Tebi, Halef!
Zakaj si dal življenje,
pokojni Halef ti?
Imel na svetu si trpljenje,
kakor ga imamo mi.
Sel si ti od doma
zdrav in še vesel;
kamor vsaik Slovenec roma,
si tudi ti odšel.
246
Zavestno stopil si v partizane
in zaveden bil,
držal si naloge dame,
za dom sii se boril.
Partizan si bil ponosen,
kamor si postavljen bil;
od vročine bil si rosen,
nate večkrat dež je lil.
Strahu ti nisi nič poznal,
čeprav bile neanške so zasede;
si za piuško se v vas podal,
to bile tvoje so navade.
Poslušen bil si, v četi naiši
in sliužfbi vsaki vdan,
so bili zate težki časi
skoro noč in dan.
Kamor bil si odiposiain,
si izvršil vse,
v partizamstvo bil si vdan,
naj spomin ostane najte.
Ni te, Halef, več med nami,
odšel si ti od nas,
življenje dal si domovini,
zrel je bE tvoj klas.
Naj ne žaluje mati tvoja,
pdkojni Halef, za teboj,
kaJcor tudi sesitra tvoja,
naj bo miren tvoj pokoj.
Slava tebi, Halef, naj
kliče ves slovensiki rod,
spomin pa ostane naj
med Slovenci vse povsod.
Naj luč ti sveti večna,
ko med nami več te ni,
duša naj bo tvoja srečna,
si zemlji dal telo in kri.
Tine Hafner-Zane
247