Poštnina plačana v gotovini. Stev. 47 Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo In uprava Ljubljana, Delavski dom. Karla Marksa trs: 2, dvorišče. Čekovni račun 14577. Lastnik in izdajate!} Alojz Kusold, Ljubljana. — Odgovorni urednik Ivan Saje, Glince IV. štev. 2. — Tiska tiskarna »Slovenija«. Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman v Ljubljani. Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za »ENOTNOST". Ljubljana, petek, 14. decembra 1928. Leto III. Posamezna številka Din 1*50. ENOTNOST DELAVSKO-KMEČKI LIST Delavci, kmetje in vsi zatirani narodi, združite se,! Ali si že plačal naročnino do konca leta? če Se nisi, stori to takol I Vojaška diktatura. »Mi smo vedno govorili, da gre vsa politika hegemonistične in roparske vladajoče srbijanske buržuazije za tem, da vzpostavi odkrito militaristično fašistično diktaturo, ker je to edina pot, da obdrži svoj privilegiran položaj.« »Enotnost« 7. sept. 1928. Edini ves čas teh 10 let, odkar se je namesto avstro-nemškega fevdalstva in buržuazije vsedla delovnemu ljudstvu Slovenije, Hrvaške itd. za vrat hegemonistična srbska buržuazija, naglašamo, da ima dejansko oblast v Jugoslaviji v rokah neodgovorna reakcionarna klika, ki je znana pod imenom »temne sile«. Da se dober del teh je danes vsakomur jasno. Meši^nski tisk, ki je šele povodom zadnjih dogodkov začel pisati, da je nerodno, ako se generali mešajo v politiko, se samo dela* kot da ne ve, da so generali-pri nas stalno vodili politiko. Zagrebški dogodki so pokazali nekoliko več kot dosedaj nagoto vojaško-policijske diktature, ki se pri nas sramežljivo pokriva s figovim listom — demokracije. Imenovanje generala Tomiča za komandanta divizije v Zagrebu in polkovnika Maksimoviča za namestnika velikega župana zagrebške oblasti po-menja začetek odkrite vojaške diktature na Hrvaškem. Ako vemo, da je bil general Tomič za časa batinaškega režima komandant žandarmerije v Zagrebu in da so se v tem času vršila najhujša na-silstva in batinanja nad hrvaškimi kmeti in delavci, ako dalje vemo, da je isti general Tomič v družbi z odlikovavanim šefom Glavnjače Žiko Lazičem in s komitaškim vojvodom Birčaninom (orjunašem) vršil takozvano »pomirjevanje Makedonije«, pri čemer so se dogajali požigi celih vasi — potem nam je še jasnejše, da njegov prihod v Zagreb pomenja Makedoniziranje Hrvaške, a to je diktatura. Kljub temu, da je imenovanje oficirja za velikega župana protizakonito, ker po zakonu o državni upravi more biti veliki župan samo, kdor je dovršil pravno fakulteto in bil že 15 v državni službi, se je ono vendarle izvršilo, ker »temne sile« stojijo nad zakonom. A da bo ironija še večja, je objavljeno, da bo ta protizakoniti veliki župan imel nalogo, da »strogo uporablja zakon«. Kaj pomeni »strogo uporabljanje zakona« za belgrajske hege-moniste, že vemo: Gaženje vsakega zakona in uvajanje režima nasilja in diktature. A bizantinski bel-grajski diktatorji z jezuitom Korošcem na čelu znajo in morejo uzakoniti tudi brezzakonitost! Tako je Korošec takoj stvoril predlog zakona, s katerim se morejo razpustiti izvoljene oblastne skupščine in namesto njih imenovati imenovane skupščine, kakor hitro zagrebška oblastna skupščina ni hotela priznati polkovnika za velikega župana, ker je njegovo imenovanje protizakonito. Obenem je režim naskočil sodišča na Hrvaškem, češ, da niso »strogo uporabljala zakone« in to sodišča, ki so že doslej napram delavcem izrekala strašne obsodbe v duhu režima! »Strogo uporabljanje zakonov« se že na prvih korakih kaže kot gaženje ustave s teptanjem oblastnih samouprav in prevzemanjem sodišč v režimske roke. 'Generalski škorenj prihaja namesto ustave in zakonov. Belgrajski hegemonisti ne morejo na drugi način več vladati kot z režimom batin, svinčenk in glavnjače. Oni uvajajo odkrito vojno diktaturo. Kako stoji napram vsemu temu KDK, zveza ra-dičevcev, samostojnih demokratov in hrvaških federalistov? Radičevci, federalisti in nekateri voditelji samostojnih demokratov govore in pišejo radikalno in ostro opozicionalno. Drugi voditelji SDS, med njimi zlasti slovenski SDS-arji (Žerjav itd.) pa zelo zaostajajo za radikalnostjo prvih in v svojih izjavah očitno kažejo, da niso zapustili svojega »jugoslovenskega«. t. j. srbsko nadvlado opravičujočega stališča ter da nočejo nastopiti za samoodločbo hrvaškega in slovenskega naroda. KDK še danes nima nobenih jasnih zahtev in parol., nobenega programa, razen parole po »svobodnih volitvah« (pod režimom temnih sil. pod zakonom o zaščiti države, pod sistemom glavnjače!). KDK se še vedno noče izjaviti jasno za nobeno zahtevo delovnega ljudstva in zatiranih narodov. In ta brezglava KDK, ki nima pred seboj niti jasnega, niti enotnega cilja, naj izvede boj proti hegemoniji in proti vojaški diktaturi? Nesmiselno pričakovanje! KDKoalicijo vodi hrvaška buržuazija, ki bi hotela skleniti ugoden sporazum z vladajočo hegemonistično srbsko buržuazijo. Radikalno fra-zerstvo voditeljev KDK ima le namen preslepiti mase kmetov in delavcev, da bi njim prepustili vso brigo. KDK sploh dejansko ne vodi nobene resnične borbe proti temeljem tega režima, proti temnim silam, iz katerih vstaja odkrita vojaška diktatura! Repek buržuazije — SPJ je zopet izdala nek proglas, kjer se zavzema za pomiritev buržuazije. V »Nedel. pol.« vpije: »Proč s šovinističnim hujskanjem!« in ne dela nobene razlike med vladajočim narodom in zatiranimi narodi — kaj pač naj bi več pričakovali od državotvornega socialpatriotizma, ki je že prej podpiral črno-rumeno avstrijsko monar-hio, ker ni hotel razlikovati med vladajočim narodom in zatiranimi narodi? Proti vojaški diktaturi, za resnično radikalno spremembo tega stanja, za nacionalno in socialno osvobojenje, ki ga je mogoče doseči le z ukinjenjem zakna o zaščiti države, s porušenjem sistema glavnjače, z uničenjem temnih sil, iz katerih vojaška diktatura raste — se bori edinole Delavsko Kmečki Republikanski Blok, pod vodstvom katerega se ustvarja bojevna revolucionarna zveza delavcev in kmetov. Nekai pripomb k političnim dogodkom. V pouk tistim, ki verujejo v zakone in državo in ki niso komunisti. Zakon o zaščiti države, ki je delavstvu neprimerno bolj škodljiv kot državi in kapitalizmu koristen, je delavcem vzel pravico do svobodnega političnega udejstvovanja. Delavci, ki ne marajo za socialiste, za samostojne demokrate in krščanske socialce, nimajo pravice, da bi ustanavljali svoje organizacije, da bi prirejali shode in se drugače shajali. Delavci, katerim je vsako politično udejstvovanje onemogočeno, so vrženi v gostilne in beznice. Resen boj proti alkoholizmu se začenja z borbo proti zakonu o zaščiti države. Dokler delavske množice ne bodo smele svobodno se shajati na svojih prireditvah, v svojih neodvisnih sindikatih in drugih svojih organizacijah, toliko časa je vse »delo« za moralni, gospodarski in kulturni dvig teh množic prazno in brezplodno frazerstvo. Hrvatski narod je bil s streli Puniše Račiča prekleto udarjen in užaljen; zahteval je zadoščenje. Zadoščenja ni dobil. Ker je to zadoščenje zahteval le preveč glasno, je dobil batine in svinčenke. Ker je proti batinam protestiral in ni zahvalil svojega batinarja, je dobil vojaškega velikega župana. Oblastni odbor zagrebški je protestiral proti imenova-vanju vojaškega velikega župana in sklenil, da ga ne bo priznal. Oblastni odbor ima v zakonu to pravico. Vlada ne more v imenu zakona ukreniti ničesar proti oblastnemu odboru. Toda dr. Korošec si zna pomagati. Na hitro, v naglici, je izdelal zakon, po katerem sme nastopiti tudi proti oblastnemu odboru. Dr. Korošec drži na zakone. Na reakcionarne namreč, če jih nima zadosti, si jih ustvari. — Ali taka reč ima najrazličnejše posledice. Pustimo tiste politične posledice, ki morejo spraviti ves hrvatski narod v obup in v njem ustvariti prepričanje, da zanj ne veljajo več nobeni tisti zakoni, ki so njemu v korist. Kaj si bodo rekli ljudje sploh, ko bodo videli, kako se zakoni delajo. Naši ljudje so bili vzgojeni tako, da so videli v zakonu skoro neko božjo zapoved. Na mah se pa tl zakoni začno delati ... po potrebi. Delajo jih pa tisti, ki imajo moč v rokah proti tistim, ki si v svoji naivnosti domišljajo, da imajo pravico misliti s svojimi možgani in pravico odločevati o svoji usodi. Gospodje od »Slovenca«! Ako se da čez noč narediti zakon proti samoupravi oblastnih odborov; ako se da tebi nič meni nič skleniti zakon, po katerem kako to, da pripovedujete, da se čez noč ne da odpraviti zakona o zaščiti države? Ampak, se izgovarja »Slovenec«, kaj so delali SDS.-arji, ko so bili na vladi? In »Slovenec« ima j prav. Če so SDSarji delali grdo, čemu bi bili SLS boljši? Kdor ne more ali noče narediti za delavce, za ljudstvo sploh nič pametnega in dobrega, je najbolje, da svojo nesposobnost in reakciionarnost opravičuje z nesposobnostjo in reakcijonarnostjo svojih prednikov. Če je bil Žerjav protidelavski, čemu ne bi bil tudi Korošec? če je bila SDS partizanska, čemu ne bi bila tudi SLS. Ta poslednja je popolnoma prevzela nalogo prve. V vseh ozirih. Kakor prej za SDS tako je sedaj za SLS država tisti novi malik, zaradi katerega ne bi smeli državljani in narodi nič več misliti, nič več si želeti. — Naši ljudje so vzgojeni gledati v državi po višji volji ustvarjeni organizem. Kaj si bodo mislili, če bodo opazili, da enkrat Žerjav, drugič Korošec delata s tem organizmom kakor z lastnino svojih strank in da ga .odločujoči faktorji istovetijo z bel-grajskimi hegemonisti? Krščanski socijalisti govore semintja o enotni fronti proletarijata pa volijo in podpirajo stranko, ki ima notranjega ministra, ki izdaja nad delavci poostreni zakon o zaščiti države. »Slovenec«, glasilo dr. Korošca, je napisal, da so nekatere velesile zainteresirane na tem, da ostane v naši državi mir, kar pomeni po domače, da ne smemo z nobeno glasno izgovorjeno željo ogrožat interesov zainteresiranih velesil. In »Slovenec« se nič ne ženira pisati take reči, na podlagi katerih more vsak povprečno razumen človek priti do zaključka, da smejo o položaju in o usodi naše države pač razmišljat si in govoriti nekatere velesile, nikakor pa ne mi, katerim je ta država, sodeč po zakonih, namenjena. In tista reč o komunistični nevarnosti? Kaj bi naredil Korošec, ako ne bi bilo komunistične nevarnosti v imenu katere se opraviči vse? Kdorkoli zahteva svoje najelementarnejše pravice, se ga razglasi za komunista, pa ima Pilat pred svetom umite roke. Kadar delavci zahtevajo kruh in toplo juho, kadar narodi zahtevajo svobodo in pravico da smejo odločati o svoji usodi, objavi g. Korošec komunike, da so začeli pri nas rovariti temni komunistični elementi... Ali razumete sedaj, ljudje, kaj je komunizem? Proces v Mariboru. PO ZAKONU O ZA ŠČITI DRŽAVE V MARIBORU. Dne 6. dec. se je vršila pred okrožnim sodiščem v Mariboru razprava proti Aleksandru Kropiču, 17-letnemu vajencu v tovarni »Kovina«, dalje proti Albinu Brezniku, železniškemu uradniku in proti njegovi ženi Mariji Breznik. Obtoženi so bili vsi trije, da so vedeli za paket ilegalnega lista »Srp i Cekrč« in ga hoteli razširjati. Kropič pa še poleg tega, da je nameraval razširjati okrožnice «Vsem O. K. in M. K.« Obtožnica navaja, da je policija na podlagi denun-cijacije zaplenila paket 844 izvodov »Srpa i Cekiča« in sicer ravno v čau, ko sta hotela Kropič in Breznikova dobiti ta paket, da ga sežgeta. En izvod »Srpa i Cekiča« so dobili tri dni prej pri preiskavi v Breznikovem stanovanju. Pri Kropiču so dobili omenjeno okrožnico »Vsem O. K. in M. K.« v nekaj izvodih, dve številki zagrebške »Borbe« in dva seznama naročnikov »Enotnosti« v Mariboru. Obtožnica navaja iz vsebine »Srpa i Cekiča« med drugim sledeče: 1. V članku »Za naš tisk« se »S. i C.« naziva strankinim organom ki je postal potreben, potem ko je »velikosrbski in monarhistični režim objavil našo stranko KPJ (kom. partijo Jugosl.) izven zakona in jo pognal v podzemlje.« 2. V članku »Politični položaj« proglaša parole, pod katerimi naj se vrši agitacija v naši državi. Te parole imak> smisel da se stvori v naši državi iz vsake zgodovinske pokrajine samostojna delavsko-kmečka republika, vse republike pa da stopijo v zvezo samostojnih de-lavsko-kmečkih republik na Balkanu. Te parole proglaša tudi okrožnica »Vsem O, K. in M. K.« in •očito propagirajo komunizem, kajti pod izrazom »delavsko-kmečka republika« si danes moremo predstavljati le sovjetsko republiko, dasi je ta izraz v navedenih parolah izpuščen. 3. Najznačilnejši je članek »Za povečanje konspiracije.« V tem članku propagira protizakonito borbo in obsoja »likvidatorske težnje«. Piše: »Skrajni čas je, da se v naših vrstah napravi močne kampanje za povečanje konspiracije, za organizacijo nelegalnega dela in tajnega tehničnega aparata in odločen boj proti likvidatorskim težnjam.« Vsi trije obtoženci so izjavili, da se ne smatrajo krivim. Kropič je dobil paket od nekoga, ki ga po imenu in sicer ne pozna, da ga proti plačilu shrani za dva, tri dnr. Nesel ga je shraniti k Breznikovi, ki je vzela iz paketa en izvod, a ker ne zna hrvaško citati in ni vedela, kaj predstavlja, ni hotela paketa shraniti. Nato je Kropič shranil paket v kleti pri svoji oddaljeni sorodnici Ranerjevi, kateri je to tudi povedal. Medtem pa je Ra-nerjeva paket v kleti odprla in en izvod pokazala vpo-kojenemu financarju Vorštnerju, ki je ugotovil, da je to komunistična literatura ter zahteval naj se takoj javi policiji. Kropič je tako zvedel za vsebino paketa in je hotel preprečiti, da bi policija prišla do stvari, s čimer bi on prišel v nevarnost, da bo preganjan. Naprosil je Breznikovo, naj mu pomore. Breznik o paketti in o vsem pojma ni imel. Zagovornik Kropiča s. Lemež je ugotovil legalnost Delavsko-Kmečkega Republikanskega Bloka ter predložil deklaracijo DKRB v zagr. občinskem svetu povodom sprejetja nettunskih konvencij iz 26. št. »Enotnosti« kot dokaz, da je parola delavsko-kmečke republike legalna in ne ilegalna, kot jo proglaša obtožnica. S Lemež je v svojem zagovoru ugotovil, da se ie zgodilo prvič v Sloveniji (in to v »socialističnem« Mariboru! Op. poroč.), da je iinancar Vorštner zahteval, da se stvari prijavi policiji, na kar je Rajnerjeva pristala. (Take stvari so se v Ljubljani godile za časa procesa proti Železnikarju I. 1884. Op. poroe.) Nato je zagovornik dokazoval, da ni podano kaznjivo • dejanje v smislu poizkusa in da ne moremo govoriti, da je bilo razširjanje »Srpa i Cekiča« započeto. Na koncu zagovora pa je s. Lemež navedel, da se je stol sedmorice, najvišje sodišče, postavilo na stališče, da se sodi delikte s tiskovinami komunistične vsebine po zakonu o tisku, ki je bil rzdan 4 leta po zakonu o zaščiti države in je v tem pogledu slednjega razveljavit, Predložil je prvo izmed tozadevnih razsod stola sedmorice. Sodišče pa je razsodilo, da sta Aleksander Kropič in Marija Breznikova kriva po čl. 1. zakona o zaščiti države in se kaznujeta vsak na 6 mesecev težke ječe, dcpolnjene z enim trdim ležiščem na teden. »Sodni dvor« je prišel do prepričanja (na podlagi česa?!!), da sta vedela za vsebino paketa, iz katerega je bilo vzeto že veliko eksemplarjev »Srp i Cekiča« (tega uiti obtožnica niti policija ni trdila!!!). Zagovor Kropiča, da mu je paket dal neki neznanec, je po prepričanju sodišča popolnoma izmišljen (!!!). Članki v »S. i C.« vsebujejo komunistično propagando in tudi ščuvanje na nasilje ter spravljajo v nevarnost javni red. Sodišče ni moglo glede Albina Breznika priti do popolnega prepričanja, ki je sicer zelo sumljiv, da je vedel, ker so se pri njem shajali znani komunisti (!!). Sodišče ga je v dvomu oprostilo.« Tako se je glasilo utemeljevanje razsodbe. S. Lemež za Kropiča in zagovornik Breznikove zanjo, sta prijavila ničnostno pritožbo in vzklic. Ta obsodba mariborskega sodišča Kropiča in Breznikove dokazuje ' s0^' nikov. Ni čuda, da je ta kjer se večina de- lavstva pod vplivom avstro-marksistične socialpatrioti-je odpoveduje skupni borbi- s celokupnim proletariatom Jugoslavije proti režimu reakcije in belega terorja, t. j. v Mariboru, Proletariat Slovenije mora dvigniti glas protesta proti reakcionarnosti in proti tej obsodbi in dokazati solidarnost z novimi žrtvami zakona o zaščiti države! Proč z zakonom O' zaščiii države! Živela svoboda za delavsko-kmečko osvobodilno gibanje! Odlikovanja. Na predlog ministra za socialno politiko so bili odlikovani med drugimi tudi predsednik jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani, Jože Gostinčar z redom Sv. Save III. stopnje, predsednik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani Mihael Krek z redom Sv. Save IV. stopnje in tajnik Delavske zbornice v Ljubljani FILIP URAT-NIK z redom Sv. Save V. stopnje. Odlikoval jih je režim za njih zasluge proti proletariatu! »Nedelavska politika« od 12. dec. piše k tem odlikovanjem: »... Vse za blagor očetnjave. Pri vsem tem izvemo tudi, da je odlikovanje doletelo tudi tajnika Del. zbornice s. (!!!) Uratnika, ki je po svojem prepričanju (vladni, op. naša) socialist. Ne vemo, kaj bi rekli na to vest. (Kar sapo jim je zaprlo?!) Mi socialisti odklanjamo z Uratnilvom vred vsa odlikovanja in malikovanja, pa tudi njegovo udejstvovanje je bilo doslej vse drugo, kakor režimu prikupljivo (!!! Zato menda ga je baš režim odlikoval!) Saj vodi DZ v Sloveniji doslej največji J boj (čujte, ljudje božji!!) zoper nečloveško izkori-• ščanje delavstva po jugoslovanskih kapitalistih. (S i tem stavkom so socialpatriotski lažnjivci zopet en-i krat z lažjo nadkrlili sami sebe). In ti kapitalisti so i ob 10-letnici obujali najlepše spomine na postanek 1 te države (s socialističnim županom Sitterjem v Trbovljah vred!) Ja, oni so bili prireditelji vsega tega. (Se vedno ne ve. kaj bi rekel k odlikovanju Uratnika!) Režim se boji naše sile (mogoče Petejančka, ki ga Korošec v parlamentu lepo treplja po rami?!). On vidi nastajati nov (!) močan (!!) socialistični (?) razredni (??) pokret v Sloveniji in da paralizira naš zgodovinski porast (bog se usmili!) ter daje si-sifusovo (? kaj pa je to) orožje v roke peščiti de-speratnih razkolnikov (to so najbrže dekalisti), zato pušča kapljati v dežju odlikovanj tudi blizu naših vrst. Mi to vemo, zato se smejemo, skupno z večino razočaranega delovnega ljudstva, ki čita s trpkimi opazkami imena vseh trebušnatih in odlikovanih rodoljubov (med njimi Uratnika!).« Trikrat uboga zmešnjava v zmešani »Nedel. pol.«! Poglejte jo. kako se z zobmi lovi za rep! Ti se lahko neumno delaš, kot si se neumno delala, ko se je Uratnik usedel v odbor za postavitev spomenika kralju Petru in ob drugih neštetih takih prilikah! Ampak, da imaš tistih par svojih bralcev za tako neumne, da bodo verjeli, da smo ml dekalisti skomandirali Uratniku red sv. Save V. stopnje zato, da bi se s tem redom paraliziral »zgodovinski porast« SPJ v Sloveniji! Temu vicu se bo pač na tvoj račun, tetka, smejal ves slovenski proletariat. Proletariat pa razume dobro, zakaj je bil rodoljub g. Uratnik, šef DZ, t. j. zavoda vladnih agentov med delavstvom odlikovan — od vlade dr. Korošca, ki je v teptanju pravic delavstva nadkrilil vse in na predlog klerikalnega ministra za socialno politiko. Zvestemu hlapcu gospodarjeva hvaležnost ne izostane! Nova romunska vlada in amnestija. — Nova romunska vada je odgodila proslavo »osvobojenje« in s tem zvezano amnestijo od od 1. dec t. 1. v maj bodočega leta. To pomeni, da bodo politični obsojenci, ki jih je v Romuniji preko 500, morali prenašati muke v slovitih romunskih ječah še šest mesecev in to v imenu svobode in zakonitosti, na katero se nova vlada vedno sklicuje. Ta akt vlade je še strašnejši, če vemo, da je obljubljena amnestija v Romuniji manj akt milosti, kot akt, s katerim se popravlja strašna krivica, ki jo je storila prejšnja vlada. Tako ne bodo amnestirani niti kmetje, ki so se dvignili zaradi krivic pri razdeljevanju zemlje in so bili zaradi tega obsojeni. — S tem je jasno, »kmečki« značaj ima ta vlada. Jasno je, da je nova vlada odgodila amnestijo zato, da bi pokazala evropskim imperialistom, da je ona kljub ukinitvi obsednega stanja In cenzure ostala njihov zvesti žandar proti Sovj. Uniji. — Sedaj nam je jasno, zakaj so socialpatriotje ponudili sodelovanje vladi Mania, medtem ko so delavci pod vodstvom komunistov priredili demonstaclje. 1 Ful, renegatska rabota! Poznani renegat. ki je pred tremi leti uskočil | iz našega gibanja, zato ker ni hotel stradati in ri-1 skirati ter je prodal za lepo plačo in toplo mesto svoje prepričanje socialpatriotom, se je z vsem re-negatskim sovraštvom lotil čitanja najnovejše knjige skrahiranega Trockega »Resnični položaj v Ru-sij« in je vzel iz nje vse ono in samo ono, kar je v njej obrekljivega o položaju v Sovjetski Uniji in ie to svojo zbirko odložil v petih številkah »Nedel. politike« (katere ljubljanski urednik je). Tako je naš socialpatriotizem potom tega renegata proslavil 11-letnico Sovjetske Rusije s tem, da je začel izlivati golide lažnjive gonje nanjo in s tem tudi pri nas spremlja pripravljanje imperialističnega vojnega pohoda nadnjo. Odgovor na lažnjivi material, ki ga je v svojih napadih iznesel, bomo objavili prihodnjič. Danes objavljamo članek francoskega sodruga Cachina. Reči pa moramo na zahtevo delavstva, da proletariat ne bo kar tako dopuščal takih napadov na Sovjetsko Rusijo od pobesnelih buržuaznih psov, najmanj pa od takih renegatov! Resnica o Sovjetski Rusiji. j Rusija ne da miru kapitalistom, buržuaznim no-! vinarjem in socialistom, ki jo neprenehoma napadajo in obrekujejo ter komaj čakajo, da bi ji ponovno skočili v hrbet. Sedaj je ta kampanja z objavo nekega dokumenta Trockega v Berlinu dobila zopet nov divji razmah. Izgledalo bi, kot da Trockega kniiga »Resnično stanje v Sovjetski Rusiji« vsebuje strašno obsodbo delovanja boljševiškili voditeljev. Trockij naj bi tam dokazoval, da je položaj v Rusiji beden, da delavske plače ne dosegajo 63 odstotkov predvojne plače, da se je življenjski nivo znižal za vse in da stoji vse pred neizbežnim polomom. Mi smo že mnogokrat podajali poročila o stanju in življenju delavcev in kmetov v Rusiji. Iz vseh poročil se jasno vidi, da sploh ni mogoče primerjati položaja ruskih delavcev in kmetov v 1. 1928 s položajem v 1. 1914. Mnogi buržoazni učenjaki, ki so potovali v Rusijo, so potrdili poročila revolucionarnih delavcev skoro iz vseh dežel, ki so obiskali Sovjetsko Unijo. Če bi bila dežela na robu propada, kako bi se potem razlagali, da more delavska vlada sestaviti proračun v višini 95 milijard frankov (francoskih). Kako je mogoče dobiti take dohodke, če je v državi sama revščina, če so, kot si drznejo obrekovalci zatrjevati, že vsi izčrpani. Ta številka že sama bolj kot vsi slavospevi osvetljuje »resnični položaj v Rusiji«. Res, Rusija ima 150 milijonov prebivalcev; ima jih štirikrat več kot Francija. Toda proračun je dvakrat večji kot proračun Francije. Odkod naj pride tak dotok milijard, če ne od dela, od proizvodnje dežele, ki je sedaj v polnem razvoju. In kako razpolagajo boljševiki v Rusiji s to ogromno vsoto, ki jim jo dajo na razpolago delavci in kmetje? V prihodnjem letu bo šlo 10 milijard za obnovo industrije, predvsem težke, za proizvodnjo železa, litine, jekla in strojev. Svojo agrarno deželo hočejo industrializirati. Poleg tega gresta 2 milijardi in 300 milijonov za elektrifikacijo, 4 milijarde 730 milijonov gre za poljedelstvo. Resnica je, da bodo izdali v Rusiji v bodočem letu 11 milijard frankov (10 odstotkov) za vojsko in mornarico. To je gotovo precejšnja vsota. Toda v razmerju s številom prebivalstva še daleč ne dosega izdatkov za vojsko in mornarico v imperialističnih državah (v Jugoslaviji eno petino proračuna!). In ali so mogoče boljševiki krivi za tako stanje stvari? Ali ni dolžnost proletarske države, da brani revolucionarne pridobitve delavcev in kmetov? Da, njena dolžnost je. In dolžnost proletariata celega sveta je, da stoji na njeni strani proti domačemu imperializmu. Rusija je predlagala imperialističnim državam in njenim socialpatriotskim zastopnikom v Ženevi popolno razorožitev. Imperialisti so ji odgovorili s tem, da so začeli sklepati militaristične pogodbe zapadne velesile s Poljsko. Rumuni-jo in malo antanto. Odgovarjajo ji s tem, da ustvar-jao okrog nje železen obroč in da pošiljajo v vojaške štabe držav male antante francoske generale. Ko ste tako nastavili kanone in mitraljeze proti Sovjetski Uniji, se čudite, kako si ona upa misliti na svojo obrambo? Preveliko farizejstvo! Resnica je, da imajo vsa ta obrekovanja buržuazije in socialistov o Sovj. Uniji samo en cilj: pripravljati vojni napad imperializma proti prvi delavsko-kmečki državi. Dovolj moramo biti čuječi, da bo celokupen internacionalni proletariat pripravljen. Marcel Cachin. Palača delavske zbornice za Slovenijo. Dogradila se je nova palača na Miklošičevi cesti, nadelo se ji je ime »Delavska Zbornica«. Umest-nejši bi bil naslov »Zavod vladnih hlapcev«. V tem zavodu so združeni nasprotniki razrednega boja (pod parolo »zlati ključ«) v enotni fronti. V tem zavodu ima vsakokratna vlada zveste, dobro plačane varuhe, ki čuvajo, da se v delavskih vrstah red in mir ne kali. V tej palači se nahajajo socijalisti vseh vrst vsi pod eno streho: krščanski, Krekovi, Urat-nikovi, narodni in Petejanovi. Ne prepirajo se med seboj (zakaj neki?). Pravijo: V skupnosti je moč! Tam imaš organizacije vseh vrst od bratovščine Sv. Jožefa do »revolucionarnih kovinarjev«, od Prometne Zveze do socijalistične stranke, od Zveze žena in deklet do Krekove mladine... Kaj pa z razrednim bojem. To staro šaro bivših socijalistov se vrže v kot takoj, kakor hitro vlada dovoli, da si postavijo palačo, da si tapecirajo in parketirajo pisarne in sobe ter se združijo socijalisti vseh nijans pod programom »zlati ključ«. Kaj pa bi neki imel še opraviti razredni boj, če pa so tudi lahko brez njega enotni! Marksa se vrže v kot pa se postavi na zid Kreka in druge zaslužne može (delavec je pa — po njihovo — itak tepec, saj ne pozna umetniških slik!) Delavstvo bo imelo v tej palači razne ugodnosti: na razpolago mu bodo zbornični tajniki, klerikalni. demokratski zbornični, od strokovne komisije, če se bo želel z njimi posvetovati. Žene in dekleta bodo lahko govorila s tajnicami, saj je dovolj enih in drugih, vseh skupaj že čez 30. — Sluga bo delavca vodil po čakalnicah... Ako pa se bo kdo razburjal, da se kljub vsem tajnikom in tajnicam ničesar ne reši, da so redukcije vedno hujše, delovni čas vedno daljši, da je plača čimdalje manjša, te bodo potolažili (kažoč s prstom na onkrat ceste na jetnišnico), da ni v tej novi palači mesta za »dre-kače« in »nergače« temveč tam preko... M. V. U. Ivan Cankar. (Nadaljevanje in konec.) N teh svojih načelih se Cankar ni nikdar zatajil niti za en sam hip. Leta 1907. je v svojem volilnem oklicu sam napisal, da je treba »porušiti v temeljih gnilo zgradbo te gnile družbe, ki izkorišča in izrablja milijone delovnega ljudstva, zato da se bogato redi par stotin ljudi, ki žanjejo, dasi niso sejali. Za delovno ljudstvo ni dandanes država nič drugega ne.s?. žandar, ki stoji z nasajenim bajonetom pred krivično nakopičenim bogastvom posameznih.« Po zadnjem tržaškem predavanju je še napisal članek »Kako sem postal socialist?« (Glej »Kres« letnik I. 1921-22.) kjer med drugim pravi: »Strahote, ki jih človek v vsakdanjem življenju vidi in sam doživi in ki bude sočutje mehkih duš, so le tisočera znamenja ene same težke bolezni. Človeška družba, ki zavedno ali nezavedno čuti svojo bolezen, katera je ob enem njen greh, poizkuša ta posamezna znamenja zabrisati, jih ublažiti ali celo odstraniti. Vse ne pomaga nič; bolezen ostane in telo gnije dalje. Uredba družbe, tista uredba, ki je dodelila vse bogastvo zemlje in vse sadove človeškega uma kapitalu brez imena ter mu zasužnjila človeštvo, je izvirek vsega hudega: in posamezna krivica, ki se pokaže očem na cesti, je nenadoma čisto malenkostna, navidez skoro slučajna in zadobi svoj pravi pomen šele v zvezi s celotno, vesoljno krivico.« Cankarjevo gledanje na življenje in na razvoj dogodkov je bilo v vseh ozirih enotno. »Posamezna krivica zadobi svoj pravi pomen šele v zvezi s celotno vesoljno krivico.« Iz tega stališča je tudi gledal krivice, ki so se delale slovenskemu narodu. Fnotno. monistično je bilo tudi njegovo gledanje na kulturo in na umetnost. Bilo je dijalektično. Tako pravi v spisku »Še en simbol (Naši zapiski 1904__________ 1905): »Vsaka knjiga, slika in vsak kip je spomenik dobe.« V članku »Pisma Jeremijeva« (Naši Zapiski 1909) pa pravi: »Kultura je produkt časa in njego-\ ih socialnih in političnih razmer.« Njegov nazor o svetu ni bil torej idealističen marveč marksističen. Ako danes listamo Cankarjeve knjige in njegova privatna pisma, nimamo več pravice se čuditi, da mu slovenski vodilni krogi niso bili naklonjeni, da mu je bila slovenska kritika skrajno sovražna. Ob priliki, ko je izšla »Hiša Marije Pomočnice« (1904.) si .je »kritik« F. Kobal zaželel, da bi se ž njo zažgala druga grmada. (Na prvi je zgorela »Erotika«) Vsled svojih nazorov je prišel v konflikt celo s svojimi najožjimi prijatelji. Vsled brezobzirnosti in poguma s katerima je svoje nazore širil, je moral priti pisatelj v konflikt tudi z dvema glavnima kulturnima strujama t. j. s klerikalci in liberalci. Pot med slovensko ljudstvo in slovenski proletarijat si je napravil Cankar sam proti volji vodilnih krogov, proti volji kritike. Pisal je za ljudstvo in ono ga je razumelo, ga ie vzljubilo in se danes zaveda, da je zanj pisal in se zanj boril. Zakaj Cankar je bil v prvi vrsti borec. Da bi opisali vse Cankarjeve vrline, vso njegovo veličino kot umetnika in kot človeka, bi komaj zadoščala debela knjiga. Oglejmo si njegove matere, ki tvorijo same zase predmet vreden posebne študije. Njegova neskončna ljubezen do matere izhaja iz enih in istih srčnih globin iz katerih je zajemal najblažje čute in najlepše misli kadar je pisal o materah proletarkah, katere je v svojih spisih ovekovečil. Oglejmo si njegove junake v bedi umirajoče, še ob grobu po neskončni lepoti in pa resnici hrepeneče. Ivan Cankar. Za vse to njegovo bogastvo, s katerim nas je obdaroval; za večen spomenik, ki ga je zgradil trpljenju slovenskega ljudstva in vseh ponižanih in razžaljenih; za zgled najčistejšega idealizma in značajnosti, ki ga je dal kot umetnik in kot borec; za vse -to, za vse njegovo življenje je dolžan, da se odkupi njegovemu spominu v prvi vrsti tisti razred, za katerega je delal in kateremu je ostal zvest do smrti. To je proletarijat. Naj živi njegov spomin med nami, naj gre med narod njegova večno živa knjiga, njegova večno živa beseda. »In kadar se bo zbudil v hlapcih gospod, v sužnjih kralj! kadar bodo samo ljudje, sami svoji, predrzni in ponosni«, takrat bo položen temelj Cankarjevemu spomeniku, tistemu in takemu, kakršnega si je zaželel in o katerem je morda sanjal, kadar je s tresočo roko zapisal v »Kurentu«: Le vkup, uboga gmajna! Bakljo prižgimo, prižgimo jih sto, da nam bodo svetile do rabeljnov. do biričev. Naše meso jih je nasitilo, naša kri jih je napojila — tirjajmo svoje meso in svojo kri! Mi smo sejali, naša je žetev, sužnji vstanite!« »PO VLAŠKI ULICI PRIHAJA V ZAGREB MOSKVA.« Tako piše »Slovenec« z dne 10. dec. in dostavlja: » ... če vodilne stranke ne bodo razumele svoje dolžnosti.« »Slovenec« kliče hrvaško buržuazijo v enotno fronto, češ, če se ne sporazumemo, znajo hrvaški delavci in kmetje iti dalj kot vi, hrvaški buržuji, želite. (Moskva — ta se namreč nahaja v srcih delavcev in kmetov, v njih željo in stremljenju po osvobojenju!) S tem se strinja tudi »Nedel. pol.«, ki neprestano piše, da bodo buržuji porušili državo in napravili državljansko vojno, če se ne sporazumejo. Toda moti se »Slovenec«, če misli, da bo s sporazumom hrvaške buržuazije s temnimi silami rešeno nacionalno vprašanje hrvaško. Ne! Ono bo rešeno šele. ko bo hrvaški narod imel popolno nacionalno svobodo. In če tega ne bo v kapitalistični Jugoslaviji, potem bo pač nekdo drugi namesto buržuazije moral rešiti nacionalno vprašanje hrvaško. In kdo pač drugi — kot proletariat. Zato je res, kar pravi »Slovenec«. »Po Vlaški ulci prihaja v Zagreb Moskva«. POŠTA UPRAVE. Hočevar, Belgija: Prejeli 50 fr. belg. (Din 75). Imaš plačano do 1. januarja 1929. Januarja si poslal iz Eys-dena Din 114.40 za tisk. sklad. Kako je z 32 fr. belg. za »Sibirski punt«, bomo pregledali in Ti javili. Pogrešil si, ker takrat na vprašanje nisi odgovoril! Delu čast! Sodrug D... Joško: Pesem, ki si jo poslal za objavo. Pa naj sodrugi avtorji ne zamerijo! Sluga, Litija: Imaš prav! Imaš plačano do 1. 1. 29. Eberl, Zagone: Za Rusa imaš poslati še 10 Din pa bo v redu. Piškur, Jezersko: 30.Din prejeli: 11. Din za »Dvanajst«, 12. Din za 3. izv. »Glavnjača« in 7. Din za tisk. sklad. V izkazu tisk. sklada je pomotoma zapisano Din 15.— Vsem sodrugom, ki so poslali denar za brošuro »Glavnjača kao sistem« sporočamo, da je bila brošura že v 11 dneh potem, ko je izšla razprodana. Vsi sodrugi, ki so jo naročili naj počakajo na drugo izdajo, ki se namerava izdati. ljubljanski občinski svet v poslednjih izdihih. Ljubljanski občinski svet je jia smrtni postelji že od dne, ko se je bil prvič sestal po treh letih absolutističnega gerentovanja. Zadnje občinske volitve so se pri vsej politični pasivnosti ljubljanskega proletariata in naši nezadostni politični aktivnosti iztekle tako, da ni nobena meščanska stranka mogla prevzeti samostojno diktature v ljubljanski občin-ni. To pa je bilo neobhodno potrebno tako za SLS ■ kakor za SDS, zakaj v dobi treh let sta na ljubljanskem magistratu obe paševali in obe uganjali korupcije, ki vpijejo do neba in ki se jih da zakriti samo z absolutno večino in z brezobzirnim terorjem. Za SDS je bila situacija od vsega začetka izgubljena,, ker nima državne oblasti v svojih rokah in ko je v prvih dneh svojega županovanja opazila, da naša opozicija ni meščanska, niti socialpa-triotska, da mi ne damo z interesi ljubljanskega proletariata trgovati, da mi ne delamo kravjih kupčij v politiki, da se nas ne da kupiti za mehke fotelje, kakor koruzne socialiste v Delavski zbornici, je morala ugrizniti v kislo jabolko in se zvezati z SLS, ki ima v rokah državno oblast v Sloveniji. SLS je imela s svoje strani en važen političen razlog, da je svojo atako proti ljubljanski očbinski avtonomiji lansko jesen odgodila. Lansko jesen se je namreč, dr. Korošču stoliček v Beogradu še močno majal. Pri nevračunljivi politični situaciji v državi SLS ni bila gotova, če ne podira ljubljanske avtonomije za demokratske »svete tri kralje«. Zato ie izročila vodstvo občinskega kluba prof. Jarcu, ki je tedaj z vsemi štirimi zagovarjal sporazum z SDS. Kakor hitro pa se je čutila SLS na popolnoma trdnih tleh, je Jarca vrgla in postavila na njegovo mesto bojevitega M. Kreka, ki je te dni z velikim socialistom, Filipom Uratnikom vred, odlikovan 'z redom sv. Save. To se je dogodilo pred kratkim in danes (11. dec.) čitamo že Krekovo bojno napoved SDS in s tem seveda tudi ljubljanski občinski avtonomiji. SLS izjavlja v današnjem »Slovencu«, da se toliko časa ne bo več udeleževala občinskih sej in upravnega odbora ljubljanske cestne železnice, dokler ji se (ta »se« je SDS) ne predloži poročila prelepe transakcije zavoženega obligacijskega posojila in ne izvoli štiričlanska komisija, ki naj pregleda dotične spise in pogodbe. Že iz načina postavljanja vprašanja se jasno vidi, da gre SLS v prvi vrsti za politično atako. Gotovo je transakcija obligacijskega posojila v višini 18 milijonov Din. ki jo je pripravil župan, gnila, da smrdi do neba. da bo firma Siemens Halske napravila ž njo sijajen »kšeft« in da bo ta kšeft stal Ljubljančane težke milijone. Toda mi vemo, da SLS ni bila prav nič občutljiva za težke milijone, ki jih bodo Ljubljančani vsled njenih »kšeftov« kr- vavo in po nepotrebnem potili in že potijo za transakcijo cestne železnice, za razširjenje vodovoda in v najnovejšem času za elektrifikacijo Ljubljane. Milijoni jih šele sedaj pri obligacijskem posojilu bolijo, ko izgleda, da so šli mimo njihovega žepa. Gospodje nočejo na nobeno sejo več, dokler se ne sestavi 4-članska paritetna komisija iz občinskih svetnikov SLS in SDS! Kako pa naj se sestav} taka komisija občinskega sveta brez seje občinskega sveta! Gospodje gotovo ne mislijo, da bomo glasovali mi, zastopniki DKRB zanje, da jim bomo mi omogočili kravje kupčije z SDS! Kje pa so delavski 'zastopniki v tej komisiji? Teh ne potrebujete, kaj? Ker bi vam utegnili gledati v karte! Zahteva take komisije je zvit manever, ki naj omogoči napad na ljubljansko občino. SLS je ta absolutistični manever skrbno pripravila. V zadnjem času so občinski odseki sklenili dolgo vrsto napredovanj. Lepo število delavcev in uradnikov bi končno prišlo do svojih že zdavnaj zapadlih zahtevkov in bi se jim popravile krivice, ki se jim gode že desetletje. SLS je sprejela vsak naš tozadevni predlog in sama hinavsko forsirala te zadeve. Sedaj pa si bo farizejsko umivala roke, češ: vidite mi smo predlagali, toda kaj hočete, ko pa je razbit občinski svet! Volite nas, pa boste avanzirali! Na dveh sejah so že bili predlogi za napredovanja in vedno je župan odgodil sejo, da ta vprašanja niso prišla na dnevni red. Danes se je imela vršiti seja ob 5. popoldne in župan jo je odpovedal par ur pred pričetkom. Za zagrinjalom se še vršijo pogajanja za novo kravjo kupčijo, delavske družine pa med tem perzebavajo. Predložiti bi se morala občinskemu svetu službena pragmatika za občinske uslužbence; službena gramatika za uslužbence cestne železnice, ki bi se bila morala predložiti že pred letom dni; predložiti bi se morala občinskemu svetu poročila komisije, ki je proučevala korupcije za časa komisarjev in gerentov, pred vratmi je nov proračun mestne občine, ki naj bi zadostil neštetim potrebam mestnega prebivalstva in občin-skh uslužbencev; na dnevnem redu je proračun za obrtnonadaljevalne šole — občinski svet pa je v zadnjih zdihljajih! Toda kaj SLS za vse to?! Ona »Šturma« ljubljansko občinsko avtonomijo, ker to služi njenim kapitalističnim ciljem! Nas ta konec ni iznenadil. Pri dveh strankah, ki sta se združili v politični kooperaciji — kakor sem rekel na zadnji občinski seji — na edinem skupnem načelu: vzajemno varovati maslo, ki ga imata na glavi, ne more biti drugače! Na nas proletarcih pa je, da te stranke do kosti spoznamo in da se po tem v svoji politiki ravnamo. D. Gustinčič. Kal pišejo delavci in kmetje? DOSLEDNOST, KJE SI. Članek v »Enotnosti«: Obupen položaj slov. ljudstva v Italiji je neprijetno dirnil »Domoljuba«, ki je nanj odgovoril pod: »Doslednost kje si! Komunistična »Enotnost« nesramno napada Vatikan ter ga imenuje — »lakaja mogotcev«. Res neprijetno vam zveni ta beseda, pa je resnična. Čudim se, da inteligenca okrog »Domoljuba« tega ne ve, oziroma noče vedeti, kar v Italiji ve že vsak otrok. Da osvežim nekoliko spomin tem ljudem z dokazi: Ob priliki 80-letnice dekana kardinalskega kolegija Vanutellija, sta mu prišla častitat tudi urednika fašističnega tiska Suckert in Semelli, ki sta ga vprašala, kaj misli o fašizmu in njegovem vodji Mussoliniju. Vanutelli jim odgovori: Mussolini je odrešenik Italije, njega je postavil bog na čelo Italije, nad njim čuva božji prst in božja previdnost, da mu ne morejo sovražniki do živega in božja volja je, da vlada Italijo. On da je prepričan, da bo Mussolini pripeljal ladjo Italije z razburkanega morja v miren in varen pristan. Po teli nazorih ni treba, da se razburjate nad fašizmom, ker preganja narodne manjšine v Italiji. Ker bog je postavil AAussolinija na vlado in ukazal svojemu izvoljencu, naj iztrebi nelaške rodove v Italiji. To je »božja volja«, (če gremo čez božjo voijo, je vendar greh po vašem mnenju). Drugi dokaz, da se je vpregel Vatikan v fašistovski voz in pomaga graditi rimski imperij in s tem pomaga pripravljati novo vojsko, kjer bi Italija podjarmila še nove narode: Francosko »Action Francaise« je papež obsodil in njene člane izključil iz svoje cerkve. Fašizmu pa, ki je dosegel svetovni rekord v razboj-ništvu in zatiranju delovnega ljudstva in narodnih manjšin, se Vatikan klanja. Se en dokaz, da je Vatikan lakaj fašizma. Goriškega nadškofa Sedeja je hotel Vatikan napraviti za kolegi.ial-nega kardinala, samo zato, da bi šel v Rim, na njegovo mesto pa prišel Italijan. Nadškof pa je odgovoril, da sprejme kardinalski klobuk le, če ostane v Gorici, sicer pa, da gre rajše za najzadnjega kaplana v tolminske gore. Med divjake Vatikan pošilja misijonarje, da jih potem zasužnijo. V državi, kjer je Vatikan, so izgnali slovenske redovnike. To je gotovo doslednost v službi mogotcev. Še ta dokaz, da je cerkev udinjana mogotcem: za časa svetovne vojne so avstrijski škofje blagoslavljali morilno orožje in molili za zmago avstrijskega orožja, italijanski za zmago njih orožja. Francoski katoliki so priredili celo velikansko procesijo v katedralo Notre-Dame in molili za zmago francoskega orožja. V resnici se je šlo za zmago kapitalizma nad izkoriščanimi! Kadar so šli prvi vojaki iz Ljubljane proti Rusom, jih je navduševal sam ljubljanski škof Jeglič, naj se hrabro borijo za vero, dom cesarja in domovino, proti bratom Rusom. Namesto, da bi jim povedah, da ubijati ne smejo, jih je še navduševal za moritev. Zdaj se vprašaj «Domoljub«: Doslednost, kje si! POD INKVIZITORSKIM REŽIMOM DR. KOROŠCA V NIŠU. Kakor smo že sporočili, je tu vsako delovanje neodvisnih sindikatov prepovedano, ker je trn v peti vladajočemu režimu. Ni bilo dovolj, da je policijska oblast zaplenila arhiv in zapečatila Delavski Dom. Dne 9. pr. meseca so imeli lesni delavci svojo konferenco s poročilom delegata iz kongresa v zaprtem lokalu. Policija je pohapsila 18 lesnih delavcev in jih na »inkvizitorski« način pretepla radi nekih plakatov, za katere dotični niso znali in vse, ki nimajo tu domovinske pravice, je izgnala za eno leto ter jih šubirala vklenjene kot zlščrtice. Najbolj je pretepla predsednika sindikata Tesnih delavcev Simona Saragu iz Belovara. Policijski pisar Dordevič se je najbolj odlikoval in vpil nad njim, zakaj da je pri ko-munistih«, če bi bil n. pr. pri Sokolih, socijalistih ali v drugih organizacijah ne bi tako postopali z njimi. Sodrug Saraga mu je odgovoril: Jaz kot delavec bom vodil boj proti nepravdi, do zmage zatiranih. Vsak je bil kaznovan s 15 dnevi zapora. Ko je hotel sodrug Laza Dedijer posredovati, zakaj so zaprti ti delavci in jim nosil kruh, so tudi njega vtaknili za 15 dni v zapor z motivacijo, da je zagrešil nekorektno obnašanje napram policijski oblasti. Na dan 30. prošl. mes. ob pol 12. ponoči je nekdo zažgal Delavski Dom, ki je bil zapečaten in v rokah policijske oblasti. Splošno mišljenje je, kdor je zapečatil, Policija poziva vse funkcionarje, njih žene in otroke na odgovornost in jih zaslišuje, nekaj jih je pridržala tudi v zaporu od 2.—6. zvečer z namero, da prepreči izplačanje zavarovalnine. Najbolj interesantno je bilo, kako so žandarji podili ljudstvo od ognja, ako so slučajno »bombe« v Domu, da se ljudje ne ponesrečijo (!). Vidimo, kako je naša zemlja svobodna, režim lahko ubija, požiga, a delavni razred ne sme v svoje strokovne organizacije, zato da bo od vsakega pandurja in ničvredneža izkoriščan. Ojačajmo naše neodvisne strokovne organizacije, ki edino stoje na braniku interesov izkoriščanih mest in vasi. — Delu čast. TRBOVLJE. V »Nedel. pol.« se nek navidezni socialist poteguje za praznik sv. Barbare kot rudarski praznik. Razredno-bo.ievnemu proletariatu je praznik 1. maj, ne pa klerikalna sv. Barbara! Pred tremi leti so na seji II. rud. skupine zaupniki razpravljali, da se zahteva povečanje takozvanega »Barbaragelda«, da bo sedanja dajatev odgovarjala predvojni valuti (vrednosti). Za »barbarske« parade se delavci seveda niso navduševali. Takrat je Krušič izjavil, da se mora to odpraviti enkrat za vselej, da ne bodo več rudarji potom zastavonoš in spremljevalcev igrali klerikalcem štafažo. Krušič je imel topot enkrat prav. Sedaj se pa v »Nedel. pol.« vidimo ravno nasprotno. No, v Trbovljah, kjer takozvani »socialistični« župan drži slavnostne govore ob 10-letnici kapitalistične države, je pri socialpatriotih vse mogoče. Mi rudarji pa svetujemo »Nedel. pol.«, da je že skrajni čas, da enkrat preneha z nesramnim lažnjivim blatenjem Sovjetske Rusije! Ugotoviti moramo, da je »Nedel. pol.« tisti list, ki (poleg »Domoljuba«) najbolj napada delavsko-kmečko Rusijo, veliko bolj kot meščanski časopisi, ki so menda rajše tiho, ker se je doslej vsako blatenje izkazalo kot laž! Nam proletarcem Slovenije ta ogabna gonja že tako preseda in naj si lažnjivi pisači v Nedel. pol.« zapomnijo, da se jim ob priliki lahko zgodi, da dobijo kak obrok zasluženega plačila, ki takim izdajalcem gre! — Rudar. KRIŽE PRI TRŽIČU. Pri nas se vršijo 16. dec. občinske volitve. Zavedni delavci in kmetje smo postavili delavsko-kmečko listo, ki ima sedmo (7) skrinjico. Vseh skupaj je 9 list. Sama SLS jih ima 5, SDS ima 2 oziroma 3, ker lista podobčine Senično-Golnik je SLS najbližja. Ko so SLS-arji zvedeli, da imamo svojo listo, so na vse mogoče načine skušali, da bi mogli podpise na naši listi razveljaviti. Sklicali so celo sestanek in povabili vse, ki so podpisali našo listo! Uspelo jim je s pritiskom, da jih je 13 podpise preklicalo. Mi smo odgovorili s tem, da smo dobili drugih 13 bolj zavednih in odločnih. Voli se v naši občini 25 odbornikov. Na naši listi, katere nosilec je s. Uzar Peter, je 7 kmetov. Živela delavsko-kmečka lista v občini Križe! Živela zveza delavcev in kmetov! VRHNIKA. Teror in preganjanje nas ne straši. Zato ne klonemo, svesti si svojega poslanstva. Sodrugi Plahtar, Mlinar in Langof so bili oproščeni in izpuščeni iz zaporov, dasi so bili predani deželnemu sodišču in odpeljani iz Vrhnike ukleiijeni. Tudi blamaža za Koroščev režim in utrditev vere v zmago proletarijata. Izpuščene sodruge pozdravljamo v naši sredi. Posvetovali smo se že* kako najbolj uspešno organizirati akcijo za zbiranje prispevkov za žrtve reakcije. Apeliramo ponovno na vse sodruge, da store svojo dolžnost in prispevajo za žrtve, ter tako olajšajo prenašanje gorja zaprtim sodrugom. Mnogo se pri nas govori tudi o nekem skladu (ca 100.000 Din), ki je bil zbran v Ameriki in je namenjen za Cankarjev spomenik. Zvedeli smo tudi, da se je mudil v Ljubljani neki odposlanec amerikanske organizacije slovenskih delavcev (menda socialistične) in poizvedoval, komu bi bilo ta denar izročiti. Govori se tudi, da se zato celo zanima bivši kraljevi minister Tone Kristan. Pa tudi njegov sin Cvetko Kristan nr bil nič zadovoljen, da je bilo na zadnji seji »Svobode« v Ljubljani sklenjeno ustanoviti »Cankarjevo družbo«. Tako družbo bi najraje ustanovil on skupno z očetom. Tako se bi mogoče dali Američani pridobiti in 100.000 Din je precejšnja vsota. Dosedanja Kristanova »Kmečko delavska podporna ednota« že po naslovu ni primerna, da bi Američane prepričala, zato je bil Cvetko Kristan ves vnet, da se jo zamenja s Cankarjevo družbo. No »Svoboda« mu je prekrižala račune. Pravijo pa tudi to, da je že vnaprej določen Tone Kristan kot varuh tega denarja. Mi Vrhničani pa pravimo: Našemu rojaku proletarcu Cankarju se oddolžimo tako, če se na Vrhniki otvori »Cankarjev dom«, ki naj bo zavetje onim, za katere je pisal in ki jih je vzgajal v boju proti buržuaziji. Le tako se bo postavil na Vrhniki jez klerikalizmu, ki nam zavaja mladino med ponižne in pokorne hlapce. Zaradi stavke pred sodišče. — Italijanski rudarji iz rudnika Calamita pri Capolivieri so stopili v štrajk za višje plače. Po obljubah s strani podjetja so se delavci vrnili na delo. Fašistični sindikat je priredil anketo o vzrokih štrajka, nakar so 150 delavcev postavili pred sodišče. Beli teror besni vedno hujše. V Genovi je bil delavec Bassi. Obsojen na 5 let težke ječe zaradi pripadanja kom. stranki, a drugih 5 delavcev, med njimi tudi en Slovenec, na 2 leti. DELAVCI, VEN IZ MEŠČANSKIH ORGANIZACIJ! V »Jutru« z dne I. decembra je podal pekovski pomočnik Fišinger naslednjo izjavo: »Izjava«. »Delavec« me je v številki z dne 10. t. m. izključuje Iz socialistične organizacije, ker nisem poravnal članarine. Izjavljam, da se za izključitev zahvaljujem, ker so me proti moji volji smatrali za svojega člana. SEM SOKOL. Anton Fišinger, pekovski pomočnik pri Bizjaku, Gosposvetska cesta. Izjava je stilizirana tako, da je razumeti, kot da je bil izključen iz »Socijalistične stranke«, dočim je bil izključen iz strokovne organizacije Zveze živilskih delavcev Jugoslavije, podružnice pekov v Ljubljani. Kdor pozna Fišingerja in Bizjaka (kjer je zaposlen) se tej izjavi ne bo čudil. Sedaj se tudi ne bo čudila Jugoslovanska strokovna zveza, da ji ni uspelo po Fišingerju organizirati pekovskih pomočnikov', kot se mi nismo čudili, da je priraj-žala od JSZ Fišingerju izdana pola, na katero naj bi se vpisali ljubljanski pekovski pomočniki kot člani Jugosl. Strokovne zveze v našo centralno pisarno, kjer smo se je zelo razveselili, a žalostilo nas je to, da sta bila na njej vpisana le dva kalina in sicer Fišinger Anton in Marinček Janez. Ta izjava je zelo značilna, ker se po vsem tem vidi, s kakšnimi ljudmi operira J. S. Z. in pa kakšne člane ima »Sokol« in kako jih vzgaja. Delavci! Tu imate dokaz, da meščanske organizacije niso za delavce! Izjava Fišingerja Vam jasno pove, da član SOKOLA, dasi je delavec ne sme biti razredno zaveden. Clan sokola ne sme biti član svoje strokovne organizacije, član sokola si ne sme potom svoje strokovne organizacije zboljšati svojega položaja; član sokola mora ostati avest suženj kapitala, član sokola mora za korist kapitala izdati svoje sodelavce! Delavci!, ven iz meščanskih organizacij! Tam, kjer se ne smeš boriti za svoj obstoj, ni mesta zate! Guštanj. — V soboto, dne 8. t. m. je priredil tambu-raški klub Cankar proslavo 10 letnice Cankarjeve smrti, ki je lepo uspela. O Cankarju je govoril s. Kuhar, koncertne točke, ki so bile skrbno izbrane in primerne dostojni proslavi so se izvajale točno in dovršeno pod zborovodjem Viternikom, ki je tudi uglasbil in izvajal novo Cankarjevo koračnico. Pokazalo se je, kaj se lahko doseže z marljivostjo in vztrajnostjo z mladimi delavci. Navzoče občinstvo je z odobravanjem spremljalo točko za točko. Guštanj ob 10-letnici Cankarjeve smrti ni zaostal za drugimi kraji. Guštanj. — Dne 24. februarja 1929 se vršijo v nekaterih občinah mežiške doline občinske volitve, tako tudi v Guštanju in so že razpisane. DKRB se bo volitev udeležil. Zbirajte za tiskovni sklad! VI. IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA od 15. nov. do 4. dec. 1928- Ljubljana: Erbežnik 8, P. kom. 6.50, Dolinar 6; po 5 Din: Blažič, R. K., Gros, Za napredek K. P. J.; Žnidaršič 1, skupaj 41.50. — Moste: Jurjevčič 5. — Vič: Ha-meršak 5. — Hrušica: Za špago 5, Kusold 2, skupaj 7. — Borovnica: Valenčič 15. D. M. v P.: Zorman 2.50. —-Raka: Stacin 5. — Jezersko: Piškur 15. — Kamnik; Panič na račun nabiralne pole št. ?? Din 30. — Rog: Schaffer 5. — Jesenice: Vilman 5. — Trbovlje: Nabrala ss. G. J. in S. F. na poli št. 0057 in št. 0410: Bregar Alojz 5, Varga 20, J. R. 2, D. R. 2, St. J. dol z reakcijo 2, Slap-šak F. 2, Briani Minor 2, skupaj 33. — Francija: Maurin 4.50, Weber 2, skupaij 6.50. VI. izkaz skupaj Din 180.50. Od 1. sept. do 4. dec. 1928 nabrano Din 8681.50. Citajl Vsi sodrugi (revizorji), ki so posameznih krajih nabirali novletna voščila za »Enotnost«, naj jih pošljejo do pondeljka 17. t. m. za prihodnjo številko. Drugo prispe v novoletno številko. TRBOVLJE. Vsem cenj. naročnikom »Enotnosti« še enkrat naznanjamo, da se naročnina za list lahko plačuje vsako nedeljo v Rud. domu in bo pooblaščenec (revizor) sprejemal cel dan naročnino. Sodrugi in sodružice! Dolžnost nas vseh je, da zahtevamo v vseh lokalih, katere delavno ljudstvo obiskuje, ne samo »Jutro« »Slovenec« i. t. d., ampak tudi naš razrednobojevni delavsko kmečki list »ENOTNOST«. Dragotin Gustinčič: Delavske zbornice. (Nadaljevanje.) Delavske zbornice so biie tudi prvo zatočišče potujočega delavstva, une so skrbele za izredne denarne podpore potujočim, sicroeie so za delavske azile (prenočišča) itd. Une so vouile izobraževalne akcije. V delavski- zoornici so se stikaie vse mn delavskih organizacij sploh. V delavskih zoornicati so se vršili vsi sestanki, vsi razgovori, tam so oe-lavci iskali in dobivali svoje iifoabore in voaitelje. V delavski zbornici je bila delavska biblioteka, delavsko gledališče, zoorovaina dvorana. Delavska zbornica je bila delavski dom, delavski kiuo, kjer se je delavec odpočival v svojih prostih urah, Ali so bile delavske zbornice tudi med seboj povezane? Seveda! In to ravno, način, kako so bile med seboj povezane, najboljše' označuje njihovo bistvo. Najvišji organ strokovnih organizacij v latinskih deželah je Konfederacija dela. V Italiji se je imenovala ta konfederacija: (Jontederazione generale aef lavoro. Ta konfederacija pa ni bila samo zveza vseh »federacij« in vseh »zvez«, kakor n. pr. pri nas Cl1 priporoča PetrIC. POZOR! PoJpirajlBjmna^ 200 moških oblek iz prvovrstnega češkega sukna razprodam skoraj za polovično ceno po Din 500 in 600. Prodaja se vrši od 3. do 31. decemdra 1928. Po neverjetno nizkih cenah se bodo prodajali tudi vsi drugi konfekcijski izdelki, kakor: deške in fantovske obleke, raglani, površniki, zimski suknjiči, usnjati suknjiči, dežni plašči itd. Ronltia industrija Josip Ivančič Ljubljana, Dunajska cesta 7 Ne zamudite usodne prilike I Vsak, ki bo obdarovan z Doko čevlji bo prijetno presenečen. — Izgotovili smo več 1000 parov čevljev za dame, gospode in otroke, ki na trpežnosti nimajo konkurence. Odslej dalje sprejemamo tudi galoše v popravilo po najnovejšem sistemu. „Doko“f Ljubljana, Prafcnion ul. 9, dvorišče. € če si nabavite modne predmete za Božič in Novo leto pri tvrdki A. Šinkovec naši. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 18-19