LETO 1932
21. DECEMBRA
STEV. 2i
Slinavka in parkljevka
V zadinji doM se je v okolici Ljubljane pojavila kužna bolezen parkljevka in slinavka, ki lahko povzroči naši živi nore ju ogromno škodo. Oblast je že ukrenila razne mere, da se omeji njeno razširjenje, toda tudi živinorejci sami morajo skrbeti, da se ta bole. _ ne prenese iz enega hleva v drugega, iz ene vasi v drugo. Zato je umestno, da jih opozorimo na nekatere točke, ki so v stanju zmanjšati škodo po tej kugi.
Okaiževatelji slinavke in parkljevke se nahajajo v silim, ki se cedi iz gobca obolele živali, dalje v mleku, blatu in v scavnioi. če ta siina ali druge okužene snovi pridejo na drugo žrival, oboli tudi ta. Taiko se prenaša bolezen od boine na zdravo žival. Toda tudi ljudje, ki pridejo v dotiko z bolnimi živalmi, prav pogosto, rekel bi skoraj navadno, zanesejo bolezen v druge hleve. Zaradi tega m čudno, če oblast določa tako ostre ukrepe proti širjenju te bolezni. Našemu živinorejcu pa priporočamo, naj bi upošteval zlasti naslednja navodila:
1.	Če zve, da je" v bližini izbruhnila ta bolezien pri živini, naj ne zahaja v sumuljive hleve in naj do popolne ozdravitve preneha z zvezami, kii jih je do tedaj gojil. Vsa njegova družina naj se izogiba takih gospodarstev.
2.	Pri vratih na njegovo dvorišče naj bo na primernem prostoru plitek zaboj z žganim apnom, v katerem si vsi, ki pridejo od zunaj na dvorišče, tudi domači, obrišejo čevlje in jih razkužijo.
3.	Vsa živina naj bo v hlevu in naj se opusti tudi navadno napajanje ob občinskem vodovodu, da se na ta način prepreči, da ne pride domača živina v dotik® s tuijo, ki je morebiti že okužena.
4.	Ker so ravno živinski prekupci, meše&arji in mesarji najbolj pogosta raz-
našalcd te bolezni, je takim na vsak način za braniti pristop na dvorišče in v hlev. Če se jim hoče prodati kako žival, je to voditi ven iz hleva in dvorišča. Toda tudi drugim sumljivim osebam, ki prihajajo morebiti iz okuženih staj, naj se zabrani pristop na dvorišče. Naravno, da naj tudi nobeden domačih ne zahaja v tuje, sumljive hleve.
5.	Domača teleta naj se v tej dobi krmijo s prekuhaniim mlekom, da se uni-oijo v njem morebitne klice okužen ji.
6.	Če se je pa bolezen pojavila, tedaj jo je takoj naznaniti županstvu, ki je dolžno sporočiti to okrajnemu načelstvu, ki bo poslalo živinozdravnika, da bo ukrenil potrebne mere za omejitev bolezni. Stroške za živino®dravnika nosi oblast.
7.	Bolno živino je po navodilih živii-nozd ravnika pustiti cepiti proti slinavki, zlasti tedaj, če nastopi težko obolenje.
8.	Krmljenje in oskrbovanje bolne živine naj vodi samo ena oseba, ki ne strne pritii v dotik z zdravo živino.
9.	V lažjih slučajih in tedaj, če smo se prepričali, da ne borno mogli preprečiti okužen je ostale zdrave živine, jo okužimo vso, da se bolezen v Mevu hitreje raavija in prej konča. To dosežemo s tem, da naniažemo s slino bolne živali gobce zdravih.
10.	Okuženi bolni živini pokladajmo le mehko krmo, otavo, otrobi v oblodii in slično, ter ji izipirajimo gobce s kisom. Napajajmo jo bolj pogosto s svežo, čisto vodo. Parklje spirajnio večkrat s kakim razkuževainim sredstvom.
Tudi človeškemu zdravju je ta bolezen nevarna, zlasti otrokom, zato j.im ne smemo dajati mleka iz okuženih hlevov. Vsako mleko je prej zavreti, da se v njem uničijo morebitne klice bolesani.
jo je skoro za polovico manj nego lani. Moramo pa pomisliti, da je bila lam najboljša pšenična letina po vojni. Letos bo iievtda odpadel ves izvoz ji^enit*p. Največ Škode je povzročila pšeničiui rja. ki .-e je vslcd prevelike vlaZnosli pojn-\ ila neposredno pred žetvijo skoro v vseli žilorodnih pokraj.nah.
Po cen i Ivi pridelka koruze je ta dale: prekoračil pridelke vse! le! po vojni m znaša v tisočih .-lotov t.l.lflO tali 45 milijonov stotov). leta 10:11 je doše-egl S2.024, v povprečju zadnjih petih let lo 29.489. S teko velikim pridelkom js V zadostni meri preskrbljeno za hrano prebivalstva, za krmo živine, pa tudi za bodočo setev in za potrebe induslrije. Razentega bo o>talo z<. izvoz, kakor cenijo, še 70.000 do 100 000 vagonov. Glavna naloga nase trgovine bo. da najde inozemski trg za izvoz take količine koruze.
V dravski banovini je bilo s pšenico posejanih 63.025, pože-tih pa 62.975 ha; pridelali smo 56G.750 stotov pšenice nasproti 568.100 stotov lanskih. Z ržjo je bilo posejanih in požetih 34.255 ha, pridelek je znašal 312.000 stotov, nasproti 270.600 lanskim »lotom. Ječmen je na 18.385 ha dal 165.350 stotov nasproti lanskim 175.000 stotom. Ovsa se je posejalo 24.4C0 ha, ki je dal 201.471 stotov.
g Letina maka v Južni Srbiji. Letina maka je bila letos zelo slaba. Lanske jeseni je bilo posejanih z njim 6479 ha. pozimi pa je mak tako pozehel, da ga je ostalo nepoškodovanega komaj okrog 500 ha. Poskus spomladne setve se je ponesrečil, ker je bilo vreme neugodno. Kljub slabi letini opija se mu cene ni«o teboljšale, ker je še dovolj starih ■/. * :„r to ker tudi izvoza ni. Za kg opija so plačevali prekupci po 120 do 130 Din, adaj ko je večina letine razprodane, do-dosežejo do 180 Din kg. Z ozirom na vedno manjše povpraševanje po opiju obstoji nevarnost, da bodo gojitev maka v Južni Srbiji morali sčasoma opustiti.
g Ibvož našega tobaka. V prvih 10 mesecih tega leta je naša država predala in izvozila v inozemstvo več tobaka nego katerikoli leto po nr&vratu. Po ko-
ličini je bilo izvoženih 192:\!00 kg v vrednosti 20 .8 milij. Din. Najman, smo izvozili leta 1027 — za 13.3 milij. Din, največ leta 1931 /.a 121 milij. Din. Večina našega lobuka gre na Češko. Poljsko lil v K51TOJ5.' — N ijve?je izvoznike države za lobak so Grčija. Bolgarija in Tu iT i ' ki »o pa letos .mele precej slabo et no Zn'o o naši zgledi za i/.-vo/. 'eloš:t„e;r:- ;()':!<:> r , ugi.-dni Upati pa je da si tir li za bodoč« zago'bvin o zunanji Ifsr ■/. našim "r.delkom ki i.Hede kskovosti dc zaostren za drugin toha. kom.
g Bogata letina v Ar^eni iji Po dosedanjih vladnih cenitvah ■ Hakujeje letos v ArgenHniji rekor'-\o letino t> sa in rži kakor je ni bilo o ojni Tc bo imelo precejšen vpliv nu cene v Ameriki manj pa na svetovnem trgu ker se oves in rž na žitnih borzah ne trguje'.a v takih količinah kakor pšenica in koruza.
g Uničenje kaučukovih nnsHov \u-
tomobllna industrija je letos padla ne samo v Ameriki ampak po celem svetu skoro za tretjino vsled tea;a je tudi pro met s kaučukom ki ga rabijo za gur.ri-jeve obroče zelo nazadoval Zaloae neprodanega k a uču k a so tako velike da so sklenili lastniki kaučtikovih plantaž uničiti določen del kaučukovih nasadov. . J K temu jih je do vedlo tudi dejstvo, da skušajo v nekaterih evropskih državah, zlasti pa v Rusiji uporabljati za avto-mobilne obroče že umetni gumi ki ga pridobivajo iz premoga in lesa. V tem pogledu je znanost tako napredovala dr. so Rusi pokupili že vse tozadevne patente in so ustanovili tvoruico, v kateri jih preizkušajo in izpopolnjujejo, da postanejo v tem predmetu neodvisni od uvoza.
Davčne zadeve
g Nori davki. Finančni minister jt predložil narodni skupščini zakonski predlog o naknadnih izrednih kreditih
v skupnem znesku od blizu 250 milijonov dinarjev. Ta znesek je določen deloma za pokojnine novih upokojencev in starih kronskih upokojencev, deloma za ponovno otvoritev srednjih šol. V kritje
teh kreditov so predvidene naslednje nove davščino: pribitek na neposredne davke za J. 1983. od 1 do 4 odstotke, zvišan davek na nove zgradbe od 3 na 6 oziroma 12 odstotkov; znižanje taksne prostosti za dedščine od 150,000 na 50 tisoč dinarjev; dalje se povišajo razne takse za 25 do 50 odstotkov, in sicer za vloge, prošnje, pritožbe, izpričevala itd. — Za naše občinsko gospodarstvo je važno ukinjenje odredbe, ki določa pobiranje trošarine za vino le do 50 par za podeželske in do 1 Din za liter za mestne občine.
Razno
g Svetovni gospodarski položaj. Glasom zadnjega mesečnega poročila, ki jili izdaja nemški zavod za proučavanje svetovnega gospodarskega položaja, je ta na kratko označen po stanju začetkom decembra t L takole: Splošnemu dvigu cen, ki je nastopil sredi letošnjega leta na mednarodnih blagovnih in efektnih tržiščih, je sledilo nazadovanje. Toda ni bilo tako močno kot dvig, ampak se je nekako prilagodilo današnjemu položaju. Dvigu cen in tečajev v poletnih mesecih je sledilo oživljenje proizvodnje in prometa, ki je trajalo nekako do konca novembra. V glavnem gre pri tem za prilagoditev produkcije tekoči potrebi, to je za dopolnitev zalog. Ni pa to še znak da je zopet nastopilo konjunkturno dviganje proizvodnje. Povečanja splošne delavnosti zaenkrat še ni pričakovati, ker je višina obresti za kapital še previsoka. Oživljenje svetovnega gospodarstva, kot povečanja dohodkov prebivalstva, pa ni verjetno, ker je kupna moč kmetijskega gospodarstva še vedno zelo slaba. Vendar je v večini važnejših držav dosežen konec znižanja gospodarske delavnosti. Kar se tiče naše države, je gospodarski položaj vsaj v toliko ugodnejši, ker glede živil nismo odvisni od inozemstva in ker imamo manj industrije, zato tudi manj brezposelnega delavstva.
g Kako drugod olajšujejo kmetom plačevanje davkov. Kakor javljajo iz Avstrije, je koroška deželna vlada sklenila, da smejo kmetje svoje davke plačati tudi z drvmi. Za zdaj velja menda
10 samo <za določeno množino drv, ki jih deželna vlada rabi za svoja podjetju in urade. To je zelo značilen znak času <ia povsod primanjkuje kmetom denarja in da ne morejo oblasti priti do davščin drugače, kot da dovolijo plačevanje v pridelkih. Mislimo, da bi tudi pri na,s bilo mogoče oblastem najti način, kal>p bj vsaj nekateri pridelki lahko služili za poravnavanje davčnih obveznosti. Tu ne mislimo, da bi bilo mogoče vsem km tojn se posln/.evati takih ugodnosti, ampak zadostovalo bi, da bi vsij en del bil na ta način razbremenjen, poletu bi tudi za druge bilo lažje. Ce se pri tem ozremo na razne dobave pridelkov bodisi za 'urade, bolnišnice, vojašnice in druga take javne zavode, ki potrebujejo na )<•.•> 11111030 tega blaga in ga dobavljajo patom trgovcev ali preknpcev, tedaj bi pri direktni preskrbi pri kmetu za davek, prišli sami na aelo ugoden račun m kmetom bi ne bilo treba šteti denarja za davke, ali se zanje pustiti rubiti,
g Kis iz alkohola pocenil. Iz Novega Sada poročajo, da se je tamkaj razbil kartel proizvajalcev kisa iz alkohola, zato se je med njimi razvila konkurenčna borba. Alkoholni kis se je dosedaj prodajal po 3 Din liter. Mali proizvajalci so ga sedaj začeli prodajali po 2.50 in 2 Din liter. Večji proizvajalci so ga pa vrgli na trg po 1 Din liter, da na ta način uničijo konkurenco malih. Ti zopet ga ne morejo oddajati ;>o tej ceni, ker z enim dinarjem niso kriti niti proizvajalni stroški. Večji proizvajalci bodo lažje prenesli zgube v tem konkurenčnem boj 11 kot mali. Du bi ta boj clonesel vsaj konzumentu znižanje cen kisa.
g Lesno tržišče. Lesna kupčija je v zadnjih tednih nekoliko oživela, ker je promet z Italijo sedaj bolje urejen. Ker se je pa produkcija lesa zelo znižala, so se zaloge pri nas tako skrčile, da se na. ročila v suhem lesu zelo težko izvršijo. Posebno v lirastovini, bukovini in drugih vrstah trdega lesa se suho blago zelo težko dobi ali pa ga sploh ni. Izvažati so začeli celo filerije, za katere že dolgo ni bilo povpraševanja. V mehkem lesu se išče gorenjska smreka in blago tretje vrste. Izvoz drv je v zadnji dohi
nekoliko oživel, dočim je izvoz oglja v Italijo zaradi povišane carine še vedno onemogočen. — Zanimivo pa je, da ima Jugoslavija za uvoz lesa v Francijo zelo nizek kontingent. Poročajo pa, da se sedaj mudi v Parizu posebna delegacija iz Avstrije za ureditev nekaterih trgo-vinsko-političnih vprašanj. Pogajanja so baje že tako uspela, da pričakujejo v kratkem povečanje francoskih uvoznih kontingentov za uvoz avstrijskega lesa. sira in sadja. — Kje so pa naši interesenti, da bi se zanimali za povečanje našega izvoza v Francijo.
g Zboljšanje gospodarskega položaja na Francoskem, v Angliji in Nemčiji. Zadnje vesti iz teh držav javljajo, da se je položaj na denarnem trgi zboljšal in da se vrača zaupanje v oblast. Denarja je na trgu v obilici in vsled tega je padla tudi obrestna mera. Sodijo, da je to jasen početek zboljšanja splošnih gospodarskih razmer in omiljenja svetovne krize. Vzlic temu je angleški funt zopet močno nazadoval ter dosegel na curiški borzi 16.38 frankov od 18 fr. v začetku oktobra. Pri tem stanju je zgubil funt več nego eno tretjino svoje prejšnje vrednosti, ki jo je imel zlati funt. Ta padec pripisujejo nejasnosti, ' ki je nastopila glede plačila predstoječega obroka od 15. dec. za vojne dolgove Ameriki, pa tudi glede splošnega vprašanja vojnih dolgov. Angleška vlada je končno sklenila, da bo ta obrok plačala, ker to zahteva njen kredit v svetu. — Iz Nemčije javljajo, da se tamkaj industrijska delavnost v zadnjih mesecih stalno poživlja. Značilno je, da se ravno v jesenskih mesecih, ko zaposlenost obično nazaduje, tu zboljšuje. Produkcija premoga, železa, Kovin in drugih industrijskih surovin je v zadnji dobi narasla za 20 do 30 odstotkov. Tudi v drugih industrijskih obratih se opaža napredek.
g Državne sladkorne tvornice izven kartela. Državni sladkorni tvornici v Belgradu in Belju sta izstopili iz jugoslovanskega sladkornega kartela in bosta odslej prodajali sladkor neposredno vsem trgovcem in konsumentom. Prodaja se bo vršila v Belgradu, in sicer po naslednjih cenah franko vagon tvornica:
za kocke in prah 13.95 Din kg. za kristalni sladkor drobni 12.35 Din. debeli 12.25 Din. Za vse kraje v notranjosti je cena odvisna od prevoznih stroškov. — Če državne tvornice izstopijo iz kartela in niso več vezane na skupne cene, bi lahko znižale to nujno potrebno živilo na primerno ceno.
g Mnogo nezdravega je že odpadlo. Splošna državna statistika izkazuje za november 50 konkurzov in 68 prisilnih poravnav izven konkurza. — V oktobru je bilo razglašenih 38 konkurzov in 62 poravnav; lani v novembru pa 48 konkurzov in 98 poravnav. Od skupnega števila plačilnih težkoč odpade na našo banovino 5 konkurzov in 11 poravnav, v oktobru 7 oziroma 16, lani novembra 9 in 9. Iz teh in drugih podatkov je razvidno, da je torej odpadlo že mnogo nezdravega iz našega narodnega gospodar-ga Tobak škoduje glasu, ker dim suši grlo Tobak škoduje želodcu, ker :! i; sline, škoduje tudi zobem. Pri oskrbljenem zobu je vedna nevarnost za zastrupljen je krvi. Tobak navaja na pija&o: suho grlo hrepeni po moči; ni ga menda pijanca, ki bi tudi ne kadil. Pijača, tobak, karta in kvanta gre vkup, so rekli včasih — in to velja še za danes-. Tobak škoduje tudi možganom. Velikega števila blaznih niso v tolikem krive življenjske razmere, kolikor sta tega kriva alkohol in tobak. Na Francosko so pripeljali 1. 1810 22 milijonov funtov tobaka. Tisto leto so imeli 4000 blaznih. L. 1851 so uvozili tobaka 115 milijonov — blaznih je bilo 9000. 1873 je bilo tobaka 200 milijonov — blaznih 40.000. S tobakom pridobljena blaznost se podeduje.
ga Zoper izpadanje las. Nalij na K kilograma suhe repikove korenine XA kg finega laškega olja, 10 gramov španskega olja in 4 grame klinčkovega olja. Postavi lonec v večjega z vodo in postavi na ognjišče. Naj stoji na gorkem 4 ure. Potem odstavi in ko so stale korenine 10 dni v olju, ga precedi skozi krpo in kani vanj malo peruvans-kega balzama. Vsak peti ali še&ifci dan nateri knžn s tem oljem, vsak mesec ali dvakrat na mesec Laperi glavo
m
Kmetovo božično razmišljanje o dolgovih in dolžnikih
Gospod urednik!
Imama navado, da vse važne »Domo-Ijubove« članke spravljam. Danes sem jih pregledoval in še enkrat prebral članek, ki je izšel v »Domoljubu« dne 14. septembra 1932, z naslovom Kinetski dolgovi in dolžniki. Podpisan je pod člankom »Gorenjski kmet«. Ne bom še enkrat navajal njegovih misli, hočem se le nekoliko po-rnuditi pri vprašanju odpisa kinetskih dolgov.
Moje mnenje je, da bi bil odpis gotovih odstotkov kmetskih dolgov prav na mestu. Velika napaka bi bila, ako bi vse kmetske dolžnike obkladali z lenuhi in lahkomiselnimi zapravljivci. Velika večina dolgov je nastala iz razne potrebe. Poglejmo le en primer, ki mi je dobro znan: Nekdo, ki je vse prej kot varčen gospodar, je podedoval veliko vsoto denarja. Istočasno se je vrnil, bilo je 1. 1922, iz ruskega ujetništva eden njegovih sosedov, ki so ga doma že komaj čakali, da prevzame grunt z ramen starega očeta Mladi fant je po svetu marsikaj videl. Spoznal je tudi načine modernega gospodarstva, ki jih je hotel uporabiti doma: izboljšati orodje, poskusiti z umetnimi gnojili itd. Prevzel je posestvo. Za prepis, za dote sestram in za užitek staršem je moral odšteti 60 tisoč dinarjev. Priženil je 30 tisoč, trideset si jih je pa izposodil od gori imenovanega srečnega dediča ...
Ker je na posestvu redil 6 glav živine, 4 prašiče ter je pridelal letno okrog 10 hI vina za prodajo, kar vse se je lahko takrat dobro prodalo, je mislil, da bo svoj dolg lahko v nekaj letih brez posebnih težav plačal. Vinogradi so n. pr. imeli takrat tako visoko ceno, da bi bil za svoj vinograd dobil več, kot je bil dolžan Pa bi si lahko še orodje nabavil povrhu !
Ker pa skrben kmet ne bo prodal niti pecli zemlje, on tega ni storil Računal je z rednimi razmerami, ko lahko kmet iz
zemlje iztisne toliko, da more kriti take obveznosti. Pa je napačno kalkuliral. Danes, po 10 letih je v strašni stiski. Redno je plačeval obresti in odplačeval glavnico. Danes pa ni solda od nikoder; ne od vina, ne od svinj, žito pa je vzela suša in toča. Niti za domače potrebe ni dovolj. V groznem obupu se nahaja. Vse kar ima, ni danes toliko vredno, da bi dolg poplačal. Vidi lačne in raztrgane otroke, bolehno ženo, bolno mater, ki potrebuje pribolj-ška in na vse to pride še davčni eksekutor in rubežen ... Kaj ni tak revež res velika žrtev razmer, v katerih se mora danes kmet boriti za svoj obstoj?
Tisti, ki imajo danes besedo in moč, so predvsem dolžni skrbeti, da take žrtve popolnoma ne propadejo. Po mojem mnenju bi se jim dalo zelo izdatno pomagati z odpisom njihovega dolga jaz bi jih razdelil v več vrst, približno tako-le: Dolgovi, sklenjeni pred letom 1916 naj se vrnejo v celoti, pri posojilih, sklenjenih pred 1. 1918 naj se črta 10 odstotkov, pri onih pred I. 1920 naj se črta 20 odstotkov, pri posojilih med I. 1920 in 1922 naj se črta 40 odstotkov, pri posojilih od 1. 1922 do 1. jun. 1925 naj se črta 50 ocistoiKi>». do 1. januarja 1926 40 odstotkov, do i. januarja 1927 30 odstotkov, do L januai-ja 1928 20 odstotkov, do 1. januarja 1929 10 odstotkov, posojila, sklenjena po t ja nuarju 1929 naj se zopet vrnejo cela.
S tem t)i se po mojem mnenju pravimo izravnal-: ona razlika ki je niso zakrivili dolžniki in od katerih tudi upniKi nimajo pravice delati dobička na račun teh re-vežev.
Tudi bi bilo treba ukrepov in ureditv« razmer tako, da bi ljudje brez potrebe ne držali denarja doma. Dolžnost vseh poklicanih činiteljev je, da vrnejo ljudstvu zaupanje v denar, ki je popolnoma izginilo.
Treba bo vsekakor znižati tudi obrestno mero po denarnih zavodih, tako za vlagatelje, kakor tudi za dolžnike. Saj vemo, da je obrestna mera v mnogih dru-
^ih državah mnogo nižja, kot pa pri nas. Celo pod dva odstotka so šli z njo. Enako je treba tudi z najstrožjimi ukrepi preprečiti vlaganje denarja v inozemske banke.
Esen:
Sveta noč v Valti vasi
Tiha Valta vas, kjer Krka
rrebrno se blesti,
kot da bi svirala na citre ..,
Sveta noč, blažena noč poje angelček nad vasjo in na citre vode ga spremljajo .,,
. ravni nasveti
Podčastniška šola. A. I. J. Za sprejem v podčastniško šolo je treba vložiti prošnjo na komando tiste šole, v katero želite vstopiti. Prošnje se vlagajo ob času razpisa, ki je vselej objavljen v časopisih in nabit na deski pri okrajnem načelstvu. Iz njega so razvidni tudi pogoji. Kadar bo tak razpis objavljen, vložite prošnjo. Ali boste sprejeti ne moremo ve'! "ti.
_nva priča. R. 1. Z. Delavec vas je tO£) za .zplačilo mezde in je ena priča prisegla, da ga je videla vsak dan delati, čeprav to ni resnica in imate tri priče, ki vedo, da je večkrat okoli hodil. Vprašate, če morete do-tično pričo tožiti in če bo kaznovana. — Na to vprašanje bi mogli točno odgovoriti, če bi vpogledali v dotični pravdni spis. Krivo pričevanje je seveda kaznivo. Vendar, prcdno napravite kakšne korake proti priči, se posvetujte z advokatom, ki vam bo po preči-t-anju spisa mogel primerno svetovati. Sami pa ne vlagajte kakšne ovadbe, da kaj preveč ne napišete, radi česar bi mogla priča vas tožiti vsled žalitve.
Preklic pota. I. Z. R. Vprašate, če bi mogli dati pred cerkvijo preklicati hojo po vaših parcel lah in če morete dati oceniti škodo, ki jo delajo s hojo po vašem svetu. — To vSe
Jaz mislim, da bi bilo najbolje vsakogar, ki vlaga denar v tuje banke, pognati čez mejo; naj gre še 011 tja, kamor je dal svoje zaupanje.	Belokranjski kmet.
Esen:
Božič na kmetih
Rožic ni med snežinkami, pa je rožica naš Gospod Jezus Kristun.
Vzcvela je za vse hiš« v vsaki On živi, z večnimi očmi, z belimi ročkami, angelčki stopajo po mah-tiše vedno tiše ...
Angelčki so vsi beli od snega, mi pa smo beli, v duši veseli od Kristusa Boga
lahko storite. Vendar sam preklic ne bo zadostoval, ako ne primete tistega, ki neupravičeno hodi po važem. Kdor hodi netnoleno 30 let, si je pot pri posestvo val. Vsakega drugega, ki zlepa ne odneha, pa lahko tožite. Ocenitev škode ima I,i smisel, da veste, kakšno odškodnino bi zahtevali od onega, ki vam dela škodo.
Razdelitev skupne lastnine. !v. A Z. Več vaščanov ima nekaj gmajne. Nekateri bi radi to zemljišče prodali, drugi pa se tip.ri.jo in hočejo imeti svoj del. Ali morejo i -repreciii prodajo? — Ako je navedeno /enViišee skupna lastnina vec oseb, tedaj morejo solastniki poljubno ravnati s skupnim y?m'iifCein in ga (orej prodati le, ako so vložili 'ti Vsi soglašajo. Ce pa so neslozni, pa tie sine noben solastnik izvršiti na skupnem zemljišču nobene izpremembe, s katero- bi se razrolu^.ilo d eležu drugega. Isto velja glede rafdelitvv. A vsak deležnik srn? zahtevati raždelltev skupnosti, vendar ne ob neugodnim utsi>. ali v škodo ostalih. Ako se deležniki sjlčd- delitve ne morejo zediniti. odloči sodni!'
Vojaška služba. B. I. Potrjen ste bili k ar-tileriji. Služili bi pa radi pri planin-Vi pehoti ali pri bolničarjih. Vprašate, kam -e jc obrniti. — Ako irnate trlitne r? log', vložite prošnjo na komando vojnega okrožja
Davčna oprostitev nove i $■■ S P"' - ' nonia tudi nove hičs niso o, rošJene davi a.
Tiha Valta vas .. . moji veliki bratje slovenski kmetje, naj cvete za vas nocoj nebeško cvetje... naj Vas angelsko petje uspava v lahko noč...
pač se pri teli plačuje mesto osnovnega nti dopolnilnega davka .<«1110 tri odstotke od čistega donosa. Ta davčna olajšava velja za 20 let v krajih s preko 50 000 prebivalci, potem v krajih, v katerih je sede/ banovine, mestu Siišitku in za hiš? v okoiišni črti v krajih, ki se proglase za kopališča in letovišča, v ostalih krajih pa velja 10 let. Nedavno pa je finančni minister predtpgal, da se davik na nove hiše zvita Za koliko se bo zvišal bomo še poročali.
Vojnica. I. K- Vojnica se plačuje od dovršenega dvajsetega do dovršenega petdesetega leta starosii. Ako ,e bila nal< žena 52 let staremu možu naj se pritoži. Ali je pomota, ali pa izterjujejo zaostalo iz prejšnjih let.
Taksa oil dcdj^čiiic, S A. C. Ker znaša vrednost /4'pu*jfiie vašem očetu le r>flf;<!0 dinarjev, -sinovom ne bo treba plačati takse
Srečka. M. L. Vprašajte v kakšni banki, če je vaša srečka izžrebana. Mi evidence o tein ne vodimo.
Vnjničnu obveznost, I. K, C. Vojnična obveznost traja od dovršenega dvajsetega do dovršenega petdesetega leta starosti. Ako ste prejel! v 52. letu starosti plačilni nalog, Je to pomot« aH pa izterjujejo vojnico za prejšnja leta. Vprašajte pri davčni upravi.
Sporna pot. F. J. Poleg vašega vrta je Vaš prednik odprodal pred 30 leti polovico drugemu, ki je v vse.i 30 letih ta vrt kosil in mrvo odpeljal preko vašega vrta. Ta sosed namerava sedaj na svojem delu sezidati hišo. Vprašate, če lahko sosedu branite vožnjo gradbenega materijala preko vafega vrta? — Ce sj je sosed, ko je kupil del vrta iz-rečno izgovoril od prodajalca, to je vašega očeta, da ima pravico vožnje preko vašega vrta za vse svoje takratne ali šele bodoče potrebe za gospodarsko uporabljanje novo-kupljenega sveta, potem mu vi vožnje tudi gradbenega materijala ne morete zabraniti. Malo je verjetno, da bi kdo kupil svet, ne da bi si zagotovil prost dovoz na ta svet. — Če pa nista imela glede tega nobenega dogovora, si je pač sosed s 30 letnim rednim od-važanjem sena priposestvoval le pravico za odvažanje sena in ne sme te pravice razširiti brez vašega dovoljenja. Kot soseda vam svetujemo, da se lepo sporazumeta za primerno odškodnino za večjo uporabo pota.
Izguba priposestvovane pravice. A. L. V vasi so imeli posestniki starih gruntov ne-razdeljivo zemljo, ki je bila njihova skupna last in na kateri so gojili presadne mladike. Sčasoma so tudi posamezni posestniki novoustanovljenih kmetij pridobili .pravico do uporabe tega skupnega zemljišča. Tako so vam predniki, kot »nova numera« skozi 50 let uživali gredo na skupnem svetu, kot svojo last. Pred 5 leti pa so posestniki starih gruntov po zemljemercu dali razmeriti skupno zemljo in jo po enakih delih med seboj razdelili, ne da bi novim posestnikom, med nji-
mi tudi vitju, dali knkrin»koli oiUk&juino Vprašate, če litltko j>0 pi tili luii|i /,a (»hzelc
gredo zahtevate odškodnino';' _ Ne, IV. d
petimi teli ste imeli pravico in didži.ost ugovarjali odvzemu pride. k;>'ti>i'n -de vi / vi-širni predniki vred * ,':) Ictnijii mirnim uživanjem pripiisesh i»viili, Prt d "> juti bi vi « log:i<Jrv|ui tožbo na pri/nanje l:>lpji|e pri-pnsestvovnucga sveta j*oVvo tisprli sedaj pc preteku več kot tre Iti odi-: r sir pr raz-meritvi in rnzdelilti apti-.ilj uživajiji' /ene Ije, pa je vsaka tožba brezup m.
Terja ve sina nap am 0 <111, O, It. p, Vsšm mati je Imrla gl.J. dole. ]tl jih je dala možu 111 -ta d skup,-vi p< vvila tršo. Po smrti vaše nuib re h veš oče drualf oženil. Pri ečtlii sto delali skozi pel Ipl kot čevljarski pomočnk. Ker se t.če ne zjneni, da bi vam dal plačilo za ji&močnteka delo niti kaj o<I hiše krt del materinščine, vprašate. kako morale |.itviatl. da hi kaj dobili od očeti). — Stelu.ii 1110 vam. tja pogledale pri doniačeni okrajnem sodišču, kaj je vaša pok mati zapustila in kdo je to podedoval. t'e je v zapuščinskem spisu ugotovljeno, da mati m zapustila nobene imovine, potem ne morete od očeta v imenu materinščine ničesar zahtevati. — Kot čevljarski po-močnik lahko zahtevate od očeta plačilo za zadnja tri leta; kar je več, to je zastarano. Od vašega zas'užka pa sme oče odhiti vse, kar vam je v tem času v naravi ali denarju dal. — Se le po smrti očeta imate pravico na nujni delež, za življenja pa vam ni oče nič dolžan dati.
Bodeča žica ob poti. J. V, B. B. — Poleg
sosedove parcele imate pešpot, Id Jo je sosed na svoji zemlji zagradil z bodečo žico. V nočnem času je ta ograja nevarna, te«- ste se že večkrat nataknili in opraskali. Vprašate, kako bi soseda prisilili, da to bodečo žico izmenja, — Svetujemo vam, da soseaa sami ali pa po občini pregovorite, da izmenja bodečo žico. Oe to ne bo pomagalo, lahko soseda ovadite orožnikom ali sodišiSu, ker z bodečo žico ob pešipoti ogroža zdravje ljndi in utegne tako dejanje biti kaznjivo z zaporom do 5 let.
Nagovarjanje h krivem pričevanju. A. G. V. L. — Vprašate, čea koliko let zastara pravica preganjati koga radii nagovarjanja h krivem pričevanjai pred sodiščem. — Za krivo pričevanje ali nagovarjanje k istemu je po postavi zapretena kazen robije in sicer v navadnih primerih do pet let, v težkih pa do deset let. Pravica do preganjanja pa zastara po preteku desetih let.
Dokazna ocena. Isti. — Vprašate, kaj več velja, ali zdravniško spričevalo ali priče v najbližjem krvnem sorodstvu, in komu se mora več verjeti, če niso priče v soglasju izipovedale. — Sodniki so dolžni, da vse dokaze, n. pr. iapovedbe prič, mišljenje izvedencev itd., vestno pretresajo in ocenijo t« končno odločajo po svojem svobodnem prepričanju. V razlogih sodbe pa morajo nave-
ne dobil nikdar dolgih parkljev, pač pa tista, ki je stalno v hlevu. In taki živini jih je treba večkrat pore za ti, da čezmerno ne zrastejo. V Švici imajo posebne rezače, ki gredo pozami od vasi do vasi in uravnavajo živimi parklje. Navadno jih obrežejo vsaka dva meseca. Drugod imajo na sejmih posebne kovače, ki od-ščipnejo živini predolge parklje. Če kdo tega prostovoljno ne stori, ga k temu prisili živinoadravnik. To je nujna potreba za živino, kajti ne samo, da ta pri hoji z dolgimi parklji trpi, ampak obstoji nevarnost, da si ves pamkelj odlomi ali celo nogo zlomi.
Sedaj poalimi ima vsak živinorejec dovolj časa, da pregleda svoji živini parklje in jih tudi sam lahko obreze iti uravna. Zelo potrebno je to delo po ozdravljenju živine po slinavki in parkljevki, ker se v nožev,ini še mesece potem ohranijo živi povzročitelji te bolezni. Po Obrezan ju je priporočljivo parklje še razkužiti.
Denar
g Inozemski tečaji na železnici. Železnica objavlja vsak mesec tečaje inozemskega denarja, po katerih obračunava vozne karte, če jih potnik plača v tujem denarju. Tako veljajo od 1. decembra dalje naslednji tečaji: 1 angleški funt 245 Din, 1 ameriški dolar 74.50 Din, 1 holandski goldinar 30.10 Din, 1 nemška marka 17.75 Din, 1 švicarski frank 14.40 Din, 1 niadjarski penga 12.60 Din, 1 avstrijski šiling 10 Din, 1 poljski zlat 8.40 Din, 1 italijanska lira 3.85 Din, 1 francoski frank 3 Din, 1 če-žkoslovaška krona 2.25 Din, 1 belgijski frank 2.10 Din, 1 bolgarski lev 0.55 Din, 1 romunski lej 0.48 Din, 1 grška drahma 0.45 Din.
Živina
g Živinski sejem v Ptuju. Ker so živinski sejmi v Ljubljani in Mariboru zaradi slinavke prepovedani, prinašamo tukaj cene živine, ki so se dosegle na ladnjem ptujskem sejmu. Za kg žive teže so beležili naslednje cene: voli 2 do 4.50 Din, biki 2—3 Din. krave 1.25 do 3.50 Din, telice 2—4.50 Din. Konje so prodajali po 200—2750 Din za komad.
— Prašiči mladi so šli za komad po 60 do 175 Din, debele svinje 6—7 Din za kg žive teže, polmastne 7—8.50 Din.
g Zagrebški Miklavžev sejem. Ta sejem je bil zelo dobro obiskan ter poln rogate živine in prašičev. Kupčija je bila zelo živahna in je bilo mnogo bikov in volov prodanih za Italijo, Tripolis in Dunaj. Za prvovrstne vole so kupci plačevali 4.50 do 5.50 Din za kg žive teže. Dvignile so se cene tudi prašičem in teletom. Debeli prašiči so se prodajali po 8.50—10 Din za kg žive teže, teleta pa po 6.25—6.50 Din. Pripomniti pa je, da je bilo povpraševanje zlasti za boljše blago, medtem ko se je slabša živina le stežka oddala.
g Dražba koi divjačine. Kakor v prejšnjih letih priredi tudi letos organizacija »Divja koža« dne 25. januarja 1933 na ljubljanskem velesejmu dražbo kož divjačine. Divja koža sprejema blago ▼ komisijo že sedaj in priporoča vsem, ki jih imajo naprodaj, da jih čimprej naznanijo oziroma pošljejo na naslov »Ve-lesejma« v Ljubljani, da bo ta na jasnem, s koliko in s kakšnim blagom bo za dražbo založen. Primerno vnovčenje divjih kož je mogoče dandanes samo na takih javnih dražbah, ki se jih udeležijo kupci iz večine evropskih držav. Ker jo »Divja koža« edina prodajna organizacija za lovstvo, priporočamo lovcem, d* se poslužijo te prilike, ki jim nudi najugodnejšo prodajo njihovega blaga.
Izvoz in uvoz
g Izvoz vina iz Vršca. Iz Vršca poročajo, da so v oktobru in novembru izvozili iz okraja 165 vagonov vina: v oktobru 74, v novembru 91 vagonov. Izvoženo je bilo največ novo vino, medtem ko gre stari pridelek le bolj pičlo v promet. Vse izvoženo vino je pa ostalo v tuzemstvu, medtem ko iz inozemstva ni po njeni povpraševanja.
g Naš izvoz sadja. Kmetijsko ministrstvo objavlja uradne podatke o izvozu sadja v letošnji sezoni do konca novembra t. 1. Po tej statistiki je bilo izvoženih 610 vagonov grozdja (največ v Avstrijo 36 vagonov in v Češkoslovaško 156 va-
gonovj, nadalje 4155 vagonov svežih žešpelj (največ v Avstrijo 1853, v Češkoslovaško 1047, v Nemčijo 951), 3155 vagonov jabolk in hrušk (največ v Nemčijo 2052, v Češkoslovaško 664, v Avstrijo 342), 237 vagonov orehov (največ v Nemčijo 176, v Avstrijo 36) in 1216 vagonov suhih češpelj (največ v Nemčijo 410, v Češkoslovaško 360, v Avstrijo 240, v Italijo 80 in na Poljsko 70).
g Uvoz semenja v novembru. Za našega poljedelca je zelo poučno zvedeti, kakšne vrste semenja uvažamo v državo. Tako poroča kontrolna postaja na Topčideru, da smo v novembru uvozili semena: solnčnic 280.540 kg, oljne re-pice 132.231 kg, fižola 32.246 kg, maka 9020 kg, pese 15.000 kg, raznih trav 811 kg, konopelj 41.020 kg. lanu 510 kg, ajde 5000 kg. — Mogoče je med tem seme-Bom mnogo izvirnega, ki nam bo služilo m izboljšanje domače produkcije. Gotovo je tudi mnogo takega, ki bi ga lahko doma pridelali ali ga imamo že doma, toda ne najde kupca. To vprašanje je zelo važno in bi ga bilo treba enkrat temeljito razčistiti.
g Kontingent izvoza naših ovc na Francosko. Francoska vlada je dovolila kontingent uvoza ovc za zadnje četrtletje tega leta in sicer za Avstrijo in Jugoslavijo skupno 600 glav, medtem ko je Madjarski določila uvoz od 18.000 glav. Torej naša država, ki goji največ ovc, lahko izvozi v našo za vezno državo 300 glav, medtem ko dovoljuje ta našat zaveznica državi, ki ni ž njo v prijateljskih stikih, uvoz 18 000 ovac. Inozemski uvozniki trdijo, da so Madjari dosegli to ugodnost, ker so se zanjo zavzeli njihovi diplomatski zastopniki. Morda bi naši zastopniki tudi kaj več dosegli, če bi se resno za to zavzeli.
g Ugodno stanje naše zunanje trgovine. Po objavljenih podatkih o zunanji trgovini za mesec oktober je znašal naš izvoz 224.829 ton za 320.1 milj. Din nasproti lanskemu oktobru od 279.665 ton v vrednosti 387-3 milj. Din. V nobenem letošnjem mesecu nismo toliko izvozili kakor oktobra. Največ je šlo v inozemstvo svežega sadja, za 41.4 milj. Din; si-
rovega bakra 31.9, stavbnega lesa 29.7, prašičev 28.1, suhih sliv 26.7, tobaka 20.6, jajc 12.7, svežega mesa 12.3, koruze 10, fižola 9 milj. Din. Uvoz iz inozemstva pa je bil znatno nižji od lanskega, znašal je 79.180 ton, lani 95.743 ton; vrednost lanskega uvoza je padla od 393 milj. na letošnjih 243.7 milj. Din. Uvozilo se je železa in železnih izdelkov za 23.6 milj. Din, tkanin 18.2, pre-diva 14.5, bombaža 11.9, volnenih tkanin 12.8 itd. V oktobru je bila naša trgovinska bilanca aktivna za 76.4 milj. Din, doeim je bila v septembru še pasivna za 25.9 milj. Din. V vseh letošnjih desetih mesecih se je zmanjšal uvoz po teži za 25.8 odstotkov, po vrednosti pa za 43.6 odst. — Izvoz je dosegel v prvih desetih mesecih letos 1,865.221 ton v skupni vrednosti 2.353.7 milj. Din. Padec izvoza proti lani znaša po količini 33.9 odst., po vrednosti pa 42.2 odst. Naša trgovinska bilanca je torej za to dobo samo malenkostno pasivna za 11.6 milj. Din, medtem ko je bila lani pasivna za 124.3 milj. Din.
Letina
g Naša, žitna letina. Končne podatke o posejani in požeti površini žita ter o skupnem pridelku je kmetijsko ministrstvo objavilo šele sedaj. Iz teh sledi, da je bilo posejanih 2,125.000 hektarov pšenice, požetih pa le 1,951.000 ha. (Ostalo so uničile vremenske nezgode: poplave, kobilice, toča in slično.) Rrži je bilo posejanih 250.000 ha, požetih 243.000 ha; ječmena posejanih 422.000 ha, požetih 407.000 ha; ovsa posejanih 343.000 ha, požetih 328.000 ha. V primeri z lanskim letom so bile posejane površine manjše za 58.000 ha pri pšenici, 3000 ha pri rži, 30.000 ha pri ječmenu in 51.000 ha pri ovsu.
Končni pridelek v primeri z lanskim je znašal v tisočih meterskih stotov:
1931: pšenica 26 886, ječmen 3919 rž 1934, oves 2648; 1932: pšenica 14.545, ječmen 3915, rž 2121, ov*s 2692; letos pšenica manj 12*341, ječmen manj 4, rž več 187, oves 44.
Ogromen je primanjkljaj pšenice, ki
Ne omalovažujte sadjarstva!
Po nekaterih predelih naše banovine, posebno po izrazito vinorodnih krajih, smatrajo nekateri še dandanes sadjarstvo za neko postransko panogo, za katero se najmanj — marsikje sploh nič ne brigajo in ki po njihovem mnenju ne spada med druge kmetijske panoge, kjer je za reden pridelek potrebno tudi redno delo. Mislijo, da sadne rastline ne potrebujejo nikakega obdelovanja in da morajo roditi kar same od sebe.
Tudi jih je še premnogo, ki ne vedo, ali pa nočejo slišati in vedeti, da se sadjarstvo vsaj za enkrat pri nas izmed vseh panog najbolje izplača, to se pravi, da prinaša največ čistega dobička. Saj imamo s to kulturo tudi pri rednem in um-nepa obdelovanju Se najmanj stroškov in pridelek se razmeroma lahko in dobro proda.
Čudno, odkod ta trdovratnost in brezbrižnost za panogo, ki ni samo dobička-nosna, ampak tudi tako zanimiva in po-budna. Kako da ljudje, ki vidijo, kaj zmore umno obdelovanje v vinogradu, na njivi, na vrtu, ne prenesejo tega tudi v sadovnjaku? Kako to, da jih ne izpre-obrnejo vsakoletni zgledi, ko dobe posamezniki prav lepe denarce za sadje?
Mnogo je kriva neka prirojena staro-kopitnost — stara, ukoreninjena navada, katere se človek tako težko otrese. Pov-vsod vedo, ker leto za letom skušajo, da vinograd nič več ne plačuje ogromnih žrtev, povsod vedo, da bi več dosegli, ko bi pridelovali karkoli, pa kljub temu spoznanju tišči vse v vinograd. Vsakdo bi že vendar moral vedeti, da bi se umna gojitev sadnega drevja dobro izplačala, pa vendar odlašajo z zasajanjem in rednim negovanjem sadnega drevja od leta do leta.
Ali ni morebiti krivo nekoliko tudi to, da se splošnost vse premalo briga za strokovno etivo, za predavanja, tečaje in razne druge prireditve, ki imajo vse namen, vzbuditi zanimanje za sadjarstvo in pokazati pota, na katera treba kreniti? Danes je že tako, da je vsako napredo-
vanje skoraj nemogoče, ako se neprestano ne izpopolnjujemo. Kako pa naj se sadjar izpopolnjuje, ako nič ne bere in nič ne sliši o novih načinih obdelovanja, o novih smernicah v narodnem gospodarstvu, o novih pridobitvah, o novih zahtevah in potrebah?!
Za povzdigo sadjarstva po potrebah in zahtevah sedanjega časa imamo poseben strokovni list »Sadjar in vrtnar«, ki že '20. leto orje ledino na t<?m polju. Toda kako redki so. ki ga poznajo in berejo in še redkejši, ki bi se ravnali po njegovih navodilih. 2e 12 let imamo sadjarsko in vrtnarsko društvo ki si neumorno prizadeva privesti ljudi do pravega spoznanja. Ustanavljajo so podružnice, prirejajo predavanja, tečaji, sadni ogledi, razstave itd., pa kaka malo jih je, bi se kaj bolj pobrigajo za vsa ta prizadevanja. Večina gre svojo pot v svojo in splošnosti največjo škodo.
Mnogo smo že zamudili. Daleč so nas že prehiteli naši sosedje. Popolnoma nas bodo izpodrinili s svetovnega sadnega trga, ako nemudoma ne krenemo na druga pota. Zdramimo se in ne omalo-važujmo sadjarstva, ne prezirajmo strokovne organizacije in njenega prizadevanja! Vsak izdatek, ki ga žrtvujemo v to svrho in vsak čas, ki ga uporabimo v izpopolnitev sadjarskega znanja, 9e bo stotero povrnil. Vsakdo naj bo prepričan, do so tudi v njegovem zemljišču obilni, lahko trdimo neizčrpni zakladi, ki se pa z nobeno drugo kmetijsko panogo ne dado tako lahko in tako zanesljivo dvigati nego s sadjarstvom! H.
ga Pri kupovanju perutnine glej, da ima žival rdečo kožo, čedno perie in rumeno kožx). Ne kupuj živali, Rt Ima od mrčesa razjedeno perje, umazane noge in modro podpluto kožo. Mlada kokoš iima voljno rožo in parklje in tenke dolge krače, stara zamazano rumene noge in trde parklje. Mlada gos ima mehko perje, bedo mes«. bled kijun in ostre parklje.
Ultravuoletni žarki v kmetijstvu
Že nekaj desetletij se mnogo piše in govori o ugodnih uplivih sončnih žarkov na človeško zdravje in moderno zdravilstvo podčrtava njih vpliv na razvoj mladega telesa. Zato je tudi vzgoja mladine Usmerjena k gojitvi športa v naravi in k hribolastvu. Plezanje po gorah krepi telo in ga napravi odipornega proti bo-lezjikn, zato so hribovci krepki in zdravi. Toda to ni saano posledica hoje, napora in svežga zraka, ampak v vedafei irveri tudi vpliv sonca, čigar' učinek je v višinah, kjer je zrak redkejši, vsestransko mnogo večji, kot v nižinah, kjer je zrak gost, navadno tudi z vlago in prahom nasičen. Saj vemo, n. pr., da človeška polt minogo hitreje potemni na gorah in da se tam v človeškem telesu tvori več krvnih telesc. To se godi pod vplivom zlasti onih solnčnih žarkov, ki jih imenujemo ultravioletne iin ki jih moderna zdravniška znanost tako ceni, da gradi zdravilišča za pljučne in druge bolezni visoko v hribih.
Toda ravno tako ugodimo, kakor na človeško telo deluje sončna svetloba tudi na vsako drugo živo bitje, torej tudi na živflii in rastline. Poglejmo samo živino, ko pride jeseni s planin, kako je zdrava in krepka in kako lahko prenese tudii slabšo zimsko krmo v zatohlem hlevu. Redkokdaj opazimo pri planinski živini .'etiko, ki pogosto nastopa pri dolinski, četudi jo puščamo na pašo. Glavno zaslugo pri tem imajo ultravioletni žarki nit visokih planinah.
Odik )d pa tak učinek uitravioletnih žarkov? Znanstveniki so dognali, da vplivajo lii žarki na tvorbo vitamina D v koži človeka in živali. Ta vitamin pa ugotiK) deluje na zdravstveno stenje telesa, pospešuje v njem presnavljanje in s tem tudi razvoj vseh telesnih organov.
Ko so ugotovili korist sončne svetlobe za pto.^peh človeškega telesa, sio pr.-invili pravilo: čim več zraka, čim več svetlobe! Danes gredi:jo človeška bivališča ? čim ve-jiimi okni in celo že s stekli" nr riv>"ni!.
Vi..»ore-d'i-o .» ti težnjo se je pojavila
enaka tudi pri naši živinoreji, kjer zahtevajo moderni hlevi in svinjaki! om več svetlobe, in to zlasti za živino, kd je stalno v hlevu. Zal pa, da imamo pri nas še mnogo staj z majhnimi okna, ki jih pozimi mnogokje oelo zatlačijo s se-nom, da ja ne moreta zrak in svetloba do živine. In vendar bi se dalo marši-* kje temu nedostatku odpuaioči z malimi iadsfei,
Pni nadaljnjem raziskovanju j® pa znainost dognala, da sončni žarka, ki prodirajo skozii navadmo steklo okenskih šip v notranjost, niso več tako dobro-dejnd kakor na prostem, kajti steklo, četudi prozorno, uipija ultravioletne žarke. Strokovnjaki so zato skušali iznajti steklo, ki hi ta nedostatek odpravilo. Še pred vojno so iznašli Nemoi >u viol-steklo«, Amerikanoi in Angleži pa ><vita-steklo« .Skozi te vrste »tekla prodirajo nemoteno tudi ultravioletni žarki in zato ga priporočajo za okna v hlevih in svinjakih. Ker pa je drago, si ga more le malokdo nabaviti. Pozneje so priporočali za staje modre šipe kot nekako nadomestilo za »uviok- oziroma »vite-steklo.
Toda zdravnikom vse to še ni zadostovalo. Iskali so drug učinkovitejši izvor uitravioletnih žarkov, da bi pri zdravljenju bolnikov postali od sonca neodvisni. Uporaba teh žarkov naj bd bila mogoča v vsaki letni dobi, neodvisno od vremena. Tako so prišli na kremenovo svetiljkr, ki jo zdravniška praksa imenuje umetno viš nsko sonce. S to svetiljko, ki samostojno izžareva ultravioletne žarke, uspešno zdravijo razne bolezni, kakor kcstolomnioo, revmatizem, slabokrvnost in druge.
Kar je pa zdravniška veda spoznala za koristno pri ljudeh, to isto se je začelo uporabljati tudi pri živini. Največjo
škodo v prašičereji povzroča ravno ko-stolomnica pri pujskih, ki pridejo največkrat že s to boleznijo na svet. Glavni vzrok: neprimerna krma brejih svinj, posebno pomanjkanje apna v krmilih.
S kremenov© »venuijKo so obsevala breje svinje in dosegli lepe uspehe. Pri opra-»itvah se je število bolnih pujskov znatno zmanjšalo. Dalje so obsevali prašičke in opazili, da se bolje in hitreje razvijajo kot neobsevani.
Tudii praktični perutninarji so izkoristili to znanstveno pridobitev. S številnimi poskusi so ugotovili, da i krameno-vo svetiljko obsevane kokoši v zimskih mesecih znesejo mnogo ver- jajc kot ne-obsevane. Zato imamo danes na Fraan-oosikem, v Nemčiji in v Angliji mnogo kokošjih farm, ki se poslužujejo tega sredstva posebno v zimskih mesecih, da jim kokoši znesejo več jajc.
V mlekarstvu so ugotovili, da se v mleku, obsevanem s kremenov« svetiljko, tvorijo vitamini, največ vitamin I), ki znatno ziboljšajo kakovost mleka zr-dojenčke. In danes imajo že mnoga mesta v naprednejših državah priprave, s katerim': obsevajo mleko, določeno za otroke, ki je dobilo ime »vitaenin-mle-ko«. Uspehi, ki so jih s tein mlekom dosegli pri deci, so izredno ugodni i.
Toda tudi v drugih primerih je bilo obsevanje z ultraivioletnimi žarki učinkovito. V zadnjih letih so jih začeli izkoriščati tudi v rastlinstvu. Poskusi so pokazali, da rastline, obsevane s to vrsto
žarkov, boljše uspevajo, hitreje rastejo in cvetlice lepše cveto. To je prav prišlo vrtnarjem-cvetličarjem v naprednejših državah, ki so z obsevanjem dragocenih rastlin pospešili njih razvoj in zlasti dosegli lepo cvetje. Tako vzgajajo v toplih gredah zlasti v zimskem času razne cvetlice, ki jih potem drago prodajaj« in kljub večjim stroškom pridejo na svoj račun. Manj dobičikamosno j« obsevanje poljskih rastlin in drevja, četudi je zaznamovati lep u-peh, kajti vsled prevelikih stroškov se to ne izplača.
Kakšen nauk p- naj črpa iz te znanstvene pridobitve naš kmet? Predvsem je zanj važno, da ve, da rabijo njegove domače živali ne samo primerne krme, ampak tudi sončne svetlobe. Okna v hlevih in svinjakih naj bodo dovolj velika, da prihaja vanje čim več sončne svetlobe. V zimskih mesecih naj se živina, kjer je to mogoče, napaja zunaj, da se ra^giblje in pride na svetlobo, med tem časom pa se hlev prezrači. Svinjaki naj bodo prav tako svetli, kajti tudi prašiči rabijo mncgo svetlobe. Perutnina mora imeti zlasiii tam svetle prostore, kjer je pomni pirimorana bivati v njih ves dan. Ker je torej svetloba neobhodno potrelv na vsakemu živemu bitju, zato je nikakor ne smemo kratiti našim domačim žival im.
Izdelavam e tobaka
Vsako leto prideln.jo po vsem svetu ogromno množino tobaka in cenijo ta pridelek do 900 milijonov kilogramov v vrednosti 5000 milijonov dinarjev.
Iz prvotne svoje domovine Amerike se je tobak razširil po vseh delih sveta. Prvi so prinesli tobakovo rastlino in seme spremljevalci Krištofa Kolumba pri drugem potovanju 1. 1493, morebiti že tudi preje 1. 1459—1460; vsaj Indijanci *o kadili tobak že pred odkritjem Amerike od nekdaj. Nemci so spoznali tobak v 30 letni vojni (1618—1648), ko so ga prinesli tuji, najbrž španski vojaki. V Evropi so rabili tobak le v zdravstvene namene, toda kmalu so ga pričeli tudi kaditi, nosljati in žvečiti, dasi je bilo to.
odkraja strogo prepovedano zaradi omot-nega strupa tobakove rastline, nikotin imenovanega. To ime ima strup po francoskem poslaniku Zanu Nicot, .ti je prvi zasejal ameriško tobakovo seme na svojem vrtu 1. 1559 ali 1560. — Danes sadijo tobakovo rastlino v mnogoštevilnih vrstah, ki imajo svoj izvor v tako zvanem kmetskein tobaku, dalje v navadnem tobaku i,n velikolistnem tobaku.
Tobakova rastlina ne uspeva povsod enako, zato razlikujejo tobak hidi po pokrajinah: Havana, Kuba, Smirna. Turčija, Stara Srbija, Grška. Macedonija. Črna Gora, Hercegovina. Dalmacija, Voj-vodini-Ranat, Ogrska itd., kjer imajo povsod že staro tobačno kulturo in /n«-
menite vrste tobaka. T naših južnih pokrajinah pridobivajo v prvi vrsti tako-zvani »turški tobak« za izdelavo cigaret, na nekdanjih ogrskih tleh pa raste predvsem le tobak za pipe. vendar ga pridelajo premalo, zato so poskusili pred leti tudi v naših domačih krajih te vrste tobaka saditi, toda zaradi nezanesljivosti ljudi (tihotapstva) so morali opustiti pridelovanje slovenskega tobaka, kar moramo iz gospodarskega pogleda prav zelo obžalovati, saj ima del naše Dolenjske, vsa Bela Krajina in vse Slovenske Gorice prav ugodno zemlje in podnebje za tobakovo rastlino, ki dobro uspeva na rahlih tleh » kalijevo ali apneno vsebino. posebno v vinorodnih krajih.
Toda tobaka za boljše in najboljše smotke (cigare) ni dobiti v Evropi, ampak se mora dovažati iz daljnjih preko-morskih dežel. Najboljše liste za smotke dobivajo iz zapadno-indijskih otokov Kube (iz glavnega mesta Havana) in Portoriko, dalje iz Meksike, Brazilije, severne Amerike (Virginije), pa tudi iz daljnega vzhoda z otokov Manila, Sumatra, Java itd.
Tobak za cigarete je iz pokrajin grške Macedonije na zelo dobrem glasu, pa tudi iz naših krajev je cigaretni tobak dobrega slovesa. V grški Tesatiji je le srednje kakovosti, pridelujejo ga tudi na ruskem polotoku Krimu, na Kavkazu, nadalje v pokrajinah pri Samsunu in Bafri v Anatoliji. Tudi v sosednji Romuniji in Bolgariji pridelujejo te vrste tobaka, toda njegova kakovost zaostaja za preje imenovanimi. Letos dobi Južna Srbija 150 milijonov dinarjev za predelan tobak.
Pridelovanje tobaka se prične pri nas spomladi sredi meseca marca in sicer se ob tem času poseje tobakovo seme v tople grede ali gorke lehe, katere napravijo na različne načine. Najboljše je, če imajo lego proti jugo-zahodni strani ob kakem poslopju, tako da so zavarovane proti mrzlim vetrovom iz severa in imajo dovolj solnca. Natančneje je o tem pisal direktor Josip Mandel in je njegova gospodarska navodila izdala Kmetijska družba za Slovenijo 1. 1920. Temu
poučnemu spisu sledimo tudi nadalje pri izdelovanju tobaka.
Ves tobak se »trga« in sicer kadar listi tobakove rastline »d o z o r e«. 01 steblu rastline je razvrščenih 14 do 2(1 listov, katere za trgatev dele v prizemne osrednje in vrhovne liste, vsi se pri trgatvi (berbi) odtrgajo ali oberejo pn peclju tik ob steblu. Za zrelost listov je več znaikov: 1. prej tenunozelema barva se spremeni v svetlozeleno, 2. ob glavni žili lista se prikažejo rumenkaste lise, 3. list kaže zjutraj znamenja uvelostii; po vsem tem se lorej presoja dozorelost to-bakovega listja za obiranje. — Kakovost lista je različna; manjvredni so prizem-ni listi, najboljši so srednji listi, vrhovno so tudi dobro dišeči in dajo moča® tobak.
Odtrgani listi se priono takoj izdelovati v tobak iin sicer se Mati naj prvo suše na zraku na gotov način., kar imenujejo prvo fermentaci. jo tobaka v sušilnici. Šele meseca novembra ali decembra se prične razbiranje, likanje (gladenje) in vezanje posušenih listov, ki so sedaj zbrana v snopičih ali lopaticah. Ze pop red pričeto kvašen je (predfermentacija) se nadaljuje v teh snopičih ali lopaticah.
Kar temu sledii, je potem izdelovanj® tobaka v velikih tobačnih tovarnah, kar je precej obširno, različno im zamotano.
Prične se s prepojanjem tobakovih listov v parnih pripravah ali z OroDno vodno prho; temu sledi tikanje s strojli, pri čemer se listi stiskajo in trde Žide (rebra lista) zmečkajo, nato se cdberejo lepo rumeni listi za zunanje ovoje smotik. drugi listi se konečno zvijejo ali zlože v valje ali tudi takoj zrežejo.
Zboljšanje sirovega (»divjega«) tobaka se izvršri predvsem z izluženjem, za kar rabijo raztopine alkalij, soli ali kisline, redkeje razgrevanje na železnih ploščah. Sedaj se uporablja splošno tako imenovano »drugo kvašen je« v prostornih posodah (kadeh, sodih), kjer vlažne liste stiskajo in potem puste pri miru tako dolgo, da prično v roti (»kipeti«); potem ji hzopet posuše, iznava namočijo v solmi ali solitrni raztopini in
oplemenijo okus tobaka in njegovih izdelkov s pridodevanjem različnih k vaš. polivkov in omak. po potrebi in okusu raznih smotk, cigaret, tobaka za pipe, no*laaije in žvečenje. Ze pri vrenju se razvijajo v tobaku prijetno dišeče snovi, še bolj se to zgodi z navedenimi prido-dafcki.
Izdelovanje smotk, cigaret, cigaretnega tobaka, dalje tobaka za pipe, za žvečenje in noslanje je zopet prav različno in to delo opravljajo neštevilne človeške roke in posebno še silno umetno sestavljeni stroji. V pogled vsega teira v velikih tobačnih tovarnah je izredno zanimiv in vsaklereinu priporočljiv; .»v veda je to po.-aineznim ljudem težko pokazali in pojasnjevati, lažie gre t.) pri obiskih v večjih -kupinah proti poprej-
šnji prošnji pri irpravi dotično tovarne. Lahko sodimo, da ima naša Ljubljana v tem oziru eno največjih zanimivosti celega mesta in Slovenije.
Pripomba. Nerazumljivi stavk; v članku »Tobak« (gl. Gospodarja št 19 t. 1. se morajo glasiti pravilno (Za,stnij>-Ijenje po tobaku): >srčno utripanje postane neredno, začetkom se zadržuje delo srca, krvni pritisk se zviša, pozneje bije žila hitreje in krvni pritisk |>ade; slednjič otrpnejo živčna središča, središče srca, krvnih žil in dihal. Nikotin je dalje zelo hud strup za hrbtni mozeg (hrbtenjačo); v začetku razdraži živce občutov in gibanja, v večji meri pa povzroči krčevito odrevenelost...«
Kaj delajo tvoji stroji
in kaj je s orodjem?
Kmetov kapital so tudi stroji in orodje. Ta kapital se pa leni prej obrabi, čini bolj se zanemari. Zal pa, da naši kmetje skoraj redno premalo pazijo nanj in radi lega jim stroj; trajajo le malo časa, se hitro pokvarijo in nagajajo prav tedaj, ko jih rabijo. Res je, da poleti ali jeseni, ko delo vsepovsod preganja poljedelca, nima ta dovolj časa, da bi spravil stroje v red in popravil morebitno j>okvarjeno orodje. Tem več prilike se mu pa nudii sedt.j pozimi, ko je sneg pokril dol in plan in se kmet skoraj ne more ganiti iz aiše Sedaj mora popraviti orodje, pregledati stroje in jih spraviti na pravo mesto.
Orodje se je tekom letne rabe precej pokvarilo, na grabljah manjkajo zobje, na vilah roglji, ročaji na motikak so se odlomili itd. Skrben kmet bo sedaj pregledal vse tiste priprave, ki jih čez zimo ne rabi, očisti jih blata in prahu, železne dele namaže s petrolejem, pomešanim z oljem, in lesene dele z oljem; potem jih bo tako zavaroval, da jih prah ne pokrije. Vsako pokvaro bo sedaj v miru lahko popravil, da bo vsak kos v takem stanju, da ga lahko vsak čas rabi
Stroje: pluge, brane, kosilnice, rnla-tilnice, čistilnice in druge stroje je treba temeljito pregledati, očistiti jih blata, smeti in prahu, namazati jih proti rji i oljem aLi mastjo in tako spraviti, da jih prah n® zadene. Pri tem pregledovanju mora tudi kmet popraviti morebitne pokvare, pritrditi vijake, ki so se odvili ali izgubili, nadomestiti zlomljene zobe in druge dele ter postaviti vse v tako stanje, da je lahko vsaj stroj takoj, ko je treba, spraviti v pogon. Najbolj mučno je, če ob času nujnega dela mora kmet šele tekati h kovaču ali strojniku, da nadomseti eden ali drugi pokvarjeni ali manjkajoči del, medlem ko delavci stoje ob strani in čakajo, dekle i stroj ne steče.
Kapital, ki leži v kmetijskih strojih, je za vsako gospodarstvo največje važnosti, zato ga je skrbno čuvati. Stroji, s katerimi se pazljivo ravna in ki se drže v dobrem stanju, trajajo še enkrat tako dolgo kakor zanemarjeni. To naj si dobro zapomni vsak kmetovalec in se po tem ravna, pa bo imel veselje s svojimi stroji, p« tudi Korist.
Se o Hžolarfu
V zadnji številki »Gospodarja« smo opisali novega, pa zelo nevarnega sovražnika ki se je pojavil na zrelem fižolu tudi pri nas. Danes moramo naše eitatelje še enkrat opozoriti na veliko nevarnost ki preti fižolu. Imamo v rokah poročila in vzorce črvivega fižola iz raznih kraje\ Dolenjske. Iz teh poročil posnamemo da je fižolar že povsod razširjen. zlasti že močno občutijo škodo po onih okrajih ki mejijo na Savsko banovino (Hrvaško) Tudi v Ljubljani ga že imamo Kako nevaren je ta škodljivec, nam izpričuje poročilo iz Samobora, ki pravi da v vsem samoborskem okraju ni več fižola brez fižolarja. Iz poročil je pa tudi razvidno da ga marsikje še niso opazili drugod ga pa iz neznanega vzroka in neke neosnovane bojazni taje in prikrivajo.
Ker je vprav sedaj čas. da ukrenemo cse potrebno da se škodljivec temeljito zatre In prepreči širjenje in še večja škoda, svetujemo vsem našim eiiateljem, da upoštevajo ta-le navodila:
1. Vsakdo naj še enkrat pazljivo prebere tozadevni članek v zadnji številki »Gospodarja«, da bo točno poučen, kak-
šen je fižolar, kako živi in se razmnožuje.
2.	Naj nemudoma natančno pregleda svojo zalogo fižola, in če najde le kako sled od fižolarja. naj takoj ukrene vse potrebno, da se zalega v fižolu zatre. Razgrevanje v krušni peči. kjer ni čez 00" C vročine (24 ur).
3.	Za seme je treba takoj odbrati zdravo zrnje in ga spraviti v shrambo, kjer doslej še nismo shranjevali fižola, da je čez zimo popolnoma varen pred škodljivcem.
4.	Kdor ima fižol še v st-očju, naj ga nemudoma zlušči ali omlati, ker se je pokazalo, da daje stročje fižolarju zavetje in se v takem fižolu še hitreje raz množuje. LušČine takoj pokrmiti.
5.	Dosedanjo shrambo, kjer smo imeli črviv fižol, je treba temeljito osnažiti. če mogoče, prebeliti, zažveplnti, da se škodljivec zanesljivo zatre. Za zdrav fižol izberimo drugo, popolnoma čisto shrambo.
6.	Če hočemo fižolarja zatreti, se mora vsakdo, ki ima črviv fižol, ravnati po teh navodilih; prizadevanja posameznika bodo imela za splošnost inaio uspeha.	H.
GOSPODARSKE VESTi
Omela
Kdo ne pozna tistih košatih, zelenih grmičev, ki rasto po vejah zanemarje-hega drevja, zlasti po jablanah! To je omela ali ptičji lim — grd zajedavec našega sadnega drevja, zajedavec, ki že oddaleč izpričuje slabega sadjarja. Korenine od omele se namreč zajedo v les tako tesno in v živo, da je videti kakor bi bile zraščene in spojene s svojim gostiteljem. Zato se tak grm nikakor ne da izpuliti. Kvečjemu se odlomi. Iz štora, ki ostane, požene še večji grm. Omele torej ni mogoče drugače iztrebiti, kakor da vejo z omelo vred odžagamo. Če je pa predebela in je je škoda, moramo pa omelo z vsemi njenimi koreninami vred iz veje izrezati ali izžagati. Rano pa, ki
sega včasih do srede veje, je treba nazadnje skrbno zamazati, oziroma zaliti s terom, ali s cepilno smolo.
Zatiranje omele je zimsko delo; Sedaj je drevje golo in se grmi omele že od daleč prav lahko opazijo. Dol torej s sadnega drevja s tem grdim in škodljivim zajedavcem, s to sramoto za vsakega naprednega sadjarja.	H.
Negovanje parkljev
Goveja živima, ki stoji leto in dan v hievu, dobi neprukladno raavdte parklje, ki jo pri bojd ovirajo.. Kakor si mora človek striči nohte na rokah in nogah, tako je potrebno negovanje parkljev tudi pri tista živini, ki sa jih ne more izbrusttl pri hoji. Vozna živina in pašna živina
■ti, zakaj n. pr. verjamejo izpoved.l :n pnc oaiirama zakaj ne verjamejo. Ce mislite, da v sodbi ni zadostno utemeljeno, zakaj da se vašim pričam ne verjame, potem vložite pravni lak (priziv — revizijo) zoper tako sodbo. Pravni letki proti sodnim odločbam se morajo vedno vložiti le pri istem sodišču, ki je izdalo napada«o odločbo (sodbo) ter to sodišče nato predloži spise nadležnemu višjemu sodišču. Pritožba na bansiko upravo zoper sodbo je brezpomembna.
Krivična disciplinska sodba. B. R. Lj. — Disciplinski ste bila kaznovani, češ, da ste dopustili uvoz mesa, ne da bi uvoznik plačal mitnino. Obsojeni ste biili radi neresnične izpovedibe paznika, dočiim so vaše priče potrdile vaš zagovor v celoti. Vprašate, kako bi se dognala resnica in stvar razčistila. — Ce ste zamud iti i rok pritožbe zoper disciplinsko odločbo, vam preostane še redna sodna pot. Ce so vaše navedtbe resnične, ovadite paznika radi lažne izpove.i be sodišču oziroma tožite ga rada klevete. Ce bo v tem postopanju obsojen, potem lahko zahtevate »hnoviitev disciplinskega postopka in zadeva se bo razčistila. Ce nimate im'četnih dokazov za vašo nedolžnost, vam svetujemo, da počakate in potopite, kakor pa da si na-kopijete nove skrbi in strcške.
Zavarovanje terjatev. M. Z. L. — Ooe je dal učiti mlajšega sina za elektrotehnika in je skozi dve leti plačeval celo oskrbo. Radi krize tega več ne ziniore. Zato site vi kot starejši sin iin bodoči prevzemnik doma pripravljeni brata še dve leti popoinoma vzdrževati na račun bratove dote. Vprašate, kakšno potrdilo vam je potrebno, da bo to všteto vam v dobro, če bi oče nenadoma umori. — Svetujemo vam. da sproti ali pa ob letu daste očetu v podpis potrdilo, da ste na očetov račun za oskrbo brata plačali vsoto, kd jo oče prizna, da jo vam dolguje. Če bi oče slučajno nenadoma umrl, bi svoje terjatve lahko uveljavili proti zapuščini.
Davek od hiše. J. K. Imate hišo s 6 sobami. Pri sebi imate v stanovanju poročeno hčer. Vprašate, če more davkarija od Vas zahtevati davek. — Dolžini ste plačevati davek, to je zgraiarino. Trajno so oproščene zgradarine le one hiše. ki služijo izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje, če stoje v vaseh ali izven okoliša mest. trgov in krajev, proglašenih za javna zdravilišča, toda če je v vaseh in vaških občinah sedež okrajnega načelstva, odinosno, če imajo nad 5000 prebivalcev, so oproščene zgradarine samo one kimetovalsfce zgiradibe, ki staje izven okoliške črte teh krajev.
Oprostitev vojaške službe. C. J. L. 1927 ste bitki potrjeni im kot edini sin in hranilec matere oproščena. Oče je padel v vojni. Doma je še ena sestra, tri so pa poročene. ESia sestra je v Ameriki. Sedaj Vam pa vojaška oblast več ne prizna pravice hranilca, ker imate sestre. Ali bi kazalo še prositi za
oprostitev. Premoženja nimate ndbenega. A® boste presiti vojaščine, ako se najmlajša sestra pred Vašim vstopom v vojaško službo poroči. Ali ste upravičeni zahtevati povračilo stroškov, ki ste jih imeli v petih letih z vrnitvijo hranilca. — Po spremenjenem zakonu o uistrojstvu vojske hi imeli pravico do oprostitve, ako hi bile tudi sestre, ki še niso bile odpravljene od doma, pri specialnem zdravniškem pregledu ocenjene za nesposobne za delo in pridobivanje. Tega pa ne bo, ker pišete, da je najmlajša sesira v službi. Ce se ta sestra poroči, ne boate zato Vi dobili pravice do oprostitve. Povrnitve stroškov, ki ste jih imeli z vrnitvijo dolžnost! hranilca ne morete od nikogar zahtevati, kei je dolžnost ctirok vzdrževati starše, ki se sami ne morejo preživljati.
Poprava vaške ceste. A. H. Z. Vaško ce sto popravljate s tlako, vendar nočejo poma gati vsi, ki cesto rabijo. Nekateri se izgovarjajo, da vozijo le s praznim vozom, drugi, da vozijo le pozimi itd. Kako upornike prisiliti k delu? — Cesta, o kateri pišete, je najbrž občinska cesta II. red.;. Te ceste se vzdržujejo redno s prispevki davčnih zavezancev, ki so jim ceste namenjene. Porazdelitev teh prispevkov določa občinski odbor po neposrednem davku zavezancev. Ako ste p« mesto prispevkov delali nekateri tlako. Vam ne bo treba prispevati. One pa, ki nočejo delati, bo občina s pomočjo politične rubeži lahko prisilila, da prispevajo svoj del. Vi, torej posamezniki, ki ste delaili, pa ne boste mogli nikogar prisiliti k delu.
Študiranje za financarja. F. S. B. Ali je mogoče fantu z 20 leti iti študirat na kaikšno državno šolo. Rad bi kasneje postal financar. — Vprašanje je presplošno. Gotovo Lm« fant vsaj osnovno šolo. s katero tudi lahko presi za vstop v državno službo. V srednjo šolo ne more biti sprejet kot redni učenec, ker je prestar. Pač pa bi se mogel vpisati kot iz-reini učenec, ki bi doma študiral in nato polagal izpite. Če fanta zanimajo zadružna in splošna gospodarska vprašanja, bi trni priporočali zadružno šolo, ki se vrši vsako zimo v Ljubljani. Vendar pristavljamo, tla je ta šola namenjena kmeSkim fantom — bodočim goapoiarjem in zadrugarjem.
Vpoklic k vojakom. M. Z. L. Radi bi vedeli, kedaj bo Vaš sin, ki je bil lani potrjen, vpoklican. — Tega Vam ne moremo povedati, ker niso določeni stalni termami za vpoklic rekrutov.
Skrajšan rok. T. R. B. Imate dva sina Starejši pojde prihodnje leto na nabor. Vi bi radi za drugega dosegli skrajšam rok, ker ga rabite pri kmetijstvu. Na katero oblast vo se je obrniti? — Tisti sin bo služil skrajšan rok, ki ima po zakonu pravico do njega. Kateri iima to pravico, pa ne moremo povedati, ker niste navedli rojstnih let sinov in očeta. Prošnje ne bo treba delati, ker že naborna komisija določi rekrutu rok. Če ie rekrutoi spisek v redu.