V znaku jugoslovanskobolgarskega bratstva Minister Kazasov med učiteljstvom škofjeloškega okraja V lepo okrašeni risalnici in ob prisotnosti mnogih odličnih domačinov je priredilo učiteljsko društvo za škofjeloški okraj preteklo soboto jugoslovansko - bolgarsko proslavo, ki se je razvila v izredno prisrčno pa obenem mogočno manifestacijo bratstva vseh južnih Slovanov. Slavju je dala osobito slovesno obtležje prisotnost ministra in poslanika g. Dima Kazasova, ki se je mudil vse predpoldne in tja do 15. ure v vrstah učiteljstva. Predsednik tov. Vojteh Debeljak je uvodoma pozdravil vse goste, nakar jc sledila deklamacija Gregorčičeve Vclikonočna. Slavnostna beseda je pripadala tov. Jožetu Zupančiču, ki je v vznešenih stavkih poveličeval prijateljski pakt med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki naj prinese obema bratskima narodoma lepe in srečnejše dni v delu za porast in veličino Slovanstva. Govornik še ni končal, ku je mahoma zaorila dvorana navdušenih vzklikov. Povsem nenapovedan je vstopil v dvorano minister Kazasov v spremstvu tajnika JB Iige g. Bučarja in dam ge. Silve Vrtačnikove in gdč. Nade Žerjavove. Viharne ovacije kar niso hotele ponehati in. le polagoma so se prisotni toliko pomirili, da je mogel tov. Zupančič končati. Deležen prisrčnega priznanja za svoja lepa izvajanja je spregovoril potem predsednik društva, toplo pozdravljajoč gospoda ministra, želeč, naj bi bila započeta proslava le osnovni člen h gradnji bratstva med vsemi Jugoslovani. Gospodu poslaniku izreka v imenu učiteljstva, kakor tudi Škofjeločanov najlepšo dobrodošlico! Živa beseda, jasnost jezika in lepota izvajanj so zajeli dvorano, ko je izpregovoril in se zahvalil g. minister. Kakor mati, vzgaja in uči tudi učitelj mladino in ji vceplja v nežna srčeca nauke za življenje. Iz tenkega stebelca se razvije mogočno drevo, takisto je s človekom, ki more, prav poučen in navdahnjen storiti, mnogo za koristi celote, potem ko odrastc. Veseli ga, da se zavzema učiteljstvo za idejo slovanske skupnosti, kajti to rau je jamstvo, da bo tudi mladina tako vzgojena. Njegova izvajanja, pravcata pesem globokega in neomahljivega slovanskega čustvovanja, so sevcda žela ogromno priznanja, ovacije so se ponovilc, burnega pritrjevanja hi hotelo biti kraj. Zatem je pozdravil zbor v imenu JBL g. Bučar, nakar je pod vodstvom tov. Korenčana zapel pevski zbor, ki je že pred otvoritvijo zapel »Od Urala...«, še obe državni himni in Rodno pesem. Sledil je prisrčen intermezzo učiteljeve soproge g. jPinteričeve, ki je kot Bolgarka iz Burgasa nazdravila Slovanstvu, potem pa je pričel koncertni del prireditve. Najprej je nastopil solo čelist, Škofjeločan, g. Adolf Ravnihar in izvajal z mojstrsko interpretacijo težko skladbo. Laskavega priznanja je bil deležen potem tov. Korenčan, baritonist, ki je zapel Izis in Oziris in Dedck samonog s spremljevanjem klavirja. Zelo lep je bil tudi godalni Mozartov trio, ki so ga izvajali gg. Gračner, Halladova in Ravnihar, ter želi zaslužen aplavz. Kot zadnji je zopet nastopil čelist, ki je tokrat s spremljevanjem klavirja izvajal čudovito lepo in tehniško mnogo zahtevajočo Tarantello. Sledila je recitacija v bolgarščini, potem pa je bila sprejeta pozdravna brzojavka bolgarskemu učiteljstvu v Sofijo in sprejet sklep. da bo učiteljstvo prostovoljno služilo interesom zbližanja mcd vsemi južnoslovanskimi brati ter gojilo praktično vezi z medsebojnim zamenjavanjem stanovanj v prostem času. S himno Hej Slovani, ki jo je pela vsa dvorana stoje in z irajvečjim navdušenjem, je bil skoro dvcurni spored zaključen. Po kratkem odmoru je sledil nastop učitelja tov. Demšarja iz Poljan, ki je nastopil z otroki in obravnaval temo o Bolgariji. Pouku je prisostvoval tudi g. minister. S situacijskim poročilom, ki ga je podal tov. predsednik, je bilo zelo lepo in izredno zborovanje zaključcno, učiteljski predstavniki pa so hiteli, da razkažejo odličnemu prijatelju našega naroda lepote Škofje Loke. Vzradoščen nad prireditvijo. kakor tudi nad lepoto naše slovenske zcmlje, se je g. Kazasov malo pred 15. uro poslovil in odhitel nazaj v Ljubljano. Prireditev učiteljskega društva je vzbudila po vsem mestu izredno pozornost; s tem pa je bil bistveni namen: služiti interesom zbližanja med obema narodoma, dosežen. Udeležba s strani učiteljstva je bila nad vsako pričakovanje visoka. Le kakih 10 organiziranih tovarišev je izostalo, vsi ostali so bili na stanovskem zboru. Mi pa, tovariši in tovarišice: Po začrtani poti naprej, brez prestanka, po smereh, ki nam jih je dala sobota!