibra 420 mm. torpedi ln vodna letala. Pet oklcpnlc bo imelo po 35.000 too. »King Goorg V.« In
»Prince of VValea« sta te sptovljena, »Bo««*
ty« »Duke of York« in »Jellrooe« pa bodo letos spuščeni v morje. Slednje bodo Imel« po 9 topov 406 mm kalibra. Predvideva* na hitrost je pri vseh najmanj 30 mM j na uro. Dalje so v gradnji 4 matično ladje sa letala Upa »Illustrious«. po 23.000 ton. Te ladje bodo imele tudi torpede, prostora za 70 letal in veiiko hitrost. Njim sledi 40 križark od 6000 do 12.000 ton, 20 velikih torpe.;nih rušilcev, 7 velikih podmornic, okrog 55 pomožnih ladij (minonoscev. monitorjev itd.) in večje število motornih čolnov tipa »M. A. S.«
Tako bo imelo otočno kraljestvo leta 1942, ko bo ta velikopotezni načrt iadelaa, 21 oklopnic, 110 različnih križark, 11 matičnih ladij za letala, blizu 240 toipednih rušilcev ln torpedov k, 77 podmornic, nad 400 pomožnih enot in veliko število bojnih čolnov. Vse te ladje bodo skupaj odrivale okrog 3,000.000 lun vodo.
Zima na finski fronti
Finski vojak! smučarji so dospeli do svojega zaklonišča
Na finskem bojišču vlada ie od božičnih praznikov sem sibirska zima s temperaturo, ki niha med 30 in 40 Celzija pod ničlo. Sibirski mraz še stopnjujejo snežni orkani, ki divjajo z brzino do 100 km na uro preko bojnih poljan ter znašajo skupaj visoke snežne žamete. Poleg tega vlaga še na severnem delu finskega bojišča polarna noč. Severno od črte Ravanlemi — jezero Pejevi — je vsega tri ure mračen dan, kateremu sledi 20 ur gluhe črne noči. Polarne noči so povsem drugačne, kakor pri nas So to noči brez zvezd, ki jih od časa do časa prekine polarna svetlost, ki pa je navadno dokaj kratkotrajna.
V tem na metre debelem snegu so edino prometno sredstvo smuči m sanke, v katere so vpreženi psi ah pa severni jeleni. Z vozom, ali konjem v teh pokrajinah nI mogoče niti iz hiše, kaj šele na pot. O tankih in topovih niti ne govorimo. Preko tega ozemlja so zgradili Finci v zadnjih letih veliko avtomobilsko cesto kl sega od Botniškega zaliva do Belega morja. Prehodna pa je za avtomobile samo v poletnih mescih. V zimi leži globoko pod snežno odejo in gorje potniku, kl se bi upal nekaj metrov v stran od njenih telegrafskih drogov brez zanesljivega iapon-skega vodnika.
Vojna v teh predelih zahteva tako od voditeljev, kakor od vojakov napore čisto posebne v iste. o katerih imajo lahko približen pojem samo naše plan make 6ete Bela smrt ždi povsod. Največji sovražnik tod bojujočih se čet niso granate ln krogle strojnic tn pušk. nego mraz. Koliko ruskih mužikov je že postalo ln Se bo žrtev bele smrti, najbrže ne bomo nikdar zvedeli. Smrt v mrazu ln snegu preži na bataljone ln polke in pobije na tisoče vojakov. Kakor se niso zbudili njihovi pradedje in očetje ki so prav tako umirali kot žrtev bele smrti pod Suvorovim na klancih. St. Gotharda, pod Sevastopolom. pod Sipko, na planjavah Mandžurije ln na prelazih Karpatov, tako se godi danes mnogim njihovim potomcem! Ubogi ruski mužiki, ki jim je danes Stalinov boljševizem in komunizem morda še da\je, kakor jim je bil nekoč beli ear, tavajo po brezmejnih polarnih puščavah severne Finske in se bor-e s strahotami polarnih noči, nezadostno oblečeni, slabo hranjeni in še slabše vodeni. Na smrt trudni padajo in se zopet dvigajo iz globokega snega, ki jih vabi naj ležejo na njegovo mehko odejo in si vsaj za hip odpočijo svoje trudne in premrzle ude. Instinkt samoobrambe Jim brani počiti in leči na vabljivo belo odejo. Saj se le predobro spominjajo zdoma, koliko so jih že našli v večnem spanju, ko so legli na poti domov v vabeči sneg tam daleč na jugu v Povalžju, Penzi Sarato-vu, Podonju. Poltavi, Podolju ln vse tam, kjer živi ruski čovjek.
Klicali so jih v jeseni, ko je bilo žito po-košeno iz njihovih vasi, kjer so si pripravili za zimo že tolikšne ^tladovnice debelih panjev ln zadelali vse špranje na svojih kočah, da jih ne bi premrazila tetka zima. Klicali so jih pod rdeče zastave s srpom in kladivom ter jih vtaknili v dolge pono-
Sene suknje tn J!m potisnili v roke kara* binke, na glavo pa čapke b peterooglato zvezdo. In ko so stali na širokem dvorišču kasarn so jim pripovedovali možje ▼ usnjenih plaščih in zavitih ovratnikih katerih se je bal celo tovariš kaplar, da morajo iti na pomoč zasužjenim bratom tam nekje na Poljskem, kjer zopet divjajo Ger-manci, kakor pred 25 leti, ko so prav tako stali ria dvoriščih teh kasarn njihovi očetje in dedje. Prekrižali so se malce na skrivaj, ker sicer bi Jih opsoval tovariš kaplar, da so šeme ln babe in sedli bogu vdano v vagone in se odpeljali na jug in zapad.
Nekje srecH proge so se zadrli tovariš« kaplar ji. lejtenanti, kapitani in polkovniki, da je treba izstopiti. In so marši rali potem ure in ure, dneve in dneve, skozi mesta in vasi. Germancev ni bilo nikjer, ljudje pa tudi niso bili kaj prida veseli njihovega prihoda. Nekaj jih Je res mahalo z rdečimi cunjami, zato pa jih Je tem več molčalo, če že ne mrko gledalo. Bili pa so vmes tudi možje in žene, kl so pla-kall kot deca. Pošteno so Jih ožulile na ramenih že Mosim Nagotke ln čevlji so tudi puščali mokroto povsod plašč pa mraz, ko so se ustavili ob reki. Tovarišč politkonitsar Jih Je sklical v krog ter jim povedal, da se je očka Stalin pobotal X Germanci in da vojne ne bo, ker se koljejo to pot samo buržuji ln popi. Obljubil jim je tudi, da pojdejo skoraj dumov, kjer bo-
Topovi vojne ladje »Repubt«, t oaadju krfgaifcft »Boofc
Finska konjenica
do volitve v kolhoze. In to ni mala stvan Ce nisi doma pri volitvah, ti bodo v kolhozu gotovo odredili najslabšo zemljo sa prihodnje leto.
Prihodnjega dne Jc dejal tovarOč kaplar, da bo parada pred germanskimi generali ln polkovniki in da se morajo pusta viti Aa bolj, kakor so se pred leti, ko so marši rali po Rdečem trgu v Moskvi mod svlranjem Internacionale. Kdor Je bil preveč razcapan, ta ni amei zraven. Zato pa so drugi tem bolj čistili svoje puške Džegtarke in mazali kolesa na Maksi m k ah, da so teklo, kakor po loju. Germanski generali so bili hudo zadovoljni Ln trapijali po ramah polkovnika ln polltkomlsa. Nič prida volje ni bil samo tovarišč kaplar. ki je pljunil bučno seme čez vod in dejal, da so v^ skupaj cigani
Minuli so tedni in politkomlsar Je rta-herni dan zatrjeval, da pojdejo domov. Na svetega Kuzme dan pa jih je sklical polkovnik in Jim dejal, da pojdejo na sever, kjer so udrli Finci čez mejo ln marši rajo na Leningrad. Politkomisar je Se pristavil, da so to samo belogvardejci ln popi, finski narod pa se bo uprl čim pride prvi krasnoarmejc na finsko g ranico.
In so se vozili dneve ln dneve v nemarno daljavo, dokler Jih niso izkrcali lz vagonov ob velikem morju. Tisti, ki so znali Citati so dejali, da je to postaja Mur-mansk. Vso vožnjo od Leningrada je Že snežilo. Treba je bilo gaziti sneg dan, dva, tri, štiri, noč in dan, teden za tednom. Sneg. kamor koli pogledaš in mraz od dna do dne hujši.
Sovražnikov pa nikjer, da bi se človek pomeril z njimi. Polkovnika so pustili, kapetan Je zmrznil in lejtenant samo še peu-i je, narednik je pijan. Tovarišč ksnlar. ki mu Je dlan primrznila na Maksimko. ko Ja zaspal v snegu na straži nad njo. žvefli kos treske ln bije s kopitom Nag*xfee po tam, kl sede v sneg, da bi počiL
Kaplar Josif ima krvave oči in Uja na moč, da je vsaj za hip toplo ... In dok)qg bo Is bili	*
Brez Demetza in brez Smolej* •. •
VztrajnostnI tek na 30 km
Včeraj so v Mojstrani tekli 30 km, kjer je z izbomiin časom 2:06:24 zmagal član Bratstva Jože Knific, ki je obenem postal državni prvak — Mod 5 Nemci je bil prvi Rossner na 5* mestu, is minut za zmagovalcem
Mojstrana, 11. febr.
Vztrajnostni smuški tek z mednarodno udeležbo, ki se je danes dopoldne vršil v Mojstrani, je prijateljem našega smu-škega športa, ki so v precej velikem številu prihiteli v Mojstrano, da vidijo obeta-tani dvoboj Demetz - Smolej, prinesel veliko razočaranje, ker ne enega, ne drugega ni bilo na startu. Res je, da so se že pred samo tekmo širile govorice, da Smolej radi obolelosti ne bo nastopil, vendai so vsi računali s tem. da bo do samega dne tekmovanja le že »fit« za veliko borbo z Demetzem Izostanek slednjega pa so opravičili tovariši iz rajha s tem. da je moral startatl danes na neki smučarski prireditvi v Innsbrucku.
Čeprav napovedanega in pričakovanega dvoboja obeh »asov« ni bilo, je pa tekmovanje vseeno bilo smučarska prireditev na dostojni mednarodni višini, posebno obeležje pa ji daje dejstvo, da se je na današniem smučarskem maratonu uveljavila vrsta novih tekmovalcev, ki jih doslej na dolgi progi nismo srečavali in so vzbujali med vsemi navzočimi splošno pozornost.
Tekmovante le organizira! in s pomočjo de^esatov saveza se, Jeleniča in Sramia v vsakem oziru odlično izvedel Sm. k. Dcv-je-Mojstrana. ki ni samo oskrbel divno izpeljano in brezhibno markirano tekmovalno progo z okrepčevalnicami in telefonsko zvezo s ciljem, ampak je bil tudi prisrčen gostitelj vsem tekmovalcem, funkcionarjem in gledalcem, ki so prihiteli ta dan v Mojstrano Posebno, čisto svojstveno in baš za Mojstrano tipično markantno noto je prireditvi dalo sodelovanje starih Boren ickih smučarskih veteranov, saj so pri nas redke priVke da vidiš tudi na nniod-dalieneiših kontrniph možato trrčo ze daleč izven »norih mladih Vf«. kako s kontrolnim listkom in svinčnikom v roki z zanimanjem zas^ediiie potek tekmovala in ohfnP"i nnžrtvovalno vrši važno službo v
Točno ob napovedani uri je starter spu-
stii s slana pivegti ieis.i:iuvčuui in v etio-minutnih presledkih jih je od prijavljenih 22 odšlo na progo 19.
Proga,
Markacija je vodila najprej v dolino Viata tja do Peričnika, kjer se je proga obrnila, prešla na drugo stran doline vse ao njenega pričetka. nato pa se zaobrnila v Kot Obšla je nato še tretjo dolino. Krmo. nato pa se skozi dolino Radovine vrnila v Mojstrano na cilj pred hotelom »Triglav«.
Ze pri prehodu iz Vrat v Kot. torej pri nekako 9 km. se je s startno številko 15 potisnil krepko v ospredje sloki Jeseničan Knific, ki se je menda zavedal, da mora v odsotnosti Smolej a reševati prestiž jeseniškega smučarštva Vsi naši prominent-nejši tekmovalci so na tem mestu, po ab-solviranem težkem in dolgem vzponu, pokazali že odlično formo, zlasti pa moj* stranski Lojz Klančnik. IMrijan Petrič in drugi Jeseničan Pogačnik, pa tudi »Ljubljančan« Starman jc tu bil odličen; Nemci ki jih jfe vsega nastopilo pet, pa so že tu i^dikovali, da so vsi popolnoma napačno mazali. Vendar se je znani Gradčan Fred Rossner držal zagrizeno dobro in krepko.
Smučina sama, ki je bila včeraj popoldne še mokra in južna, je namreč čez iioč in v jutrnjem mrazu močno pomrznila in Nemci so bili napravili to veliko in neod-pustljivo napako, da jo dahes. neposredno pred tekmo niso šli še enkrat pregledat ter so se temeljito zamazali.
Na eilju
Prej, kakor se je splošno pričakovalo, so žp najavili prvega tekmovalca, da vozi proti cilju: domačin Lojz Klančnik s startno številko 2 je ves čas vodil na prbgi tn seveda tudi prvi prišel v cilj Kmalu za njim je že številka 4, Jeseničan Pogačnik; ni se še Pogačnik dobro spravil k čaju. s katerim je požrtvovalna ln neutrudna Min* ca pričakovala v kuhinji fante, ki so pri-« hajali s proge, že je prismuča) proti cilju z visoko številko 15 Knific. Hitro so mu na licu mesta izračunali čas in ugotovili presenetljivo dober rezultat Ker je najboljši Nemec Rossner imel številko pred njim (8, in ga še ni bilo skozi cilj. je takoj bilo jasno, da mu od gostov ne more nihče več ogrožati prvega mesta in je bil nevaren samo še Petrič z visoko številko 22. Kaj hitro so si vsi malo spretnejši izračunali točno uro in minuto, do katere mora Petrič orismučati skozi cilj. če hoče biti boljši od Knifica in pričelo se je mrsdično pričakovanje. kdaj se bo pojavila rdeča srajca Petričeva. Komaj poldrugo minuto je prišel Petrič prepozno — zmagovalec je ostal Knific, Petrič pa sigurno drtiei s precejšnim Uskokom pred tretjim in vsemi ostalimi.
Nato pa sc s? kčtr vrstila prešenece")^ • ne samo Knific. Petrič tn TOancnik — tudi še Pogačnik ie bil bnlišl nd Rnssnerifl. Tstinič ie pustil za seboj tri Nemce, pa tudi vse tekmovalce Sm ki r.VbMnnp ? bivšim državnim prvakom Crnohorijem vred | ki je moral kanitniirati nepričakovano tU- i di pred wni'm khibsVm Hrupom ^nousom in mladim IHrijanom Rožičem, Starman
je v čisto zadhjih kilometrih tako močno popustil, da je padel na 12 mesto, nepričakovano dobfč je uspel šibki Ilirijan Stopar, ki je tik za rutiniranlm Starmanom 13 in najslabši NemeC, WieS6f, je precej neslavno končal na predzadnjem mestu.
Ko so se bile vrnile Vse kontrole in potrdile. da je na vsej progi tekmovanje potekalo v redu, je sodniški Zbor izračunal čase, nakar je v hotelu Triglav saveznl delegat g. Predalič ob navzočnosti vseh tekmovalcev in tudi različnih predstavnikov razglasil rezultate in razdelil darila.
Savez je tokrat napravil uspelo potezo, k, je naletela na splošno odobravanje: mesto običajnih pokalov ali plaket Je za prvo mesto v mednarodhi konkurenci podelil krasen akvarel našega znaneea planinskega slikarja Eda Deržaja, veliko, uokvirjena sliko Razorja ln Prisanka. Ostali pa so dobili plakete ln to prvi trije v državnem prvenstvu ter drugi in tretji lz mednarodnega razreda.
Dve izjavi
Pri razdelitvi nagrad sem naprosil zmagovalca, da mi v nekaj besedah ilustrira svoj današnji tek. Simpatični, skromni Knific je povedal, da že dolgo, «11 p« »ploh še nikoli ni tekel s tako lahkoto kakor danes. Pravi, da je ime! tisti dan, ki so v karieri vsakega tekmovalca silno redki. Ce bi bila še Demetz in Smolej tu, je dejal, da bi verjetno bil Demetz prvi, ni mi pa niti najmanj ugovarjal, ko sfem mu povedal, da je mnenje mnogih bilo, da bi bil on danes obračunal i z Demetzem i s Smolejetn.
F red Rossner, najboljSi nemški tekmovalec pa je samo jedrnato izjavil, da je proga bila krasna in tekma v vsakem pogledu popolno in brezhibno organizirana in Izve dena, da pa so Nemo pač — satnšsalL
Rezultati
1. Knific Jože (Bratstvo) 2:06:24, 2. Petrič Anton (Ilirija) 2:08.04, 3. Klančnik Alojz (Dovje-Mojstrana) 2:15:46, 4. Pogačnik Tone (B) 2:18:29, 9, Rbssner Pred 2:19:2?, 6. Kritaer Albrecht (oba Nemčija) 2:19:51, 7. Istinič Rado (Ilirija) 2:19:5?, 8 Rtiss Kari (Nemčija) 2:21:50, 9. Kapu* Jože (9mK Ljubljana) 2:22:09, 10. Rožič Andrej (Ilirija) 2:22:50.
Vrstni red za državno prvenstvo: 1. Knific Jože 2:06:24, 2. Petrič Anton 2:08:04 3. Klančnik A16jz 2:15:46, 4, Pogačnik Tone 2:18:29, 5. Istinič Rado 2:19:5?, 6 Kapus Jože 2:22:00, ?. Rožič And. 2:22:50 8. Crhobori Drago 2:23:53, 9. Starman LadO 2:31:28, 10. Stopar Brahko 2:32:15
Dve novi slov« sporUii zvezi
V soboto zvečer so ustanovili Slovensko plavalno zvezo s predsednikom dr. Bronlslavom Skaberfletom na čelu, včeraj pa je bil občni zbor LAP, na katerem je bila ustanovljena Slovenska atletska ž veza, ki ji bo spet naoeloval predsednik geom. Cerne
Ljubljana, 11. februarja
Snoči se je vršil re^ni obCm zbor ljubljanskega plavalnega podsaveza, ki je bil v smislu novih razmer v jugoslovenskem plavalnem spoitu likvidiian in nato ustanovljen nov forum, ki je dobil naziv: »Slovenska plavalna zve7.a«.
Občni zbor je otvoril v odsotnosti predsednika in podpredsednika blagajnik bivšega LlPZ, ki je pozdravil zbrane delegate klubov in posebno še zastopnika vrhovnega plavalnega saveza g. Macarola. Zastopano je bilo prvotno 5 klubov (Ilirija, Mura, Kamnik, Planina in MPK), pozneje pa je prišel še zastopnik Maratona, kateremu pa je občni zbor tudi dal pravico glasovanja. ker je bil o začetku obč. zbora nepravilno obveščen.
Sledilo je poročilo tajnika, v katerem je podal na kiatko delovanje o. bora. opisal prireditve podsaveza, pohvalil zla-sti novoustanovljena kluba MPK in Muro, da sta se v pretekli sezoni odlikovala pO švOji delavnosti in posebno poudaril potrebo po vzgojitvi večjega števila organizatorjev našega plavalnega športa, ki naj bi, posebno v krajih, kjer so kopališča, ustanavljali nove plavalne klube. Nato je blagajnik v zelo kratkem poročilu orisal stanje bagajne. ki kaže deficit, kar pa ni čudno, ker LPP ni prejel
NOBENE PODPORE
niti od oblasti niti od JPS čemiu je sledil še ogromen primanjkljaj <p;eko 8000 din ob gostovanju praškega ČPK, ki je brez krivde odboia finančno tako slabo uspel. Tehnični referent je nato v svojem poročilu predvsem pohvalil živahno delovanje MPK, Maratona, Mure in Kamnika, da'je uspehe juniorjev Ilirije, ki so jih dosegli na državnem prvenstvu, omenil uspelo srednješolsko plavalno prvenstvo in še druge prireditve, ugotovi' pa tudi žalostno dejstvo, da je bila Ljubljana zaradi krize Ilirije pretekle sezono v plavalnem mrtvilu.
Po razrešnici odbora je prišla na vrsto glavna točka dnevnega reda. to je ustanovitev novega vrhovnega foruma za slovenski plavalni šport. V zvezi s tem je bilo sklenjeno:
Ljubljanski plavalni podsavez se preimenuje v slo\ensko plavalno zvezo. Izbere se poseben odbor, ki bo pregledal in popravil, kolikor bo to potrebno, predložena pravila za novo zvezo in jih izročil v potrditev oblastem. V ta odbor so bili izvoljeni dr Skaberne. Kramaršič in Levič-nik Vsi sedanji člaai LPP so eo ipso ze člani SPZ.
VOLITVE
Sledilo je čita nje predloga novih pravil, ki sta jih predložila dr. Skaberne in Ster-gar. katera pa bo dokončno uredil že omenjeni redakcijski odbor, nakar so bile volitve z naslednjim izidom:
predsednik: dr. SKaberne BroniHav; podpredsednik ing. Muri Lambert; tajnik: Debevec France, blagajnik: Jesih Julij; tehnični referent: Kramargič Božo in odbornika: prof. KnljlS Andro ln dr. Baje Ant«n; revl/orja: PBschl Alfred in Ber-gant Evgen) namestnika: prof. Zaletel ln
Kennauner Ivo.
Kot delegata z,veze za skupščino vrhovnega plavalnega saveza pa sta biia določena dr. Skaberne in aiergar Viadislav, medtem ko bo ostala dva delegata, ki pa ne bosta ime.a pravice glasovanja, ooio-čil up-avni odbor naknadno.
Doiočen je bil še spoieu prireditev nove zveze, ki bo obsegal;
1.	narodno prvenstvo v Mariboru (verjetno v okviru Mariborskega tedna)
2.	srednješolsko prvenstvo
3.	revanžno srečanje s ČPK v Pragi z dostavkom, da v primeru, če SPZ ae bo mogla izvesti te svoje obveznosti do ČPK, prepusti izvedbo tekmovanja klubu (v po-stev bi prišla predvsem lurija).
Sprejet je bil še predlog g. Berg&nta, naj sestavi tehnični referent konec leta taolico dvajectorice najboljših plavalcev SPZ, nakar je bil ustanovni občni zbor zaključen.
| Občni zbor je v Splošnem potekel v polnem soglasju in meuse bojnem umevanju za bo.ooe naloge slovenske plavalne organizacije.
Buren parlament slovenskih atletov
Ljubljana, 11. febr.
Danes se je ves dan vršil v sejni dvora-j m hoteia Miklič IV. občni zbor atletskega I podsaveza, ki je reševal tudi vprašanje i spremembe haslova organizacije v »Slo-j vensko atletsko zvezo«, ki je z današnjim t dnem postala vrhovna in avtonomna organizacija atletskega športa v Sloveniji. Občnega zbora so Se udeležili delegati vseh v prejšnjem podsavezu včlanjenih 24 klubov po svojih delegatih ali pa so bili pove-rilnice delegatom drugih klubov. Prav zaradi tega se Je tudi že začetek občnega zbora, ki je imel rešiti pravilnost predloženih polnomočij, zavlekel v zgodnje popoldanske ure, čeprav se Je občni zbor pričel že ob 9, Predlagani verifikacijski odbor je najprej ugotovil pravilnost glasov klubov po svojih delegatih ali pa so oau pove-Ker pa je bilo spornih iiajmanj polovica glasov, zato se je vnela malodane žolčna debata z vsestranskimi, tudi burnimi pojasnjevanji, ki so slednjič vendarle že v popoldanskih urah privedla do kompromisne rešitve, da se je samo onim članom odvzela pravica glasovanja, ki niso izvedli nobene prireditve.
Skupščine se ni udeležil noben zastopnik vrhovne atletske organizacije, dasi je bila sprememba pravil zelo važna, saj pomenja ustanovitev š&mostojne slovenske lahkoat-letske organizacije važen mejnik aa naš šport. Občfii zbor Je vodil predsednik podsaveza seom Cerne. ki je imel dokaj nehvaležno stališče ker Je velik del delegatov skušal zagovarjati svoja stališča Cesto iz povsem osebnih razlogov. Dnevni red je bil precej obširen ln se Je skoraj ves razvil šele v poznih popoldanskih ur&h, skupno z volitvami novega odbora slovenske atletske *veze Poročila odbornikov so bila večjidel predložena že tipkana zaradi lažjega pregleda. Nadzorni odbor Je pred
lagal staremu odboru razrešnico 1« b pridržkom,ker je bilo v blagajniškem poslovanju prejšnje uprave več mest nejasnih in spornih ter je rešitev tega prepuščena novi upravi. Atletski podsavez je s tem likvidiral in s sklepi tega zbora prenesel V6e posle na novo ustanovljeno slovensko atletsko zvezo, ki ji predseduje zopet geom. Cerne, V odboru pa J« delno tudi nekaj novih moči, poleg dotedanjih delavcev v podsavezu.
Občni zbor le* bil zaključen Sele v večernih urah, ko je del delegatov iz province že moral oditi, vendar s6 bili vsi važnejši sklepi odobreni že prej, čeprav nekateri od teh z bojnim glasovanjem. Upamo, da bo n&va vrhovna organizacija slovenskega atletskega športa kos nelahkim nalogam, ki si jih je sedaj naložila. Vodstvo bo moralo z vso potrebno objektivnostjo urediti še mnogo perečih, skoraj bi rekli žalostnih vprašanj, ki naši I&hki atletiki že vsa zadnja leta prav gotovo niso v korist. Občni zbor je bil verha slika teh razmer, ki morajo sedaj, ko smo šami svoji gospodarji, brezpogojno prestati.
Ustanovitev Srbske plavalne zveze
Beograd, 11. februarja. Danea dopoldne je bila tukaj ustanovna skupščina srbske plavalne aveze, Da kateri je bilo zastopanih 12 klubov. Med rasnimi sklepi je omeniti važnega, po katerem si je zveza ie ob ustanovitvi razdelila območje v tri pod-savese, in sicer beograjskega s sedežem v Beogradu, novosadskega s sedežem v Novem Sadu ln primorskega s sedežem v Ercegnovem. V prvo upravo so bili Izvoljeni: za predsednika Mata Miodragovič (Beograd), za podpredsednika Nenkovič (Ercegnovi) in Lazin (Novi Sad), za tajnika Nikolajevič, za blagajnika Kočovič, za tehničnega referenta Plameiiac (Beograd ) itd.
Pokal ostane v Beogradu
BSK: Gradjanski 1: • (11 o)
Zagreb, 11, februarja
Danes ob 14.30 je bila na Igrišču Orad-janskega odigrana četrta in odločilna tekma za pokal predsednika vlade DragiAe Cvetkoviča med B8K ln Gradjanskim. Kakor znano, sta se obe enajstorlcl merili ze to dtagoceno darilo *e v treh tekmah, od katerih sta prvi dve ostali neodločeni, tretja v Beogradu pR se je končala a 2:0 v korist BSK. Danes je moral BSK nastopiti v četrti tekmi na zagrebških tleh, kjer je popolnoma zasluženo zmagal t 1:0 (1:0) ter si tako s skupnim rezultatom 3 : 0 priboril pokal, ki je bil prav Za praV določen za boljSega med Beogradom in Zagrebom.
Za današnjo tekmo, ki je bila od začetka do konca zelo zanimiva in ves čas živahna, je vladalo seveda mnogo zanimanja ln se je zbralo na igrlAču nad 6.000 gledalcev. Teren je bil blaten in težak, vendar je bolj
Nogomet blizu džungle
prijal Beograjčanom kakor domačim. Edlhi gol dneva je padel v 24. min. prvega polčasa. Njegov strelec Je bil Oliiovlč, ki je izkoristil nevarno situacijo pred zagrebškim golom po strelu Is kota. Gltftovič je v gneči dobil žogo ln jo ostro ter nizko plasiral v levi kot, medtem ko je Olaser stal na drugi strani svojega svetišča ln niti ni prlftel do tega, da bi stegnil roko zanlo > < >
BSK je danaSnjo zmago saslužil brez
ugovora, ker je bil v vseh pogledih boljša enajstorica. Zaigral je tehnično dovršeno in silno borbeno, medtem ko so domačini igrali precej raztrgano ln ni bilo prave zveze med njihovimi vrstami. Beograjčani so »e predstavili kot homogena celota, ra-zeh tega ba SO pfedvedll tudi zelo solidno ln premišljeno igro. V njihovem moštvu je
Mlo ugajal vratar MrkuMč, prav dobra rta bila tudi oba branilca Dubac in Stojiljko-vli. Tudi o krUskl vrsti se lahko reče več pohvalnega kakor o krllski vrsti Gradjan-skega, kar velja posebno za Lechnerja. V napadu Sta bila najbolj vidna Glišovič in Boftovič, želo marljiv pa Je bil tudi Va-ljarevlč V desni sveži.
Gradjanski i današnjim nastopom ni zadovoljil. Predvsem velja to za njegovo obrambo, ki je bila zelo slaba, najbolj v njej Beloflevlč, ki Je bil sicer steber v tem delu mofltva. V krilskl vrsti, ki Je tudi močno »plavala«, Je za silo ustrezal le Kokotovič. Napadalna vrsta je bila prav za prav vsa manjvredna, najslabši v njej pa je bil Pleše. ki je sastreljal celo vrsto zrelih situacij, pa mu tudi sicer ni nič uspevalo. Lešnika je držal Draglčevič tako neizprosno, da ves čas igre ni prišel do sape, kaj Ae do strela.
Igra Je v splolnem potekla falr. Do odmora Je bil BSK močno v premoči, po odmoru pa se je Gradjanski nekoliko oprostil njegovih kleSč ln energično igral na izenačenje, vendar pri tem ni imel uspeha.
Tekmo je sodil beograjski sodnik Va*a Stafaftovlč dobro in objektivno.
Ostale nogometne tekme
Beograd: Jugoslavija : Vitez (Zemun) 14:1 (4:1). Prijateljska tekma, 400 glodalcev.
Rim: Državno prvenstvo: Genova -Lazlo 14:1 (4:1. Ambrosiana : Liguria 1:0. Triestina : Venezia 0:0. Roma : Napoli 1:0, Pari : Milan 2:0, Fiorentian : No-vara 2:2, Torino ; Bologna 2:1, Juven-tus : Modena 2:1. Stanje točk: Bologna. Genova 26, Ambrosiana 25, Lazio 22. itd. Triestina 18 (na 10. mestu). Pari*: Anglija : Francija 1:1 (1:1).
Medmestni dv*9boj v biljardu
L]ubl]ana:Maribor 5*2
v AOboto in včeraj »o ne tretjič pomerili ljubljanski in mariborski biljardiftti — Srečanje ne je »pet končalo s premočno zmago Ljubljane
Kotnik (Lj ) : Potočan (M) 500:223 (pov-prečka K. 11.90, P. 5.31), Puh (M) : Peva-lek (LJ) 500:482 (povprečka Puh 4.54, Pev. 4.38.) To je bila najdaljša partija v turnirju.
Popoldne so nastopili mojstri. V prvi partiji sta se srečala za Ljubljana Orehek in Lepej ca Laribor. Partija se je končala z efektno zmago Orehka 1000 : 858 in po-vprečkama 18.51 za O. in 15.88 za L. Najdaljši seriji 6ta imela Orehek 79, Lepej pa 88. Končala se je ta partija v 54 sunkih. V drugi partiji sta obenem igrala Ing. BricelJ za Ljubljano ter Bender za Maribor. Tudi v tej partiji je zmagala Ljubljana t inž. Brlcljem premočno s 1000:633 ter povprečkoma 16.15 za ing. BricIJa, odnosno 10.24 za Benderja. Najdaljšo serijo — ki je bila obenem tudi najdaljša vsega turnirja — je imel ing. Brlcelj z 90 poeni, Bender pa Je zabeležil 67 poenov naenkrat.
Osma partija, ki bi jo morala Igrati ing. Kodela za Lj. tn Kruftlč za M. nI bila odigrana, ker slednjega nI bilo. Tako se je turnir končal s 5:2 v korist Ljubljane.
Zvečer so se igralci t vodstvom turnirja seSU na prijetni in okusni zakuski v »Zvezdi*.
Ljubljana. 11. rebr.
Sinoči ln danes ves dan je bil v krasni biljardnici kavarne »Zvezde« tretji medmestni dvoboj med Mariborom in Ljubljano, ki je nadvse lepo uspel. Vodstvo turnirja je bilo v rokah predsednika LBK g. Avgusta Kraigherja. Za posamezne partije, posebno za srečanja štirih mojstrov V današnjih popoldanskih urah, Je vladalo med prijatelji te igre precej zanimanja. Ljubljana je danes zmagala precej močno s 5:2 in beleži tako že drugo zmago v teh tekmah medtem ko je Maribor zmagal le •nkrat na svojih mizah.
Sinoči so bile odigrane prve tri partije i naslednjimi izidi:
Pevalek Mirko (Lj) i Zavartnfk M. 500 i 361, povprečka P 9.09, Z. 6.56. Sivlc (Lj-) t Koser (M) 506:886 (povprečka S. 8.77, K. 6.77). Poš (M) t Sevnik (Lj) 500 : 499 (povprečka P. 8.92. S. 8.91). Najbolj napeta je bila zadnja igra v zadnjih poenih. Že prvi dan se le pokazala v vseh igrah očitna premoč Ljubljane, v številkah pa 2:1.
Turnir se J« nadaljeval danes dopoldne Še z dvema partilama do 500. ki sta prinesli po eno točko Ljubljani in Mariboru, in sicer S nasledrnimS izidoma:
Gg. rezervni oficirji!
vse kar putreftujete M v»6o uniformo — dobite najceneje prt tvrdkl A. SARSIG, likloštteva o. U, Min glav. kolodvora
! f 5 iH»iMHtmHIHmt<H4ti»MMM
Po mrazu In snegu poplave
Veliko opustošenje v Pomoravju — Ogromne površine pod vodo — Smrt ruskega begunca pod zemeljskim plazom
Beograd, 11. febr. r. Zaradi južnega v.emena zadnjih dni so povzročile poplave v mnogih srbskih krajih ogromno škode. Kakor poročajo is Velikega Orašja, je vag Stari Ačibegovac popolnoma popravljena ter je Velika Morava povzročila veliko opustošenje. Vojaštvo rešuje s pontotii prebivalstvo noč ia dan. Iz neke hiše ao vojaki rešili starca in starko, ki sta stala v sobi *e do vratu v vodi ln SI nista mogla veO pomagati. Mnogo ljudi so rešili s streh poplavljenih hiš v zadnjem trenutku, ker je voda hiše že izpodkopala. žal je poplavljena tolika povrAina, da niso mogli prihi-teti vsem ogroženim prebivalcem takoj n* pomoč. Reševalno delo je tudi zaradi tega otežkočeho, ker al vojaki s pontonl le s težavo utirajo pot med ledenimi ploščami. Mnoge hiše so raspokale in jim preti nevarnost. da se zrušijo vsak hip. S podstrešij posameznih hiš Se Oujejo obupni vakllkl ljudi, ki so že povsem izčrpani od mraza tu pomanjkanja.
Poplava Jo nastala, kor se je v strugi Morava nakupičilo toliko ledu, da prihajajoča voda nI mogla odtekati ter se je razlila na mnogo kilometrov preko polja. Morava je poplavila tudi del Velikega Oranja. Cesta, ki vodi od Velikega Orašja do Velike Plane, je preplavljena na treh mestih ter je na njej nemogoč vsak promet. Prav tako je voda preplavila Cesto Velika Plana—2abari, kjer je prav tako ustavljen vsak promet. Poplavljena Je tudi vas Trnovče, ki je tik ob bregu Morave.
Včeraj popoldne so poslali z zemunske-ga letališča na poplavljeno ozemlje tro-motorno letalo, da M Ugotovili obseg nesreče. čim je letalo preletelo Godomtnako polje, m Je že pokazalo poplavljeno oaeni-lje. Krožilo Je celo uro nad Pomora v jem, pa niso nikjer mogli videti kopnega. Iz vode mole samo krone posamoznih dreves. Kamorkoli je segel pogled, povsod sta 9e videla le voda in led. Poplava se je raztegnila na 20 km ob bregovih Morave. Iz letala so videli še izliv Morave v Dunav. ko so hoteli leteti proti njenemu tok\y j« bilo to nemogoče, ker se je struga pojCsod izgubljala pod nataslo vodo. Tak položaj je vse do Velike Plane. Stebri velikega železniškega mostu preko Morave ao popolnoma izginili v vodi. Državno posestvo LJubičevo. ki je takoj poleg mosta ob cesti Požarevac—Malft Krsna, je prav tako poplavljeno. Okoli VeUke Plane ln Velikega Orašja Je poloiaj enak kakor v vseh vaseh na tem področju. Stari Ačibegovac je ves pod vodo,
8 letala so nameravali metati na nakopičeni led v Moravi hombe. da hi ga razstrelili in odpravili dalje, vendar pa tega nlao storil, ker je med tem led 2e «am krepil napi*j. Med tem je tej-eda narseia
Morava še opustoffila, kar je mogla. V«
Pomoravje je kakor veliko morje, iz katerega mole le strehe hiš m visoka drevesa,
V Dolnjem Milanovou je Dunav poplavil nižje ležeče kraje ter je voda vdrla v več kot 20 hiš, iz katerih ao ae morali ljudje naglo izseliti.
Tudi iz Obrenovca poročajo o poplavi, kjer so močno narastle Kolubara, Sava in Tamnava. Pri Zabrežju je včeraj zjutraj krenil na Savi led dalje, ustavil pa se je pri BariČu pri samem izlivu Kolubare, ki je zaradi tega pričela naglo naraščatL Včeraj Je Kolubara narasla za cel meter, Sava pri Zabrežju pa za 60 cm ter preti nevarnost, da bo poplavila ozemlje od Za-brežja do Obrenovca ia vzdolž železniška proge do B&rlča. V Poaavini je včeraj ves dan deževalo ter se "boje, da bo poplav« zavzela izredno velik obseg.
Huda nesreča se je pripetila tudi r oko-liči Beograda. Na strmih bregovih pri kamnolomih poleg lazaievaške ceste, nedaleč od čukarice, se je utrgala, ogromna množina zemlje in kamenja, ki je popolnoma zasula malo hišico, zgrajeno šele pred nekaj meseci. Pri tem je izgubil življenje njen lastnik, 401etni ruski begunec upokojenec Pavle Fedotov. Njegova Žena Vukosava je bila v Času nesreče po opravkih pri sosedi v bližini. Priča dogodka Je bil samo neki seljak, ki Je prišel po cesti. Videl je, kako se je breg nenadoma vzva-lovil, nato pa se pričel polagoma ln čim dalje hitreje pomikati proti hišicu Slutil je nesrečo ter je hotel priskočiti na pomoč, med tem pa se je že zrušila ogromna množina zemlje na hišo mei strahovitim truščem ter jo popolnoma zasula. Nesrečnega Pavla Fedotova eo dolgo iskali, vendar pa ga niso našli. Sele, ko so našli na kraju nesreče ključe od hiše. Je bila še na Vukosava prepričana, da je našel pod zemeljskim plazom smrt. ker bi ključe gotovo vzel s Seboj, če bi odšel od doma. Doslej še niso izkopali trupla ponesrečenca.
Nase gledališče
DRAMA
PonedeiJek. 12.: Tl i kome lije Red B Torek, 13.: zaprto.
O P B K A Ponedeljek, 12.: zaprto.
Vremenska napoved
ZeniHaskat H Ud mraz v vsej državi. Pretežno vadro bo povsod, le v severozahodnih m Južnih krajih bo nrkniiko oblačno.
P«Sfikad jutranje megle.
Kladi varji Jugoslavije za svoje pravice
Odlično uspel otčni zbor naših vojnih dobrovoljcev
Ljubljana, 11. febr.
Dopoldne je bil v Kazim Ai. ietrn občni zbor sreske organizacije vojrnh dubrovoij-cev Man, preizkušeni boru so se ga udeležili v častnem števuu. Zbor ]fe vodil predsednik g. -Josip Jeias, Ki je toplo pozdravu zastopnike obiaslev in društev. Vojaško obiasi je zastopal komandam vojnega okrožja polkovnik Ljubomir Ži-vanovič. bansko upravo g. banski svetnik Ciril Pokiukar mestno občino in Legijo koroških borcev polkovnik g. Andrejka. Udruženje rez. ofieinev gg. Vlado Bevc in Jože Pogačnik. Udruženje rezervnih pod-cficirjev gg. Guček in Pr:mošar. Udruženje vojnih invalidov gg. Mirtič. Per in Preša, Udruženie bivših mornarjev Drago Drnovšek. Sokolsko 7upo g. Vlado Bevc. pismei, pozdrav pa ie poslala starešinska organizacija Preporoda Po vdanostni brzojavki Nj Vel. kralju Petru 11 ter pozdravnih brzojavkah nvnistru vojske in Savezu vojnih dobrovoljcev v Beosradu je predsednik kratko poročal o delu organizacije v težkih časih ko domovina zopet ':liče ne samo svoie stare zveste borce, ampak vsakega izmed .-"as To de'o ie bilo tudi letos polno nesebičnosti, požrtvovanja in pripravljenosti.
Uspehi I si c vire
O podrobnejšem delu odbora je poročal tajnik g Valentin Kajzai. ki se je spomnil dveh v pretek.em ietu umrlih tovarišev, Jozeia Logarja in Dragotina IViar-te.anca. Pristopno jc- 21 novih članov, največ sibircev iz poika »Matije Gubca« in nekaj tovarišev s soiun&ke ironte in iz Itaiije. Organizacija je poklonila akademikom 500 izvodov dobrovoljske knjižice »Vrata v svobodo« in isto toliko vojaštvu. Akcija za potovanje dobrovoijcev na solunsko fronto in romanje na Oplenac se jc tudi letos morala zaradi nepredvidenih zaprek preložiti Tovariš Jože Kozak je sestavi) dobro utemeljeno spomenico oficirjev in vojakov i. jugoslovenskega polka »Matije Gubca« za priznanje dobro-voljskega svojstva tovarišem sibirskim dobrovoljcem Spomenico so poslali preko saveza ministru vojske in* mornarice ar-mijskemu generalu Milanu Nediču in ministrom dobrovoljcem dr Mihaldžiču in dr Tonrnču z zahtevo, naj se spremeni člen 1 zakona o dobrovoljcih točka druga in čl. 1 tečka druga pravilnika in vnese sledeče »Za dobrovoijce po tej točki se smatrajo dobrovolici iz sestava 1 jugoslovenskega polka »Matije Gubca«. Ta spomenica se bo razmnožila in poslala prizadetemu članstvu.
O denarnem premetu v preteklem poslovnem letu ie podal izčrpno poročilo blagajnik dr Franjo Nosan. Predsednik redakcijskega odseka dr. Turk je ugotovil, je gradivo za drugo knjigo »Kladivarji Jugoslavije« že pripravljeno, z izdajo pa bo zaradi težkih razmer treba še počakati. Lani je začela delovati v propagandne svrhe dobrovoljska knjižnica, ki naj bi zanesla po vsej domovini dobrovoljskega duha Letos bo poteklo 25 let, odkar se je osnoval Jugosloven. odbor, ki je med vojno in po njej zastopal naše težnje, druga knjiga dobrovoljske knjižnice bo prikazala historiat Jugoslovenskega odbora. »Od Djevdjelije do Triglava — tu je naš življenjski prostor in ta os naj odreja tudi za naprej naše državne interese«, s temi besedami ie dr Turk končal svoje poročilo — Izčrpne je nato poročal dr. Josip Hebein. član odbora za postavitev kraljevega spomenika v Ljubljani o delu tega odbora Dosedanjemu odboru je bila izrečena razrešnica s pohvalo. Volitve so pokazale. da je užival odbor polno zaupanje članstva, saj ie bil izvoljen skoraj nespremenjen tudi za novo poslovno leto.
i
stavu jugoslovenske vojske udeležili borb za severno mejo Vojnim dobrovoljcem. državnim in samoupravnim uradnikom, kakor tudi služiteljem naj se priznajo vsa vojna leta. ki so jih prebili v vojaški službi brez odbitka kadrskega roka. če jim doslej niso bila všteta za efektivno napredovanje v državni službi. Cl. 108. finančnega zakona za leto 1938-39 še vedno ni priznal vojnim dobrovoljcem tistih let. k' so jih prebili v vojni, za efektivno napredovanje v državni in samoupravni službi Omenjeni člen se odnosi samo na tiste člane uradniškega zakona, ki urejajo pokojnine Vojni dobrovoljci v državni in samoupravni službi se ne morejo brez predhodne disciplinske preiskave premeščati ali upokojiti, razen če sami ne prosijo za to Njihove prošnie nai se or-venslveno tmnštevajo Isto velja za njihove svojce Tisti pa. ki so bili premeščeni ali upokojeni brez svoieca pristanka, naj sp vrnpio na nreišnia sVžbena mesta s povračilom razlik ki so i;h s tem utrpeli. Prošnie voin;h dobrovoljcev državnih in samoupravnih uslužbencev za napredova-nie nai se prvpns+veno rešuieio. Vojnim doh-rovoMopm državnim in cnmounravnim uslužbencem nai se šteieio vnina leta brez odbitka k^HrovcVpin rrka Hvoinn v pfpk-t:vno službeno dobo Vsa državna. samo-
urravnp in nori rl^unim n3H7nrclvf>m boječa zasebna podjetja in ustanove so dolž-
l ^
ne prvenstveno pri enakih pogojih sprejeti v službo vojne dobrovoijce Starostma doba ne more biti ovira za sprejem v službo. če je vojni dobrovoljec za to sposoben. Za dobrovoijce. ki so za delo nesposobni, je dolžna skrbeti država Vsem vojnim dobrovoljcem in njihovim rodbinam naj se omogoči najmanj šestkratna letna voz-nina s 50 odst popustom po državnih železnicah in parobrodih onim pa. ki so državni in samoupravni uslužbenci, naj se prizna 75 odst popust Vojnim dobrovoljcem ki imajo po zakonu o dobrovolicib pravico do dobrovoliskega uverenja. naj se prizna pravica vladati prošnje za uve-renie brez omejitve roka Tistfm k' co že Dreieli uverenie na <=o danps Miij držav-liani. naj se priznajo ugodnosti pn Zakonu o vnin;h dohrovolicih ;n uredbi o državnih obveznicah od 8 decembra 1938 « tem da za nie čie™ te uredbe ne mire biti nobena ovira V=em voin'm doh*-o_ v ni i rp j-n nai cp orn<""T°č' hrezn'arno lece-nip v holr.lS—ioah državnih in camouprav-r>;h zdraviliščih Kadar notpipin v cvho •7<-Vnvlipriia nai 07'vain b*"P7niač"" vožoio. V>pm voi-:rn HnhrovnM^Pm nai "^ž.sva "O Iptih obstanl-a i7rla v'Vpn znolj- v oKH-ki voinpca kr-'žpa kakor «a ;maio voinj H obnovo! i H v /irmrSVl krvava h Srvpiptip in i7vaianip vmVi tpVi prPfUncrov np P^mmj
posebne obremenitve državnih financ.
senz*c*1a f Ivpimmb PMrSajtnt
Po petih letih T:se žemo, ki |o je unoirll
Pariz, 11. februarja
Francoski list »Pariš Soir« je prinesel poročilo iz New Yorka. da je bil izpuščen na svobodo Ivan Podržaj, čigar zadeva je pred dobrimi petimi let.i vzbujala senzacijo po vsem svetu. Ivan Podržaj je bii. kakor je čitateljem še v spominu, obtožen, da je umoril svojo ženo. Po obsodbi so ga zaprli v znano veliko ietnišnico Sing-Sing. Zdaj pa so ga izpustili, da poišče svojo ženo, zaradi katere so mu pred 5 leti naprtili cčitek umora . . .
Poročilo pravi: Ivan Podržaj, (ki je po rodu iz Liubljane in je bil v Jugoslaviji orožniški kapetan). je pred leti odšel v Ameriko in se je poročil z Agnezo Tutver-sonovo iz Detroita. Po poroki sta mladoporočenca nameravala odpotovati v Evropo. Tik pred odpotovanjem pa je Agneza izginila in kapetan Podržaj se je sam vkr cal na parnik Potoval ie z nekim črnim kovčegom. katerega ni nikomur dal z rok in ga je sam hote! prenesti iz hotela na parnik. Sploh je vse njesrovo obnašanje vzbudilo mnogo nozornosti. O zadevi je bila obveščena policija, ki je takoj začela raziskovati vzroke, zakaj ie Agneza Tuf-versonova naenkrat izginila, kakoi da se je pogreznila v zemljo Policija je dognala, da je Ivan Podržai nred odnotovanjem v Evropo kupil večje število britev in razna
uspavalna sredstva, njegova mlada žena pa je nekaj dni prej dvignila v banki 25.000. dolarjev.
Takoj je bila iz Amerike izdana tiralica za Ivanom Podržajem, ki pa je že srečno prispel v Evropo Izsledili so ga naposled na Dunaju, kjer je bil medtem že sklenil poroko z neko Suzano Ferrandovo In zdaj je bilo treba reševati uganko: Ali je bil kapetan Podržaj poročen z Agnezc Tufversonovo? V tem primeru je biga-mist. Ce pa se ni poročil, — ali je potem Agneza še živa ? Prečudni značaj tega moža so razodevala tudi njegova pisma, s katerimi je razkrival svoje intimne zveze ? Agnezo Tufversonovo. ki nikakor ni mrtva gimi ženskami Po obsodbi ie kapetan Po držaj trdil, da lahko v roku 70 dni poišče Agnezo Tufersonovo. ki nikakor ni mrtva, razen če je umrla medtem, kar ie on prebival v Singr-Sinpu. Celotni doeodek ki it precej skrivnosten, se zdai razvija kakor n.. gledališkem odru Podržaia so res izpustili iz Siner-Sinsra. da poišče ženo zaradi katere je bil obtožen in zaradi katere je moral v Sinsr-Sins: kot nien morilec
Tako se glasi informacija pariškega lista. ki bo seveda spet nanovo razgrebla žerjavico senzacije, ki je pred petimi leti razburjala svet.
Janka je presekala glavo
žc:i]D gabra vol]
Ob koncu občnega zbora so bili sprejeti nekateri predlogi, ki naj bi rešili nekaiera pereča vprašanja organizacije: Dobrovolj-sko svojstvo naj se že končno prizna vsem onim dobrovoljcem. ki so do dne 5 novembra 1918 vstopili v 1. jugoslovanski polk Matije Gubca« v Sibiriji, so tsm služili do prevzema po vojni misiji SHS ter bili kot č^ani odreda SHS po prihodu v domovino demobilizirani. Vsem onim dobro- ; voljcem. ki so izstopili iz dobrovoljskega ' korpusa v Odesi in nato služili v ruski j ali drugi zavezniški vojski, naj se prizna ! pravica do dobrovoljskega uverenja. Isto ! tako naj se prizna dobrovnMsko svojstvo : vsem onim. ki so se ket dobrovoljci v se- 1
Zagreb, 11. februarja
Nedaleč od Zagreba v vasi Drvinju se je v petek zvečer zgodil strahovit zločin, kakršnega tudi Zagreb ne pomni. Umorjenega so našli štiriletnega delavskega sinčka Večeslava Stošickega. Fant je ležal blizu hiše železr.ičarjeve žene Barice Vlaš-kove in je imel preklano glavo.
Takoj po najdbi so bili obveščeni orožniki v Kustcšiji, ki so uvedli vsestransko preiskavo. Predvsem so preiskali hišo Barice Vlaškove. Ugotovili so, da je bil pod v kuhinji okrvavljen, da pa je nekdo že hotel oprati krvave madeže. Takisto so našli v drvarnici skrito sekiro, na kateri so bili vidni krvavi madeži, četudi je nekdo sekiro skrbno obrisal Zločina je bila takoj osumljena Bariea Vlaškova. ki šteje 52 let in je znana pijanka. Orožniki so jo trdo prijeli. Precej časa se je izvijala, naposled pa priznala, da je pomila krvave madeže v kuhinji in skrila okrvavljeno sekiro. Zagotavljala pa je. da ni ona umorila fantička, marveč, da so nekakšni »četniki«. ki jih je bilo kar pet. vdrli v njeno hišo in umorili fanta. Njene izpovedi so precej zmedene. Sodijo, da se je zločin izvr- j šil takole- fantiček je prišel v nieno ku- j hinjo, pa je morda naredil kaj narobe in i
tedaj je od alkoholr podivjana ženska popadla sekiro in fantičku razbila glavo, nato pa truplo vrgla pred hišo. Izročili so jo sodišču.
Namesto divje gosi je ustrelil brata
Banja* Luka, 11. februarja
Na reki Vrbasu je počivalo zadnje čast mnogo divjih rac in gosi in kmetje so pridno zahajali na lov. Tako je šel z drugimi streljat divje gosi tudi 36-letni kmetovale« Dragoljub Ugren Povabil je s seboj šf majšega brata Dušana Sedla sta v čoln V trenutku, ko se je čoln obrnil in začei plavati nizdol po vodi. je Dušan poprije' za vrv. da bi čoln naravnal. Tisti trenutek je Dragoljub ki je sedel poleg Dušana opazil dve gosi Ker je mislil le na svoj plen, je brž dvignil puško in že tudi ustre lil. Po nesreči pa se je Dušan tisti trenutek zravnal in je ves strel treščil naravnost v njegovo srce. Dušan je omahnil in na mestu izdihnil.
Oblastva so uvedla preiskavo in seveda takoj ugotovila da gre zgolj za nesrečo Brata sta živela v najlepši slogi. Dragoljub se je hotel po tragičnem dogodku še sam usmrtiti, vendar so lovci, ki so bili ž njima v čolnu, to piepitčili.
Isel je Mzstin 2 Murskega pslja.
• •
Ljutomer. 11 februarja
Na tihem je v pelek 9 t m. zvečer usahnilo življenje stare prleške koienine, očeta Martina Šumaka Umrl ;e na domu svojega sina Mirka, pri katerem je bival že kaki dve leti. od časa. ko so mu prej navidez nedotaknjene sile začele pešati m je bil potreben zdraviliške nese Skoro do svojega zrdnjega dne je kljub visoki starosti — bil je v 83 letu — ohranil bistrost duha. Pted nekaj dnevi ga je slabost položila v posteljo, po 4 dneh pa jc podlegel pljučnici.
Z njim je odšel z Murskega polja tipičen predstavnik stanh kn.etov. kakršni so pred 50, 60 leti orali njegova polja Srednje postave je bil, toda krepak in še ob s\'oji zlati potoki, ki jo /e siedi svoje de ce in številnih vnukov slavil pied 4 leti. tako jeder in zdrav, da so mu vsi »gos1u< anj-šči.ki« upravičeno želeli še mnogo srečn.h let Rodil se je v V uči i vasi. kjer se je ohranilo do danes mnogo ve'ep:h starih šeg Leta 1886 na 10 dan februarja se je priženil na domačiio Kosovih n» Spodnjem Krapju 2ene Alojzija, danes še krepka in zd.ava, mu je povila po vrst' štiri sinove. Dva sta umrla, dva pk Muko in Franček, nadaljujeta s poslom, ki ga je bii pričel
l. 19C2 oče Martin Nekaj časa pre i se je bila na Cvenu pn Lju?ometu ustanovila Kmetijska zadruga, ki je pučeia z nakupom in prodajo lajc na veliko Martin Šumak je bil najprej pri tej zadrugi vlagatelj jajc. Ko se je nekoliko vdelal, pa /e pričel sam trgovino z jajci in perutnino na svojem domu Podjetje je raslo in se razvijalo, lotili so se ga tudi sinovi — takrat še trije — in Mirko, ki je naposled po vojni prevzel očetov posel docela, je pienesel trgo-
vino v Ljutomer Z bratom Franrpl-nm. ki se je naselil v O! možu izvažata svetovno znana štajerska jaice. v Italijo, Nemčijo. Anglijo. Španijo, največ pa v Švico Videti je torej, da je oče Martin imel dober pogled za to. kar more nu rodnem Murskem poliu ,in blizu Prekmur ja uspevati
Ra7en izrazito praktičnega smisla pa je oče Martin pokazal mnogo smisla in ljubezni za »starine« k: žal. tako h;t'o izginja iz naših kmečkih domov Nikdar ni opustil stare nvše. ki je b'la nrknč na Murskem roliu razširjena Pod kratko suknjo je še do smrti nosil telovn'k visoko zapet in na dva reda gumbov, pa belo srnico iz domn^^ga platna toda vedno b*p> kravate Noge so mu t'čale v svetlih ško-nrh. Spošto\'al ie p~leške »b-e^Use« tako da jih je nosil vcak dan in celo k maš', dokler se ni preselil k sinu v l.nitnmer M>>'da je bil zadnji ki jih je na Murskem poliu zamenjal z evropskimi h'rčpmi Da je ro<"l vedno črn okrogel klobuk pozimi pa kučmo, to se razume samo po sebi
Njegova ljubezen do »starine« se je kazala še posebno v spoštovanju starih prle-ških šeg, ki so naibolj izrazite ob znameni-tih » gostiivan jih« Oče Martin je bil daleč naokoli znan kot imeniten m nedosegljiv »pozavčin« Za več ko 40 »gostii\ uni« je »pozaval gostiivaniščake« jih vodil v cerkev. domov in za mizo Znal je vse starinske obrede in jih izvajal s tisto šegavostjo, ki je za ta važen posel potrebna in ki mu je bila tudi prirojena Da, šegav in dovti-pen je bil. poln zdravih kmečkih domislic in poln neusahljive dobre volje! Vse pa je znal povedati v čistem samoraslem domačem narečju, ki se ga ni od'tkel nikoli Pa ne samo »zdaval« je mladih prleških pa-
Minuta pomenka
Z a življenje in za vs^Ic dan
Spričo dejstva, da je naval na našo rubriko izredno velik — v predalu se je nabralo okrog 200 dopisov — sporočamo \>em vpraševalcem, da bomo v bodoče dajali prednost dopisom, ki stavi ;ajo konkretna življenjska vprašanja, in naprošamo čitatoljc, ki si žele grafoloških analiz, da malo potrpe. — Vsi pridejo polagoma na vrsto.
rov. tudi vvkiip spravljal« jih ,e Marsikate rj kmečki »čehak« ah mož mars'katera »gruba puca« sta se v svoph srčnih stiskah obrnila do očeta Martina, da /e potrkal na vrata kjer je bival zaželeni »ženih« ah pa dobra »sneha« ln Martin ie spretno posredoval Mnogo ie srečmh zakonov na Murskem poliu ki jih je tako zasnoval — za lepe hlače ali celo novo obleko Pravil ie včasih, da so mu v tem poslu delale »vek-šo sHr« ženske Tudi primicije je častil. Kolikokrat je hodil z mladim plahim pri-midantom od h;še do hiše. pozaval in nabiral obenem darov za pravo prleško do-jed;no' Pri vsem tem pa so bile njegove šale dostnine Kot pozavčin je smel celo v vsako žunn!šre kar ie običaimm nozav činom zaradi n<''hoi'ih kvant navadno pre povedano VeHk praznik \e bil pn Suma-kovih vsakokrat, kadar so »trije trle len« Pokojni Martin je bil tf>kii>1 »g'of«. to se pravi, segreval ie lan. ki so ga potem trtice dobile v delo In pri svoiem poslu se je ravnal strogo po nezabeležemh predp;s'h ki so silno vržni Neki so celo trdili, da »povlejo« Šumekov lan samo zaradi Martinovega grofovrnja V gost Hm, ki jo ie oče Martin imel več let. so se često dobile p-a-ve prleške pogače, najbolj znani na so bili »hajdinski krapci« Da naš pokoin:k ni zaničeval »starine« z naših goric, tega ni treba poudarjati, pil pa jo je vedno »s pamet jo j«
Takšen je bil krapenski Šumak, pravi sin Murskega polja Povabil ga je na »gostiiva-nje« nebeški pozavčin na večer, preden je mogel slaviti 541etnico svoje poroke, celih 12 ur prej Ker je tudi vedno izkazoval Bogu čast. gotovo ne bo obsedel samo v »nebeškem prikleti« »Jutro* se ga je že enkrat spomnilo in io leta /936 ob zlati poroki. Kdo bi mislil takiat, da mu bo že po štirih letih objavilo posmrtnico!
ČIGAV JE OTROK, ROJEN PO LOČITVI
ZAKONA?
Vera: Vpiašanje. ki ste nv" ga zss^avili. je na videz prepresto, v svojem bistvu pa je vendar teža\no in zrmofrno. Za to gre predvsem, ali jc ločitev rckoncev. Ki prihajata v poftev, že zvršena in kr.ko je bila c me.jen a krivda med ujmi. a'i pa se lrč'tven: prcees "ele uvaja, rakšmh izrazito pravnih vprašani v naši lutrik po navadi ne obravnavamo, ker 'ma ne^e^ska številka »Jutia«? T:c3oVno pra\no rubriko ki im je posvečena Peski t e'i 'ema. da bo vaša zadeva poi?sniena v or ho "njem re-deljsk rn t Jutru«, k vpršrniu n" se bo no potreb povrnila tudi še penedeljska izdaja »Jutra«.
BI ZAKON ALI NE KI?
Api: Samo to vam lahko rečemo: ze'o ■rhkem se"no, zelo napak ste ravnrli. ko :iie nrsproti svojemu frntu ni začeiku poznanstva pritrdili njegovemu nazoru, da se i ne misli nikoli poicčit. Bila je pač minuta slabost . ko ste. zavedeni od čiste l ubezni. megli mislit c'a v nij nikeli ne 'roste sk°ii gmctn'h koristi Pcč°s: se je izkazalo r'a vss delo v s'i'žbi utruja in da vas boli. b t; dek'e dobro situiranega človeka, ko so vaše vrstnice že zdavnaj postale bcij a T manj srečno gespe V vprašanju ki nam ga zastavljate. se nam predstavljate kot tip čna r-ču^arka. kak; šr.e n so re "ke med ženskami. A ko nam zatr'ujete da si ne morete zamišljati življenja brez niega vam lahko mirne duše svetujemo: ne spuščajte se v avanture potrp'te ob niem prizadevajte si razumeti njegovo delo in poslanstvo. k si ga je izbral v narodu in v družbi. čase preživliamo ko niso več rf-dki pr-rn.eri meža in žene ki so ju življenjske razmere postavile vs~kesra na svoie mesto — pa sta vendar našla skupno obliko borbe z usodo.
GraSološki kotiček
VIOLETA
Vi ste ena Izmed onih ki jim skraja i.-* gre pa ne gre Česarkoli se lotijo vse im spodleti ali pa se pm ie napol izpolni. Venadnr pa se iim odpre ir vse iim gre po sreči Zato ie nadaljujte z iaraniem in dosegli boste kar si 5-pi-te Trebs pa bo nekoliko potrpMenia kajt- tako kmalu se vaša želja še ne bo izpolnila.
ALFA
Ta oseba 'ma mato p<=tpf«kega čuta in r< di nase nt da mnogo Pr1 delu pa je ondna ir. vztrains 7pio nedostopna ie ii, sploh se bntie počuti če ie «ama kakor na u družbi D" evoip okolire ip 7pln zaprta in malokomu dovoli pr>oipr»a v nipno dušo Ker noče ^rnur poinfiti cvr-i'Vi hr>i-IUnctj_ '.ato so njene duševne bolečine še hujše.
FRAK.
Med vama so 73 zdai 5p npVo 7anrpVe •< iih bosta morala oba prekoračiti Zato oočakaite toliko časa da on skobca svoie 'tiid-ie V tpm pa moratp podpirati <p V7-nodbuiati ker ie tak-e narave da ce da vplivati nani Np	mu Hoioti povo
da ci nrppvdi Hrupa^c ip rl^hpr fant.
ie npVouup dnrni«tjav Toda kljub temu bosta dobro vozila.
TARANTELA 1940
Posebnih disharmonii med vama ne bo. Ker nima nobeden izmed vaju posebno velikih zahtev in se znata oba — kolikor toliko — vži\ eti v dane razmere Edino, kar bi vaiu uteenilo motiti ie oipgova oeureienost ki pa br sčasom prešla če mu boste znali vliti življenjski optimizem
ir nekoliko samozavesti. Vrm bi svetovai nekoliko več duševnega poleta ir. čuvstve-n«- razgibanosti.
ST MAVRICA
Vaša bodočno-t bo brez teži;h pretres^a-jev Manjše nesreče ki se bodo poiavTe bodisi zaradi vaš;b nenrev'Hnn«:'i zpradi zunanj-'h vplivov, b^ste prebo'ell, brez hudih pos'edic. Pazili na morate svoie te'o ker c+e ^e'0 rab1e«Ta zdravia. Vaš mož nai cP i^c^ivie tp-^p^a te1esnega dela in naj si privošči več oddiha.
no 2 A
Vajn. cp	Ha c<p ,--«~<-ro t—r"^1'
polovico terra trn^iprip !p bilo np^nt^no.
g? in bi ca lahko odvrnili od sebe če ne £ ij-ppli fp c^hp	<-la tpkn
vrtate no svo^-h ranph si s tpm nri-^a^e-
rt^vp Violpo nfi ir-t cp n;'c^inlp jo br;dkocfin 7^rad; tpcra q+p pf-Vrp mpre 7akrkm'rni -'r> r+r> i-rrrj.Vii'? vorr) V 7.iv'ipnip in v Č'ovPka	i pa ko se
Vam nudi priUVa rla vac	n^^f-^-o
crn-7rla 7-i'ncfi np	tmfn
Hocfi iri	na ? o	''i-
pra^i+p rolro n co vam ponuja in bodite usodi hva'ežni zanjo!
MARA 23
Podobni ctp r-tr^ku V 7Ooln5Vcn0 ^r+u: Ko nrvič nride v ta vrt. lrudi r'a so mu vse živali nr^azpe in povsrd vab°čo '-t:ka svoi prstek skozi mrpže Ko pa volk za-rpnči nnnj cp boipčp umakne in m;cli, da so mii vcp živaH so vraž" p Kalror orvo, tako ie tudi Hriian crip^anip tppa ot-^ka nanačno	plovočlrp r3r,i-/V,p ip cocrnv
lien c cvptUmi ip tpmn;mi lrarr\o->oV; r>g not-ai ip nri vac v fi""'^'	ici-a.1! to,
t-ar h' mm'1 ici-o+i v sgbi. Zato je jasno, da tega niste našli.
1P37
Obrani+p Ho nlp^a	fpT-p nrlnA^ip Iralrf.. „„ v,;i; J
hi t"V*l P ppcr^prlrft	Vniji	ho
vse te stvari tako. da bo obema prav. <= 1P39
Vi ste unop^ipno h'Hp t-i r»0Tr>p evoie moči ip *e ne da 7anpc;ti h'^"-!! rsmo. ložpniu 7e'o imatp razvit pctptclri čut ip imatp cm;cpi za urnptnoct Mnhp^p n"^^ COTP^a 7načaia ^^ajn ni f-rpVva coT-orn oni*^ do\ro'i ip np tp ki i;b ;rnatp ohranitp nj,
lahVo upate, da vas sreča ne bo pustila na cedilu.
PAMAO.rrPTfJTE
Ker ste predvsem praktičpn o1 ovek zato vam svetujem da greste študirat jus. Utegne pa se vaš značaj še spremeniti in s tem tudi vaSp to-^nje. V tem primeru pa se spet obrnite name.
L. AZKUIN
ZASLUŽEK
Mladi Klepeiač se je oženil. Dcbrl jc bogato nevesto Tast mu j? cdštel pol n i i-jona dinarjev. Scdil je. da "e m'adcga Kle-Detaca s tem za vedno odpravil.
Tcda kemaj je minilo leto je m'adi Kle-petač že pri tactu.
—	Oh. ljubi iastek. vse je pri kraju!
—	Tega pa res ne morem razume i. se razburi tast in začr»e računati: Imel si kakšnih 2C0.PC0 din dolgov, torej o"t~re še 300.000 Sto tisočakov si izdal za opravo, kakih sto tiseč si zanra^ il v ff"cP"d'n stvu, ♦orej mora še nekje biti oitanek 100.000 din. ali ne?
—	Ali. ljub' t3«t. n^k^i n-* venda- tudi moram v enem letu zaslužiti!
Ponedefiška križanka
BESrDE POMENIJO:
Vodoravno: 1. rusko ime za pokrajino v Aziji, 4. plemenitaš v srbohrvaščini, 8. mesto ob Jadranu, 12. osebni zaimek, 13. enota valovanja, 14. nič v češčini, 16. oblika osebnega zaimka, 17. sila, 19. Peter v srbščini (domača oblika), 20. reka in vas na Notranjskem, 22. trd. negibljiv, neuklonljiv, 24. okrajšava za severno ameriško državo, tudi ekrajšava za iuris do-ctor, 25. mesto na Južnem Tirolskem, 26. vrednotnica. 28. oblika osebnega zaimka, 29. sito, 30. siv, postaran, 31. starejša, pesniška oblika vprašalnice, 32. novci, 35. ime francoske poročevalske agencije, 37. spolnik v italijanščini, 38. kakor 17, 40. moško krstno ime v srbščini, 41. prostor za govor in igro, 42. svetopisemsko ime, 43. vas pri Ljubljani, 45. svetloba, 46. okrajšava za mero, 47. oblika pomožnega glagola, 48. močan človek, 49. kraško vino, 50. stroj.
Navpično: 1. pravljična kraljica iz starega veka, 2. gora na štajerskem, 3. vez-nik, 4. žensko krstno ime, 5. moško krstno ime v angleščini (ime znanega pisatelja), 6. vnuk v srbohrvaščini, 7. moško krstno ime, 9. medmet, 10. moško krstno ime, 11. ravnalec, 13. strup, 15. mesto v Avstriji,
18. obleka v srbohrvaščini, 19. moško krstno ime, 21 vladar, 23 čistilno orodje, 25. sladka jed, 27. začimba, 33. dobra karta, 34. oblika glagola, ki pomeni govor, 35. oblika samostalnika, ki pomeni hojo, 36. mesto v Aziji, 39. močan, krepak, 42. skrajšana oblika za italijansko liro, 44. oblika osebnega zaimka, 47. oblika pomožnega glagola.
REŠITEV ZADN.TE KRIŽANKE:
Vodoravno: Pelcponez. elan. Bogo, tak, rob, en, sod. no, rogač, imam, nese, nam, bor, Danijel, gaz. Irk. Omar, karo, notar, ot, dom, do, rak, pot, obod, peta, Kurdi-stan.
Navpično: petelin, elan, lak, on, ob. nor, Egon, zoboder. bog. som, dan, ramazan, čebelar, maclam, šolar, golorok, Korotan, rod, kam, tok, tabu, dota, kor, pet, d. d., p. s.
Troje knjižnih nagrad
si po naklonjenosti žreba delijo Franc B račko, prometnik v Litiji, Janez Selan, Beograd, Zlatiborska 66 in Avgust Decleva, Cave Auremiane, Italija.
Urejuje Davorin LUivljen. — Izdaja aa kotuumj »Juua* suuiiio VuuuL — Za Maiuuuo usKariiu cL O. kol Uskaruarja Fran Jeran. - Za uiseiatni dei je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljana