Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— lir Spedlz. in' abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-H Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. II. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstva: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto X. - Štev. 34 Trst - Gorica 24. avgusta 1956 Izhaja vsak petek Nemška prepoved KP Ustavno sodišče Zahod. Nemt čije v mestu Karlsruhe je na toži bo zvezne vlade razpustilo za* hodnonemško KP z utemeljitvit jo, da je bilo delovanje partije protiustavno. S prepovedjo de* lovanja KP ZN, ki je štela v zadt njem času okrog 80.000 članov, pred nekaj leti pa nad pol milu jona, je bil zaključen največji državni sodni postopek Nemške zvezne republike. Že novembra 1951 je bonnska vlada predložit la ustavnemu sodišču zahtevo po prepovedi KP zaradi njenih šte* vilnih ustavnih kršitev. Tožba pa se je med drugim sklicevala tudi na sam komunU stični »program za zopetno zedU rijenje Nemčije«. V njem komu? nisti javno proglašajo »revolu* cionarno (t.j. nasilno) odstranit lev sedanje vladavine«. Zahod* nonemška ustava pa s svoje strat m proglaša za nezakonite tiste stranke, ki si postavljajo za cilj odpravo demokratičnega reda in demokratičnih svoboščin ter u* vedbo diktatur. Enajst sodnikov je moralo preučevati 6000 dokumentov in 4500 strani zapisnikov in snet manj na magnetofonski trak. Stroške sodnega postopka cet ni jo na okrog 240 milijonov lir. Od teh odpade na KP kakih 150 milijonov, ostale stroške bo pot ravnala zvezna vlada. Že pred prepovedjo je vpliv KP v Zahodni Nemčiji močno padel. V prvi zahodnonemški zbornici je KP štela 14 poslan» cev, pri volitvah l. 1953 pa si ni mogla priboriti niti enega same* ga poslanskega mesta. V dežeit nih zbornicah so imeli komunU sti 2 poslanca na Spodnjem Sat tkem in 4 v Bretnenu. Te mani date so morali sedaj odložiti. Nekaj sto občinskih svetovalt cev, ki so bili zlasti zastopani po porurskih občinah, je moralo prav tako odstopiti. Kot izpričani demokrati belet žimo to dejstvo, prepuščajoč bot dočim dogodkom sodbo, ali je bil razpust nemške komunističt ne stranke politično umesten a* li ne. Niti komunisti sami ne moret jo zanikati dejstva, da zašle* dujejo komunistične partije po vsem svetu — in to, če je le mo* goče, z uporabo vseh dovoljenih in nedovoljenih sredstev — cit Ije, ki strežejo po življenju det mokratičnim ustanovam in svo* hoščinam človeške osebnosti. Ci* Iji praktičnega komunizma so tudi danes — kljub Hruščevim smehljajem — popolno iztrebt l jen je vseh človeških svoboščin in njegovih osnovnih pravic ter postavitev najokrutnejše diktat ture maščevalcev, nevoščljivcev in sovražnikov človeštva in pot lastitev vseh njegovih duhovnih in tvarnih dobrin. V demokratični sredini uživat jo vse stranke in vsa gibanja ut stavno zajamčene pravice, v ko> Ukor seveda delujejo v mejah obstoječih zakonov. Če te zakoe ne krši posameznik ali skupina, zadene kazenska sankcija pre* kršitelja ali skupino prekršite* Ijev. Le v izjemnih primerih je mogoče eno stranko ali gibanje kot celoto smatrati za odgovor; no za prekrške njenih pristašev. Takih redkih primerov v dežet lah klasične demokracije v nor* malnih razmerah nc poznajo. Prav v tem je bistvena razlika med svobodoljubnimi demokrat ti na eni strani in fašisti, nacisti in komunisti na drugi strani. Ukrepi po vzorcu zahodnot nemške vlade pa se nam zdijo vi pogled politično tvegani, ker se komunistična gibanja, po* stavljena izven zakona, načelt no sprevračajo v podtalna zat rotniška gibanja z izključno rut Silnimi namerami. Tako se kot munisti, postavljeni izven zakot tia, izognejo oblastnemu nadzort stvu in je vse njihovo delovanje usmerjeno v kovanje in pripravt Ijanje prevratniških naklepov. Vsemu svetu je znano, da delut je komunistično podzemlje tudi v tistih državah, kjer so komu* nistična gibanja zakonite orgat nizacije, vendar je v takih det želah komunistično podzemlje manj nevarno in je omejeno v glavnem le na poklicne partijske najemnike. Nezadovoljnežem, iz* tirjenim eksistencam in obupane cem ne nudi zadostne privlačnot sti, ker manjka glavna privlačna sila »za nalašč«. Proti prepovedi delovanja zat hodnonemške K P najglasneje kriči ves vesoljni komunistični tisk. S tem pa nehote samo raz* kriva svojo lastno podobo. Tako piše n. pr. nedeljski »Pr. dn.« med drugim, »da gre Adenauert jeva vlada po poti Hitlerja, ki je l. 1933 izdal zakon o obvezni vojaški službi in prepovedal de> lovanje nemške komunistične partije.« Pri tem pozablja »Pr. dn.«, da je Tito že davno na »Hit tlerjevi poti«, saj je razpustil vse politične stranke v Jugoslaviji, si prilastil za svojo komunistič* '(Nadaljevanje na 4. .strani) Kdo bo bodoči predsednik ZDA? Predsedniški Kandidat republikance«: Eisentooiver, PodpresedniSka kandidata: za republikance Mixon, Vsei ameriško javno življenje je v teh dneh osredotočeno na' vprašanju ameriških pre Tsedniških volitev. V,sa ostala notranje- in 'zunanjepolitična. vprašanji ;So stopila v ozadje. Tudi svetovna: javnost obrača .svoje poglede v iteh časih na ameriško celino, ki je postala .po drogi svetovni vojni voditeljica in us-mer jeval ■ ika svobodnega .sveta, Tudi komunistični svet mi ravnodušen nasproti temu važnemu svetovnemu dogodku. Teoretično voli predsednika Združenih držav ve.s narod. Praktično jpa volilne Izide narekujejo tako .imenovani volilni možje, ki so si seveda že davno pred tem izvolili svojega kandidata. Sam volilni aikt je zgolj še formalnost. 'Vsaka izmed ameriških držav voli toliko volilnih mož, ■kolikor ima poslancev in senatorjev v a-mariški izvozni zbornici. Ta volilni postopek je iza manjše države pogostokrat ineugoden, kajti poslance volijo v razmerju s številom prebivalstva. Država, ki i-ma več je število prebivalcev, voli tudi več poslancev, medtem ko velijo vse države, velike in majhne, po dva senatorja. Vsaka izmed dveh vodilnih ameriških strank, demokratična An: republikanska, 'postavlja :za vsako državo listo svojih volilnih mož. Volivci volijo listo s tisti-mi kandidati, ki so si pridobili njihovo '.zaupanje. To je edino neposredno volilno dejaaijei. iZ>a izvoljeno velja tista lis-ta volilnih mož v posameznih državah, ki je prejela maj več glasov. Druga lista nima nobene veljave, pa četudi .bi. prejela en sam glas manj od večinske liste. Kakšen naj ho kandidat, da si pridobi priljubiljenost ljudstva? Tz ital nižjih plasti prihaja item več možnosti ima, da bo tudi izvoljen. Oblačiti se mora skromno, kot se ogromna večina Američanov. Ljubiti mora otroke. Pri športnih prireditvah ne sme manjkati. Ceniti mora dru- žinsko življenje, bilti mora veren človek. iPa še ribariti mora, ali pri 'tem ulovi po kako ribo' ali. ne, ni važno. Kandidate za predsedniške volitve postavlja konferenca stranke. Tej konferenci pravijo »konvenl«. Konventu vsaki-krat predložijo po več kandidatov. Koga bodo volili, je v mnogem odvisno od predsednikov stranke v posameznih državah, ki razpolagajo, z veliko močjo in vplivom. Predsedniki stranke določajo delegate za konvent; oni dejansko odločajo, kdo iifej ibo strankin kandidat. Volilni možje 48 držav imajo pri veliki odločitvi dolžnost, da izvolijo enega od dveh predlaganih kandidatov. izbrani kandidati Na konventu demokratske stranke, ki je 'zasedal prejšnji teden, so predložili dva kandidata: Adlaija Stevensona. in 'Arva-rella Har,rimama. Izvoljen je ibdil Adlai Stevenson iz 905 .glasov in pol prati 210 glasovom, ki jih je prejel Harriman. Za kandidata na podpredsedniško mesto pa je bil izvoljen, senator East Kefauer. 'Prav tako pa. s,ta bili v San Franciscu, na kcnvemitu republikancev, zagotovljeni predsedniška kandidatura sedanjega predsednika Združenih držav, generala Eisen-howerja, in podpredsedniška kandidatura sedanjega podpredsednika Nixona:. Molilni račun! Volilna kampanja 'za predsedniške volitve je precej' draga .zadeva tudi v Ameriki. Blagajniki obeh strank se že mesece :in mesece trudijo z nabiranjem potrebnih sredstev. Volilna borba, je 1. 1952 Gibe stranki stala 23 milijonov dolarjev (14 milijard in pol lir). Letos računajo .7. anait.no višjimi stroški, ker .bo težišče propagande osredotočeno ma televizijske Na občutljivem križišču celin Na londonski konferenci za sueško vprašanje vlada pomirljivo ozračje Podobno kot poleti ieta! 1914, so se tudi letošnje poleitje nagrmadili na svetov-nopol-itičnem, nebu težki oblaki in grozili, da .»prožijo svoje uničevalne sil-e na svet, ,ki se je .komaj oddahnil od zadnje svetovne vojna. In vendair kakšna pomemb-na razlika je med tedanjimi in. današnjimi odgovornimi državniki! V prejšnjih časih .hi pravni prekršek in nasilje, kakršno je dejanje podržavljenega. Sueškega prekopa, samohotno sprožilo kup ultimativnih .zahtev in čez nekaj časa bi poslaniki udeleženih držav E najresnejšimi obrazi in na najvljiudnejši način predlagali vojne napovedi. Zadnjo (besedo sporov ibi 'tako prepuščali topovom. Danes, v dobi neizmerljivih atomskih uničevalnih sil, v časih ne velike daljave vodenih izstrelkov, se državniki najprej, usedejo .za mizo, da bi sporna vprašanja urejevali na miren način. Verjetno ;le še zaradi starega Izročila in morda1 tudi še roto, da ibi konferencam podeljevali potreben poudarek, spremljajo take konference simbolični vojaški ukrepi. Staro žvenkelanje s sabljo je zastarelo. Ujed- ljivege diktatorskega prišleka (Naserja poskušajo nekateri državniki odkritosrčno, drugi s hinavščino v srcu pripraviti zopet do pameti. Današnji državniki so šli celo tako daleč, da so kršitelja pogodb vljudno povabili h konferenčni mizi. V sporu ,za Sueški prekop so vsekakor postavljena na. kocko odločilna in najresnejša vprašanja evropskega obstanka. Kdor položi roko na. Suetški prekop, je stisnil za grlo hkrati kar več svetovnih celin. Nad. 80 odstotkov nafte za Zahodno Evropo An Veliko Britanijo prihaja s področja Srednjega vzhoda, ‘od tega večji del skozi Sueški prekop. Na1 kratki progi m;d Pont Saidom in. Suezom, med Nilom in puščavskim peskom leži Ahilova peta evropske celine. Pod takimi okoliščinami je razumljivo, da evropske države ne kažejo nobenega navdušenja, da bi prepuščale nadzorstvo nad tako važno mednarodno potjo živčnemu, 'lunastemu diktatorju, ki neodgovorno zaničuje pravo, postave in podpisane pogodbe. Ko je kopica častnikov pregnala pred štirimi leti Faruka, so svečano progja- Dua predloga na sueShi konferenci flmerUhi predlog vključuje zahodne zahteve, indijski pa je Naserjev glasnih Zato naj bi bila uprava, vzdrževanje itn razvoj prekopa v pristojnosti posebnega sveta za Sueški prekop. Egipt naj bi zagotovil temu svet.u vse pravice in vse potrebne olajšave za delovanje. Člani sveta bi bili poleg Egipta tiudi druge države, ki ibi jih določili sporazumno z drugimi .silami pri pogajanjih, upoštevajoč pri tem uporabo, trgovske in geografske č Šmite 1-je. Sestava sveta bi morala biti .takšna, da bi mogel svet izvrševati svoje funkcije samo z namenom uresničenja najboljše uprave, ne glede na politiko v prid tega ali onegai koristnika ali pa' v njegovo škodo. Ta svet bi moral vsako 'leto pošiljati .poročilo OZN. 2) Arbitražna, .komisija za reševanje vseh sporov glede pravičnih dohodkov E-giptai in glede pravidne odškodnine stari družbi, kakor tudi glede v.seh ostalih vprašanj. 3) Učinkovite sankcije v primeru kršenja pogodbe s strani podpisnikov ali katere koli druge države, kajti predvideno mora. biti, da se bo smatrala, kakršnakoli uporaba ali grožnja z uporabo eiie .za vmešavanje v upravo prekopa, kot grožnja proti miiru in .kot kršitev namenov in mačel listine OZN. 4) 'Določila, ki predvidevajo razumno .združitev iz OZN in revizija pogodbe v primeru potrebe. Seveda so se tudi ob tej priložnosti duhovi razdelili. Za Dullesov predlog j« 18 držav, iza indijski .pa 6. Obstoja pa u-pamije, da pride do 'kompromisa. Izgleda., da bi bil Naser pripravljen no, pogajanja. 'Na .londonski konferenci o sueškem vprašanju sta Ibiila predložena dva osnutka iza mirno poravnavo .spora .maijvažnejr-še pomorske prevozne žile. Prvi predlog osnutka je predložil ar mer iški mu-nanji minister Dul les. Ta. predlog 'postavlja naslednja določila: 1) Delegati ise strinjajo — kot je rečeno v uvodu carigrajske konvencije — dai mora ibiti ustanovljen točen, ustroj, ki bo zajamčil ob vsakem času in tza vse države svobodno uporabo Sueškega prekopa. 2) Ta ustroj .mora jamčiti: 9) učinkovito in varno upravo, vzdrževanje in .razvoj prekope kot pomorske prometne mednarodne svobodne pati, ki je odprta in vamna’ za vse v soglasnosti z načeli carigrajske konvencije; b) ločeno upravo prekopa od kakršnega ikoli vpliva posameznih držav; c) spoštovanje egiptske vnhovmosti; č) pravico, da uživa; Egipt za uporabo prekopa, pravično odškodnino, ki bo lahko povečana .v sorazmerju iz razvojem .-zmogljivosti in izkoriščanjem prekopa: d) izplačilo .stari družbi Sueškega prekopa tistih vsot v svrho odškodnine, ki bodo ocenjene kot pravične; e) pravico do prevoznine, ki naj bo čim nižja, upoštevajoč gornje določbe. Indijski predlog pa vsebuje naslednje misli: 1) Ustroj oai izajamčenje sodelovanja med Egiptom in ostalimi zainteresiranimi državami pri upravi, pri vzdrževan ju iini pri raizvojiu. prekopa., kakor tudi zato, da .se vskladijo in. zajamčijo njihove koristi. šali njegovi naslediniiki: »Korupcija in podkupovanje, to so glavni vzroki vseh r.eših političnih in gospodarskih težkoč.« Po ‘tem času pa se v Egiptu ni dosti spreime.niilo. Se vedno strahotno igladujei 14 milijonov felahov. in še vedno jih na sto in sto tisoče umira .zaradi 'gladu in bolezni. Povprečni dohodek Egipčana znaša letno 60.000- lir ali 5.000 lir mesečno. (Na druigi strani pa še vedno kraljuje in živi plast fevdalcev z ogromnimi bogastvi. 'Ni, zaman dejali .nekoč slovenski razumnik v Egiptu: »Evropski berač je v primerjavi a egiptskim 'beračem pravi milijonar, evropski, bogataš pa je v primerjavi, z egiptskim boigatašem pravi berač.« Ce se želimo v sedanjem sueškem sporu dokopati do pravega, spoznanja, potem moramo strogo ločiti dvoje vpraišanj med seboj, namreč vprašanje lastninskih pravic na prekopu in vprašanje nadzorstva nad to ‘gospodarsko, politično to strateško najvažnejšo morsko potjo. Ni nobenega dvoma, da je Egipt suverena država in ima zato pravico, da podržavi podjetja n» svojem ozemlju. To pa lahko stori, če spoštuje prevzete pogodbene obveznosti in nudi starim lastnikom odgovarjajočo odškodnino. Naser se teh načel ni, držal. .Mnogo težje je vprašanje nadzorstva nad prekopom. Svoboda plovbe prav tako kot jamstvo za vzdrževanje in nadaljnjo 'gradnjo prekopa, vse to je tire,ha. v vsakem primeru zajamčiti. Spričo mednarodnega 'značaja tega življenjsko važ-ineiga- -prekopa ne more biti stražnik in porok ena sama država. Egipt je že enkrat prekršil svobodno plovbo, ko je a-izraelskemu' blagu in potnikom onemogočil prehod skozi prekop. Na. tako važnem mednarodnem torišču bi .moralo veljati mednarodno in ne državno pravo. demokratoo: Steuenson za demokrate pa Kefaner oddaje. Dosedanja propagandna sredstva: letake, plakate, shode 1. p. bodo omejili na najmanjšo meno. Po dosedanjih eeniL tvah boste obe stranki letos porabili eajr maaij 40 milijonov dolarjev (25 milijard lir) za. volitve. V Združenih državah pai so stroški za volitve 'določeni z zakonom. Za predsedniške volitve ne sme nobena stranka: porabiti več kot 3 milijone dolarjev. (Za volitve v senat .smejo izdati, največ po 5000 dolarjev za vsakega senatorja.) Poleg tega, je vsaka stranka obvelzana, da kongresu predloži naitaneno' poročilo o vseh volilnih dohodkih in izdatkih. S 'tem •;« .zakonodajo hotela' preprečiti, da •bi bili poslanci- ali strankarske skupine odvisne! od bogatašev. V ostalem ne sme posameznik položiti v vodilni sklad; več kot 5000 dolarjev. Seveda ite predpise obe stranki obideta. Vsak dobro situirani interesiranec lahiko najde vrsto ljudi, ki zanj' polagajo po 5000 dolarjev v volilni .sklad. Sej, vemo, kako pri nas množične partije fafori-ciirajo svojsi nabiralne pole. Finansiranje vcliitev izvršujejo razni odbori, ki nastar jajo pred volitvami, da bi podprli volilno propa.gando. Oblast predsednika ZDH Volitev predsednika Združenih držav in njegovega namestnika je tako zelo pomembna 'tiudi (zato, ker ima, predsednik po ustavi večjo oblast kot kateri koli predsednik demokratičnega državnega ustroja'. Njegova pooblastila spominjajo na dikto,tonsko oblast. Vsekakor pa- z veliko razliko, de prihaja namreč vsaka štiri leta neizogibno do besede ljudstvo. .Predsednik Združenih držav vodi predvsem .zunanjo politiko države s posredovanjem državnega tajnika', ministra, ki ga sam imenuje. Prav tako imenuje sam tudi vse ostalei ministre. Načelno za vzela prvo mesto v jugoslovanskem izvozu. Na drugem mestu je bila Zahodna Nemčija, nato Sovjetska zveza, in Združene države. Deset let motoskuterjeu Motoskuteristi so preteklo nedeljo v. .Htagu na svečan način proslavili deseto .obletnico prodaje prvega miotoskuterja. Proslave so se udeležili zastopniki, ki so prihiteli v nizozemsko prestolnico kar iz Pred časom se je v nekem premogovniku u kraju Marcinelle v Belgiji pripetila huda nesreča, ki je zahtevala skoro 300 človeških žrtev, med katerimi je veliko število italijanskih rudarrjev. Strašna nesreča je hudo pretresla ves svet. Iz jam še niso uspeli potegniti vseh trupel ponesrečencev. Na lice mesta so se takoj podali tudi italijanski diplomatski zastopniki v Belgiji in pa dva ministra iz Rima ter veliko sorodnikov italijanskih rudarjev. Sam belgijski kralj Baldvin je obiskal kraj nesreče, da se je osebno prepričal o položaju in o ukrepih za reševanje zakopar-nih rudarjev. Trupla italijanskih ponesrečencev pripel jejo v Italijo na stroške države. Počastimo žrtve te nesreče in se pridružimo splošnemu žalovanju za njimi! VESTI IZ SOVODENJ Pri nas so 'zgradili štiristanovanjsko hišo za družine, ki so brez strehe in živijo v 'zasilnih prostorih. Lahko bi te družine takoj' vselili v nova- stanovanja. Ne vemo, zakaj oblastva vselitev zavlačujejo, d-a> se ljudje, 'hudujejo in pritožujejo!. * * * Umrl je naš domačin, 37-letni Zorko Pisk, ki zapušča ženo' in Otroka-. Pokojnik je trpel na. težki 'bolezni, in domačini iskreno .sočustvujemo z njegovo vdovo in otrokom ter z vsemi sorodniki zaradi prerane izgube vrlega, in dobrega moža. GABRiJE V četrtek 16. it. m. je minulo teto dni, odkar se je maš pokojni župnik g. Anton 'Gerbec smrtno ponesrečil to nas za vedno aapustiil. Ob prvi obletnici njegove smrti smo se udeležili maše zadušmice v cerkvici, kjer .nas je skromen to ponižen aičE toliko lepih verskih resnic. Njegov vzvišeni duh živi med nami to 22 držav. V velikem sprevodu jih je nekaj tisoč voziilo po haaških .ulicah, nakar so sledile tekme in obiski, bližnjih, kopališč. italijanska skupina se je izkazala z izvajanjem težkih akrobacij.. Ruski galeb priletel do Tržiča Pred 'štirinajstimi dnevi je neki. ribič ujel galeba'. Z (začudenjem je opazil, da 'galeb nosi značko iiz Moskve .z zaporedno številko. Zadevo bodo seveda sporočili ruskim oblastem, ki bodo zahtevale vrnitev galeba. Natečaj za mesto didalitičngp ravnatelje Pristojne oblasti opozarjajo, da je še vedno odprt rok .za prijavo k natečaju za 400 mest didaktičnega ravnatelja. Na 'marsikaterem (natečaju, so se Slovenci dobro izkazali. Upamo to želimo, da usp>ejo 'tudi na tem! Nove šolske takse Za prihodnje šolsko leto bodo veljale sledeče takse. Pristop k izpitu za sprejem v nižjo srednjo šolo 150 lir, vpisnina ISO, obiskovanje posameznih razredov 250, usposobljenostni izpit 300 in zaključni izpit (licema) 350 lir. Gimnazija in licej: vpisnina 1350 lir, obiskovanje posameznih razredov 6200, usposobljenostni izpit na gimnaziji 1350, izpit za licej pa 2600; usposobljenostni topit na liceju 2600, maitura pa 5400 lir. Učiteljišče: vpisnina 1350, obiskovanje razreda 4400; usposobljenost 1350, zre-estni izpit (abilitazione) 2600, diploma 1350 lir. Prednostne lestvice 'Od 23. t. m. je na deski šolskega skrbništva' so izstavljene prednostne lestvice doktoriranih in usposobljenih' profesorjev 'za' poučevanje v prihodnjem šolskem letiu. Vročina in mraz Letošnje poletje je precej muhasto. Medtem ko je v nekaterih krajih zelo huda vročina: in dosega v Rimu in v Siciliji tudi po 46 stopinj Celzija, je Dolino Aosta zajel val zimskega mrazu in je 'termometer padel na nič stopinj. Gore pa .so v Dol »mi Aoste vse zasnežene. V Gorici smo v torek 7. t. m. 'beležili 31.2 stopinji vročine. biagopokojni gospod župnik Gerbec nam ostanel vedno v lepem spominu. * * * V nedeljo 19. t. m. se je v Gabrijah vršila sv. birma, ikabere se je udeležilo 45 otrok iz Gabrij in Vrha ter tudi iz nekaterih drugih okoliških vasi. Ob štirih popoldne je škof imel blagoslov to viizi-itacijo na Vrhu. Obisk v podgorski predilnici Obisk podgorske predilnice od strani .zastopnikov sovjetske tekstilne industrije, ki se: je izvršil pred nekaj dnevi, ni imel nobeinega uradnega značaja, niti ns ‘kakega trgovinskega namena. Slo je le za ogled industrijskih naprav. Poroka v Števerjanu V sredo 15. t. m., na praiznik Vnebovzetja,sita se v Steverjamu poročila domačinka Adrijaina- Grav.nar in Giordano Cargmel iz Ločlniika-. 'Novemu paru voščimo obilo sreče v zakonskem življenju! Razstava ptic V nedeljo 26. t. m. se bo vršila v Gorici razstava ptičev, ki obeta, da bo zelo lepa in zanimiva. GOSPODARSTVO NA NJIVI: Sejanje rdeče detelje. Na njivo, kjer smo posejali repo ali čimkvan-tin ali ohrovt ali zelje, bomo cb deževnem vrememu posejali irdečo deteljo. Ta nam pride zelo prav pomladi, ko povečini kmetom primanjkuje krme. Poleg tega pa je .rdeča detelja ena najbolj pni^ kladniih zelenih farm. Po dolgi zimski, suhi krmi potrebuje živina osvežitve, kar pa dosežemo prav s tako zeleno krmo. .Sejemo lahko izliuščeno ali pa neizlušče-,no seme. Vsekakor je neiizluščeno bolj .gotovo, da požene. Zahteva tudi .manj dela, iker ni potrebno, da: ga1 pobranamo, ko je posejano, medtem ko iziluščeno seme zahteva, da pobranamo, ko je posejano. Setev bodisi prvega., kakor tudi drugega semena naj se izvrši tik pred dežjem ali pa lahko kar med dežjem. V tem primeru ni potrebno, da pobranamo. Rdečo deteljo ahko sejemo tudi v vinograde, dai jo potem spomladi podor jemo ali podkopljemo za izjeleno gnojenje. To je posebno priporočljivo v hribovitih, težko dostopnih legah. S takim zelenim gnojenjem prihranimo tuda hlevski gnoj im pa mnogo tudi na delu. V ta namen bomo vinograde .preorali ali prekopali to izemljo pognojili s 40-60 kg umetnega gnojila PK1N, ki vsebuje vse .glavne hranilne .snovi, potrebne iza rastlino. Ako slučajno tega zelo dobrega gnojila ni na razpolago, lahko -uporabljamo druga temu enaka gnojila, n. pr. »Trifertil« ali pa ■tudi 'siuiperfosfat, amoniak in kalijevo sol \ razmesjiu 30, 20, 10 kg. Spomladi bomo to deteljo, sejano ;za zeleno gnojenje, padarali ali. podikopaili, kakor že omenjeno. Kd' >r 'bo poskusil z zelenim gnojenjem, ne 'bo tega nikdar več opustil! Za ■setev raibimo iizlu.ščenega semena približno 2-3 k.g na 1.000 kvadr. metrov, neiz-1 uš č enega' pa 12-14 kg na 1.000 kv. metrov površine. V VINOGRADU: moramo stalno, ogledovati, da plesnolbai (oidium) me 'bi napadla grozdje. Kjer jo opazimo, moramo ■grozdje na rahlo pož ve plati s čistim žveplom. NA VRTU: bomo v tem času im vse do začetka, jeseni sejali špinačo .in motovilec iza zimsko oziroma pomladansko rabo. Motovilec je zelo občutljiv pri iiz.ka^ ilitvi. Sejemo ga zato ob deževnem vre-meiniu aili pa ga dobro zalijemo in pokri-mo s slamo, dokler ne vzkali. Lahko še vedno presajamo torokole in cvetačo. Ce nam pri setvi delajo škodo razni škodljivci, posejemo na posejano površino »Ol-drin«, »Geodrim« aili kako slično sredstvo približno po eno pest na kvadr. meter. Proti polžem pa uporabljamo »Lima-nex«. Tega nastavimo po kupčkih na ka-menite podstavke, katere pokrijemo s ■kosom strešne opeke. Pozor na krmo! iZadnje čaise. so se na Goriškem pripetili slučaji zastrupitve živinei s krmo. Živini so namreč kmetje .polagali zeleno krmo, ki pa j.e bila. poškropljena z raznimi strupi, kot -na primer e modro galico, pomešano s prahom proti koloradskemu hrošču, in drugimi. Take krme kmetje ne sunejo polagat', živini, ker jim živina1 lahko pogine. V .primerih, ki jih poznamo je živina, res poginila., drugo pa. so kmetje le s trudotu in velikimi: stroški rešili., ker so pač morali (takoj klicati živino zdravnika, ki živimo ni mogel ozdraviti kar naenkrat to brez zdravil! AVTOTAKSI Marko Kovačič GORICA - VIA A. MANZONI 16 - TEL. 22-44 Se prlooroča za oreooz potnikov po Goriškem in v Jugosl&oijo nemokratlzaclla žimanoulh nastopno Na bojišču ^središča sredine“ Poročila, ki prihajajo iz Tibeta v Indijo, pripovedujejo, da so Tibetanci po ogorčenih .borbah pregnali iz vahodneiga dela svoje domovine kitajske zasedbene čete, Nadailnje borbe potekajo — po teh vesteh — po seve.rnovzbodn.ih predelih dežele, ki je po površini tako velika kot Francija. Tibetanski vojščaki napredujejo v smeri prestolnice Lase. Na t-očnejša poročila bomo verjetno morali še nekaj časa potrpeti, saj. je to dežela, ki je za ves svet najbolj zaprta'. ■Prav zato je treiba vsa poročila jemati z-elo oprezno. Za naše čiitaitelje pa. gotovo ne bo odveč, če obrnemo pogled, v deželo. ki je Evropejcem še najmanj znana. Vzhodni Tibet spada med najbolj od dal jena področja, .kjeir so se še ohranile živalske zvrsti starejših zemeljskih period. Ena izmed teh čudovitih živali je bambusov medved ali panda. Le nekaj .primerkov te živali so prepeljali v Ameriko in Evropo. Zadeva je bila namreč izredno potratna, ker so morali uvažati konservirane 'bambusove poganjke, da so •živali prehranili. Vsako driugo hrano so medvedi namreč odklanjali. Ta zvrst je nekak vmesni člen med medvedom m veliko mačko (Leiv, tiger) in živi v predelih pod 20000 metrov nad morsko gladino. V iteb bambusovih pragozdovih se človek 'hitro izgubi, če nima s seboj izkušenega spremljevalca. V še višjih plasteh najdemo čudovite ga divjega konja, po imenu kang .in še više divjad, ki je vmesni člen med oslom in kozo. Tu prebiva' tudi divje govedo, jak in orjaške ovce. V smeri proti kitajski meji živi po vodovju vzhodnih predelov Tibeta' z gostimi kocinami porasla želva, ki jel podobna vlaknastemu kokosovemu orehu. Po obsežnih pragozdovih, kjer rastejo orjaške cedre, modre in srebrne smreke, veličastni tori, foufcve in Ibrinje, sel preganjajo jeleni modus. 'Samce iovci strastno preganjajo 'zaradi žlez, ki izločajo močno im prijetno duhitečo snov. Ta, igra v parfumeriji zelo važno, vlogo. Tam 'Zbirajo tudi jajčeca tako 'imenovane voščene muhe. Ta jajčeca, namešča-jo na Kitajskem po poganjkih, določenih dreves. Bube /te muhe izločajo beli vosek, ki iga domačimi pobirajo. Na sončnih travnikih živi beli mhljati, fazan in v zračnih višinah jadra orjaški jastreb z zlat orumenim vratom. Do višine 3300 'metrov cveitejo »skalnate vrtnice«, šk-nlataisto rdeči rododendroni .in do 2400 metrov višine najdemo belo magnolijo in, pestrofoairvmi mak. V sto :imi sto samostanih v vzhodnem Tibetu 'živijo »rdeči lame«, ki so si skozi dolga stoletja lastili monopol nad čajem, ki je življenjsko važno poživilo v teh krajih. Vladali so ljudstvu a zelo preprostimi sredstvi. Ce se je kak rod upiral, so mu enostavno ustavili dobavo čaja'. Kitajska je že od nekdaj poskušala nadzorovati tibetansko trgovino s čajem'. Preprečevala je vsako trgovanje z Indijo in blokirala, indijski čaj iz Assama. Rdeča Kitajska je proti volji prebivalstva anektirala' Vzhodni Tibet, ki ga je tudi preimenovala v kitajsko provinco Sidran g. Na severnih, 'področjih Vzhodnega Tibeta je še pred' kratkim živela divja kraljica:, ki je vsakega tujca, ki je poskušal predreti na njeno ozemlje, na grozoten način umorila. Ko so prodirali Kitajci pred leti na njeno ozemlje, jih je pustila kakih 200 pomoriti. Ujetnike so tako položili na hrbet, da je njihova glava ležala pod mlado bukvo. Nato so veje bukve, debelosti moške- roke, obklestili. S kratkim prerezom so ujetniku odprli' .trebušno votlino, tako- da so lahko 'zagrabili za del ožrevja. Nato so mlado bukvo pripognili do tal in na njen vrh omotali o-črevje. 'Zaitem iso upognjeno bukvo izpustili, in ta je .nesrečni- žrtvi takoj izpraznila trebušno votlino. Sosedna plemena strahotne kraljice ne zaostajajo v. krutosti. Med drugim .se 'hranijo- 'tudi s pasjim mesom. Zanimivo je, da raste v teh krajih neka' vrsta orjaške -pe.se, ki lahko prebrani oisem mož za- ves dan. Težko je uganiti, kaj se v teh dneh dogaja1 v 'tej skrajno negostoljubni: deželi, ki- se z vsemi sredstvi -bori, da ohrani svojo neodvisnost. Trpnimi na pmfcni pritisk Se v -te-ku letošnje j-eisemti bodo- v Združenih državah pričele obratovati- prve poinc-avtomaitične trgovine na drobno. 'Prva taka trgovina' bo pričela, obratovati na. .znanem newyorškem otoku Long .Island. Nadaljnje pa bodo postavili v Chicagu, Detroitu in drugih, velemestih. S tem — zatrjujejo — bodo skrajšali prodajni čas za. 85 od sto. Te polnoavtomatične trgovine uporabljajo poseben »elektronski ključ«, ki ga nakupovalec vtakne v odgovarjajočo ključavnico in s tem vključi električni tok. Nato ;si 'kupec izbere že -zapakiraho- vrsto in količino blaga. 'Pred seboj ima kupec pisalnemu stroju podobno -taist/aitu-ro s črkami in številkami, ki odgovarjajo kupčevim željam. Medtem »ključ« zbira/ ceine in 'jih tudi avtomatično sešteva. Po izvršenem nakupu predloži kupec pri blagaj- ni »ključ«, kjer se po -tekočem traku pripeljejo njegovi paketi. »Ključ« in paketi nosijo -isto številko, da ne pride do zamenjav. Druga vrsta teh avtiamatičnib trgovin deluje po ustroju preluknjanih kartel. Gospodinja si. že doma na karti zaznamuje nakupe in to kant-elo izroči ob vstopu »prodajalcu«, ki jo vtakne v elektronski stroj. Tudi tu- prihaja nakupljeno blago po tekočem traku. Gospoda? Sasfne oolje? Ce se želiš prepričati, ali si gospodar svoje lastne volje, petem se vprašaj, ali-sc 'ti posreči: 1) dnevno vstajati ob isti uri; 2) odložiti 'knjigo v trenutku, ko je vsebina- najbolj napeta'; 3) opustiti duhovito pripombo med razgovorom; 4) obnašati se ljubeznivo nasproti človeku, ki ti- ni simpatičen; 5) itireiz pritožbe zaužiti jed, ki ni po 'tvojem okusu; 6) razvezi j ati vozel na paketu, ki. bi ga. lahko 'tudi še drugače odprl; 7) tudi izvesti odločitev, ki si si jo postavil; 8) 'zadržati 'bnsedio.za •zobmi, če si bil užaljen. Ce lahko 'pritrdilno odgovoriš na vse gor.nra vprašanja-, -sprejmi naše naj-iskre-mej-še čestitke. Ce lahko pritrdilno odgovoriš tr.-a štiri gornja vprašanja, tsi še vedno .lastnik -volje, ki jo je mogoče vzgojiti. Potrudi se .samo /za- malenkost in uspelo ti 'bo! Ce ne moreš pritrdilno odgovoriti na nobe.no, gornjih vprašanj, je to nepogrešljiv irnak, da si muhast! Skrajni čas 'je, da se muhav osti otreseš! Pričali s tem, da .si- 'zjutraj pravočasno pokonci, dnevno pa čitaj po četrt ure nekaj resnega-. PAPIRNA ELEGANCA 2e y bližnji bodočnosti — tako napovedujejo ameriški .strokovnjaki — bodo naše žene kupovale oblake, možje pai srajce v — papirnicah. Ce obleka, ali' srajca ne bo všeč, bomo vse .skupaj zagnali v koš. .Papirna vlakna niso nobena novost. Nova- papirna- oblačila pa niso kaki malovredni nadomestki žalostnega spomina iz medvojne -dobe, pač -pa bodoča oblačila, ki jih trenutno preizkušajo v ameri-škihlaboratorijih pc-d imenom »K - 2000«. V tem času so na vrsti delovne obleke enodnevnice. Zvečer, ko se foo v prihodnjih mesecih industrijski delavec preoblačil, bo svojo umazano -delovno obleko enostavno zavrgel. Naslednje jutro pa si -bo -novo delovno- oblačilo kupil kar v tovarniški papirnici. »K - 2000« ni nobeno čudežno vlakno-. Osnovna surovima je navaden les. Nova tkanina ne1 prihaja iz tekstilnih tovarn, pač .pa iz tvornic papirja. Je prav tako poceni kcat papirne vrečice. Papirno, 'blago lahko prav tako opremimo z vsemi mogočimi vzorci, ga krojimo in šivamo. Izdelujejo iga po potrebi v vsaki, poljubni debelimi in ifcrpežnosti. 'Najboljše uspehe so dosegli iz vlakni, ki so odporna pro‘i vodi in ognju. Dosegli so že popolno podobnost m bembažastim tkivom. Popolr r.cma so odpravili- okorelost, ki je tako značilna -za papir. 'Nadaljnja prednost papirnih oblačil je neomejena, možnost množične proizvodnje. Temelj' tvori redna mreža iz najlona ali umEtnih vlaken.. Na ta -temelj nalepijo na cibe strani več tankih- oblog vlažne lesne celulozne vate. Vsa skrivnost proizvodnje tiči' prav v izdelavi te obloge. To iso namreč izredno tanke plasti, ki' jamčijo tkivu odpornost, lastnosti, da se , Počitniška kolonija v Devinu Tajništvo SDD v ^-rstu obvešča starše otrok ki' so v obmorski počitniški koloniji- v Devinu, da je po uredbi počitailškega urada iz Trsta iz zdravstvenih -razlogov strogo prepovedan vsak obisk. Otroci se vrnejo v Trst v petek, 31. avgusta ob 10.30. Sprejem na trgu pri Sv. Antonu. i-...............~qpztiTE nogljivost 17 mil. I. %' \ Zmogljivost Dolž.: 890 km OD TU IN TAM Moskovski dnevnik »Izvestija« poroča, da je transsibirski ekspres, ki vozi iz Moskve u Vladivostok, vse premalo zaseden, čeprav je enajst vagonov Vlaka zelo razkošno opremljenih. Dopisnik lista je pričel vožnjo v Moskvi s 70 drugimi potniki, ki pn so vsi izstopili v Molotovu, Novo Sibirskem in Krasnojarsku. Od Irkutska dalje do Vladivostoka je ostal v vsem vlaku edini potnik. * * * Pri ameriških poizkusih z atomskimi bombami v preteklem letu so izpostavili vplivom radijskega izžarevanja tudi številne živilske konserve. Sedaj te konser-ve preiskujejo. Pri mnogih živilih so o-pcizili, da so se najvažnejše sestavine o-hrarriile brez vsakršnih pcm-embndjših sprememb. Iz tega sklepajo, da atomsko izžarevanje bistveno ne vpliva na kakovost v konservah hranjenih živil. * * * Zadnji vojščak ameriške republikanske vojske iz leta 1861-65, Albert Wool-son, je umrl v Duluthu, v državi Minnesota. V Lincolnovi vojski je bil trobentač. Ze od 4. julija je bil Waolsan v bolnišnici. V zadnjih dneh so ga držali v celici s kisikom, da, bi mu olajšali delovanje pljuč. Star je bil 109 let. iii)iiniiitiiHisi!iiitftiiiiiiiitiiTiiiiii!iEft]innniiiHifiiniiniiiiiHi0HtitiitiniiiiiiiiiiitiiiiuitiiiiHii[iii[iiinffiiiiiiiftEiiit(iitK)iifitiHiiiiniuitHiiniiiiiiiiiHHiHniiuiiuiiittutuiitiiHi]iuitit!!ji!i! ivKtiiiijitMittiiii!iiitiiinntiittinttiiiii9iii8i)ii isiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiRiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiOT^ SRCDOZi ^^SštrPorl Said^" Oa ^ Teheran Em Š SlnlJfl DELUJE ■ !mogiiivoiH5 milil L Kuwait /M kbadan '.^_ Dolž. ■ to. 1800 kml Š)';' -V? [Ialh6-.v : Bohicm • •» V' Sueški ■ tprekop^3 Ev. novi ■skem 'zalivu- - Suez - Gibraltar znaša o-krog 10.500 kilometrov, raizdal.ja okrog A-fr-ike pa okrog 21.000 kilometrov. V prvem .polletju' letošnjega 'leta je prečkalo Sueški prekop dnevno 45 -ladij'. Južni Afrikanci :so mnenja-, da :bi njihove -luke ne zmogle oskrbovati še toliko dodatnih' ladij- s premogom, oljem, vodo in 'Zalogami,. 'Zato je -ta načrt zaenkrat izvedljiv -le za omejeno število ladij. POD ČRTO V podržavljenem hotelu (Mihael Sosčenko) Odkrito rečemo, ne potujem rad. (Prenočevanje mi je vse prezamotan problem. V sto primerih se mi -je- samo dvakrat posrečilo, da -sem ulovil hotelsko sobo. Zadnjič se -je- to izgodido čisto slučajno. Imeli so me za nekega drugega. Naslednjega dne so v-sekakor spoznali svojo -zmoto in mi dopovedovali, da sel moram -umakniti iz 'hotela, V začetku pa sem bi'1 kar presenečen nad- izkazano ljubeznivostjo. •Vratar, ki se je potrudil, da mi' izkaže svojo naklonjenost, mi je dejal: »Dovoljujem -si pripomniti, da- ima soba- majhno okvaro: -šitpai -je razibitoi. Da se nel boste prestrašili, če ponoči- skoči mačka v vašo sobo!« '»Zakaj pa -naj -bi -skočila prav v mojo ,sobo?« »Pazite: točno v višini vašega okna je greznica. Zivaili pa niso izbirčne in skačejo enkrat sem, enkrat tja.« Ko sem vstopil y sobo, sem vsekakor razumel psihologijo mačk. Mačka bi prav lahko -zamenjala greznico z mojo -sobo. Gotovo ne pripisujem posebne važnosti ra.zkošj-u-. ampak ta umazana izba je predstavljala v.išek upravičenega spotikanja. Ka-r me je še posebno osupnilo, je bila obsežna luža sredi sobe. Po-zvonil sem-, da bi -jo nekdo pobrisal, ali žive duše ni- bilo na spregled. Zato ise-m -se pritožil pri- vratarju. »Ce imate lužo v, sobi«, je deja-l, »potem je verjetno nekdo vodo -po sobi polil. Danes nimam nobenega človeka pri- I -roki ,ampak jutri bom poskrbel, da se/ .luža odstrani. Sicer pa se bo posušila, sa.j' imamo talko tople dneve.« V ostalem«, sem pripomnil, »je soba hudo mračna. Nobene svetlobe sni, opreme pa vsega ena -stolica, postelja in nd-ika-j 'zaboju podobnega. Naravno: hoteli eo pač različni. Pred kratkim se je moj ■znanec v Donba-su namesto z odejo, pogrinjal ponoči a nami.ziniim prtom.« »Pri nas namiznih prtov ne uporabljamo -za odeje«, je dejal vratar, »namesto rjuh. stavimo na- pos-tellje kratke ostanke tkanin. Glede mračnosti pa -ni tako hudo. Inženirskih načrtov gotovo ne boste risali. Zaspite hitro, tovariš, in ne -nadlegujte 'z. fore-zsmotinnim besedičenjem hotelske uprave!« Ker sel z inji-m nisem hotel spuščati v prerekanja, .ki. ;bi -se kaj lahko razvila' v pretep, sem odšel v svojo' sobo, se slekel in smuknil v poisteljo. V prvem trenutku nisem mogel razumeti, kaj /se dogaja pod. melnoj. Kot pri sankanju sem rahlo d-r-čal. Moral sem vstati-, da, sem se prepričal, kakšna je -to postelja, -po kateri se človek tako udobna vozi navzdol. Izkazalo se je, da- je biila mreža » začetkom pri -glavi pretrgana; človek nikakor ni. mogel ležati vodoravno. Postavil sera 'blazino ob nogah postelje im pod njo položil kovček ‘ter se narobe vlegel na posteljo. Suknjo in aktovko sem ,porinil v sredo- postelje in se ne tako nastalem kupu zleknil z namenom, da bom takole vendar zaspal. Bil sem- že skoraj tako daleč, ko so -me pričele na v-so moč grizli stenice. ‘Ne morda dve ali tri živali«!. Zaradi take malenkosti .hi si ne delal preglavic, ampak tu je korakal name' cel ‘bataljon v polnem vojnrm številčnem stanju. Obšla me je panika. Potem ra- sem srčno in načrtno sprejel neenako-torbo. Ko je bila -bitka, v -polnem teku, -j-e 'nenadoma ugasnila luč. Ves izčrpan in živčen -sem pričel hoditi po sobi, pri tem pa sem pošteno preklinjal in stokal obenem. Tede-j je nekdo pričel -trkati' po toniki leseni steni lini zaslišal sem hripav ženski glas: »Kaj za vraga dirjate po sohi kot ibii bili obsedeni!« Najprej sem obstal kot lipov bog, potem pa -se je vnela- med mojo sosedo in menoj besedna, bitka, fci jel mi moči ponoviti, ker sva si drug drugemu v vročem in -ži-včnem razpoloženju zmetala kopico najbolj obrekljivih' poklonov na glavo. »Ce se -z vami, sirovač, kdaj srečam«, je končno- zakričala, moja soseda, »petem vam gotovo ne bo -lahko!« Kaj bi dal, da bi -ji lahko odgovoril! Ali -dostojnost mi je ukazovala molk. Zagnal pai sem 'zaboj ob njeno steno, da bi mislila, da sem streljal. Nato je vse u-tihn-llo. Posteljo sem odmaknil od stene, zagrabil vrč z vodo .in okrog in. okrog, postelje po tleh polival vodni- obroč, ki naj bi mrčesu preprečil dohod na posteljo. Zatem sem se spet vlegel. Kljub temu, da so me ugrizi in piki peklensko -žgali, bi skoraj -zaspal, če ne bi izza stene nenadoma ne zadonel strahovit krik. 'Sosedi sem iz vso jezo zakričal: »Ce ste -zakričali z namenom, da me .zbudite, potem mi boste to nesramnost zjutraj draigo plačati.« S tem je pričeta nova besedna bitka, iz katere sem končno spoznal, da je z dvorišča skočila mačka 'sosedi naravnost ni posteUo in -s tem sprožila- ženski krik. To zmešnjavo -je .zakrivil 'bedasti vratar. Meni je obljubljal mačko, čeprav so bile šipe mojega okna cele, šipe sosede pa razbite. Končno sem le zadremal. Vendar sem se v svoji živčnosti stresal in s 'tem stresal 'tudi polomljeno mrežo, ki me je s svojim 'škripanjem in cviljenjem popolnome ■ra/zčujaila. (Pričelo se je daniti'. Dvignil sem slam njačo iiz postelje in jo položil na tla. Prava blaženost se me je. polastila, ko sem se izleknil po tem gosposkem ležišču. »Spi hitreje, tovariš, kajti na tvojo bln-zlno čaka drug tovariš!« sem si dejal Ob spominu na plakat z gornjim napisom, ki' je lansko leto visel na stavbi -»Doma kmeč-k-eigai človeka« v Teodoziji na Krimu. V tem trenutku -je izabrlizgala na dvorišču cirkulairka. Ves zelen, neprespan in šibak sem zapustil nesrečni hotel, trdno odločen, da ne pre-stopim več njegovega praga ;in tudi; ne kraja, kamor so ,gai postavili. Ali prišlo je vse drugače.... Ko sem -se vozil že kakih sto kilometrov z železnico, sem v vlaku odkril, da mi je pri odhodu vratar izročil napačni potmi list. Kelr je bil (izstavljen na ime dame, mi je bilo nemogoče nadaljevati pot. 'Naslednjega dne isem se torej vrnil v hotel. (Prav nič prijetno mi ni bilo, da sem se tam srečal s svojo bivšo sobno isoseld-n, ki. se je tudi vrnila, ker -ji niso izročili mjene.ga, pač pa' moj potni list. V ostalem je 'bila. kar ljubko bitje, u-čiteljica: plavanja-. Postala sva si dobra znanca/ in najin ponočni besedni dvoboj nama je kmalu izginil iz spomina. Neprijetno bivanje y podržavljenem hotelu je vendar pokazalo it-udi svojo dobro stran, vendar le zelo skromno. drugo tkanino. Prav tako ga iz lahkoto oblikujemo. Zadrg ne šivamo, pač pa kar na vroče nalepimo. Čeprav so možnosti za. papirna oblačila za -bodočnost neomejena, so izumitelji svojo pozornost posvetili predvsem delovni obleki. »K - 2000« naj bi ustrezal zahtevam -nove atomske i-ndustrje, ki zapoveduje -uporabo razmeroma -zelo dragega- perila, za. delavstvo. V atomskih o braitih morajo delavci in -uslužbenci dnevno menjati perilo, da ne pride do okužbe. Ta vrs-ta- čiščenja- pa perilo hitro u-ničuje. Nevarnosti, da- se oblačila nalezejo radioaktivnosti in postane jo iza prizadetega smrtno nevarna, so zeilo- velikei IPrav :zato je vprašanje oblačil v atomskih obratih -tako aktualno. Papirna oblačila bodo ta vpirašaimja rešila. Oibloge celulozne vate učinkovito filtrirajo radioaktivni prah. S cenenimi papirnimi oblačili bo drago- in nevarno atomsko perilo -postalo odveč. Dijpge industrije!, pri .katerih igra veliko vlogo- 'umazanija, so prav tako zainteresirane na izidih 'teh pod-zsku-sov. Poizkuse delajo -tudi -za proizvodnjo antiseptičnih oblačil za operacijske dvorane in bolnišnice. Seveda bo še ne-kaj časa preteklo, pre,kino ;bodo prirejali modne revije papirnih oblačil, ali da bodo k smokingu oblekli papirno srajco. Mariini rešujejo smrti zapisane Kje bi našli nekaj ljudi, ki ibi si pustili vbrizgati’ rakai? To vprašanje je v letošnjem juniju mučilo dr. Doana v 'trenutku, ko je zaključil neko znanstveno raziskovanje s poizkusnimi kunci, ki mu je odkrilo nova spoznanja o pobijanju raka. Dr.Doan je eden izmed inajzname-nitejiših raziskovalcev virusov na svetu in ravnatelj -raziskovalnega: oddelka: vseučilišča v. Columbustu v državi Ohio. 'Na kuncih in podganah je ugotovil, da se telo krčevito .bori proti celicam raka, kakor hitro je okuželno, in da te cel-ice tudi uničuje. Ampak kako in s kakšnimi .sredstvi? To je -treba dognati, in sicer ne na 'živalih, pač pa na živem človeku. Zato bi morali najti pro-stovoljce, ki -bi bili pr-ipraviliani, da jih okužijo 'z najnevarnejšo boleznijo našega stoletja — brez jamstva, da- jih te iboleizni- tudi ozdravijo. Ta namera1 je izglodala nedosegljiva. Ko se je dr. Doan že odpovedal mis-li, da bi našel take prostovoljce, se je spomnil svojega šolskega prijatel-ja dr. B-rooka, ki je v tem- časiu izdravsitvetni ravnatelj druge največje kaznilnice nat svetu. Doan ga je naprosili, naj bi dr. Brook poskušal najti prostovoljce med kaznjenci. Talko je v kaiznilniškem listu- izšel poziv na vse kaiznilniške »goste« za prostovoljno oku-žemj-e z -rakom. Dr. Doaim je potreboval 25 prostovoljcev. Ravnateljstvo kaznilnice je poziv priporočilo, vendar z izrecno pripombo, da prostovoljci s tem ne pridobijo nobene olajšave. 2e prvi večer po objavi je ravnatelj prejel prve prostovoljne prijave in do naslednjega dne opoldne je -bilo že 135 prostovoljcev znanstveniku na razpolago. Med njimi jel bilo 23 'morilcev, 67 obsojencev na- dosmrtno ječo, 9 nravstvenih -zločincev in 12 tatov. Dva izmed njih sta bila prav prejšnjega dne pomiloščena na dosmrtno ječo. iPo tri dni trajajoči zdravniški preiskavi .so najprej izbrali 14 kaznjencev za prvi preizkus. Pripeljali so jih v ka/zni-l-niišfco jedilnico, kjer j,ih je pod močnim nadzorstvom do ,zob oboro-ženih stražnikov sprejela 25-letna učenjakova- asistentka. Se nikdar v življenju ji srce ni- -tako močno utripalo ko-t v prisotnosti teh hudodelcev. Da bi -učenjak mučno razpoloženje ublažil, je pristopil k vsakemu kaznjencu, mu stisnil dešnico in se mu zahvalil za nenavadno velikodušnost. Ko so si obso jenci .ra/zgali.]! prsa, je bila koža izredno bel«. 2e -leta in leta je ni- obsijalo -sonce,. Asistentko je obšla misel, da je ona edina ženska, ki so jo U -možje,-po dolgih letih popolne izolacije zagledali. Kar zgrozila se je ob tej misli. Potem pa je odločno zgrabila za sveženj vate, iga namočila- v alkohol in očistila roko prvemu kaznjencu. -Dr. Doan je kaznjencu pogledal v oči-. »Ne 'boli?« je dejal, ko je 'zabodel iglo j. rumeno -tekočino obsojencu pod kožo. Ta ni niti trenil z- očesom. Verjetno se niitl zavedel ni, da je prvi človek na svetta, ki so ga namenoma okužili -z rakom. Ta zahrbtna bolezen je samo v Ameriki v zadnjem letu pomorila 2 milijona ljudi. Tako je bil človek, ki je bil obsojen izaradi umora sočloveka, morda določen, de mnogim- obolelim na raku in zapisanim -smrti, vli-jel nova -upQinja' v obupajo-če Sirce. Tud-i ostalih 13 mož so okužili a rakom. 'Nekaj tednov se bo okuženo telo n* življenje in smrt borilo proti- smrtni obolelosti. Nato bo dr. 'Doan s kirurškim posegom odstranil okuženo mesto. Pod- mikroskopom 'bo nato ugotavljal ali' vsaj poskušal ugotoviti, kakšna obrambna sredstva mobilizira' telo proti okužbi. M-ordai 'bo po iteh poizkusih uspelo umetno pripraviti obrambni serum, s -katerim ibi adravili na raku obolele 'bolnike. Dr. Doan je skeptičen. Ne ve, ali se bo eksperiment s kaznjenci posrečil; ve pa-, da je to ‘bilo nujno -potrebno, ker ni 'izključno, da pr.ide/ znanost na sled temu smrtnemu sovražniku človeštva. Kaznjenci so t-udi nadalje ostali gole 'številke. Se -naprej se 'bodo sprehajali po kaznilniškem dvorišču po pol ure dnevno, tako kot vsa. leta: doslej. Ostali bodo izvržene i: skupnosti, nad katero so se pregrešili. Morda- so tej: skupnosti prav v item t-renutk-u izkazali veliko uslugo. S tem so gotovo znatno pomirili svojo vest. Ksenofobija « strah pred drugorodci Analiza tržaškega javnega življenja in posledice narodnih in družbenih zapostavljanj Slovencev Ko z raznih strani poslušamo pritožbe in pripombe, kako -so se posamezni italijanski odvetniki oddaljili od svojega stanovskega tovariša, Italijana, samo zato, «e.r je zastopal obramba škedenj-skih obtožencev. se sprašujemo, -kako je kaj takega mogoče v današnjih demokratičnih časih In i"-,a svobodnih tleh. Kako je mo gože, da izobraženi ljudje kažejo tolikšno nestrpnost nasproti drugi-'narodnosti, f 'katero Italijani skupno žive že 13 stoletij? Stojimo pred klasičnim pojavom 'grških in rimskih prebivalcev, malih meščanskih skupin, ki- so izven mestnih zidov smatrale vse l-j-udi za barbare. Ali je itc mcrda proizvod srednješolske klasične izobrazbe-? Ali' je to izraz umske o-mejenos-ti to ne,strpnosti, ki nekaterim našim .someščanom ne dovoljuje, da Ibi se izkopali iz svojega- najožjeiga- družabnega kroga? To je vprašanje, ki- si ga moramo postaviti, ker .bi vztrajanje na takem stališču kaj lahko ustvarjalo nevarnosti med odnosa ji pripadnikov ene In. -druge so-cednje narodnosti. Stara dediščina Tako postopanje ni pra-v-zaprav nič novega. Tudi starogrški ma-lomeščani so z .neprikritim prezirom ocenjevali negr-ške prebivalce drugih- sredozemskih krajev. Poznali so eno samo razliko, -razlikr-med Grki in barbari. To omejevanje -od zunanjega -sveta ,so kasneje -posnemali tudi Rimljani. -Karta-žan Tereincij pa- jih je, čeravno ujetnik, opominjal, da pri vprašanju .ljudskih stikov ne sme 'biti nobene razlike med pripadniki posameznih narodnosti, pač pa odločujejo zgolj naravni odnosi človeka, do človeka. Terencij je odlično poznal latinščino. Njegovi iizr-reki so služili- za vzor -latinskim slovničarjem, ki ga- prav tako citiirajo kot Vir-igi-la. Zato je njegov iizrek: sem človek inl nič človeškega mi ni prikritega, ostal zapisan- v zgodovini človeštva. Gotovo nismo -zahtevni, če smatramo, da hi ta izrek -moral veljati prav za' zastopnike pravice, ki se, oblečeni v odvetniško togo, prištevajo med dediče iPaipiinijeve preka-Ijenosti. Kra-jevno alt narodno ekskluzivnost so Grki imenovali ksenofobijo. Kisonos o-značuje tujca, fobija pa mržnjo. Ksenofobija pomeni torej mržnjo proti- pripadnikom tuje narodnosti. V reviji »Epoca* ■z dne 12. avgusta- 1.1. najdemo definicijo ksenofobije. Pisec članka je Remo Can-ton-i. Kaj pravijo trezni Italijani? Cantoni zelo ostro obsoja ta pojav. Ksenofobija — po njegovem — znižuje stopnjo izobrazbe.' v človeku. L}ud‘je, kise vdajajo temu nedos.ta.t-ku, .so umsko o-mejeni šn 'nevzgojeni, ker ne poznajo drugega, -razen -svoje najtesnejše sredine, 'n ki v svoji omejenosti ocenjujejo tuj-i svet jx) kopitu lastmi-h nedostatkov. Življenje teh lj-udi poteka med kavarno in uradom, med plitkimi .razgovori im brezsmiselnimi- 'razvedrili. Beseda »fobija« pomeni mržnjo, .predvsem mržnjo iz strahu .pred neugodjem. Ti ljudje čutijo o-krog sebe -stalno nevarnost za stanje, kateremu so se privadili in ki, jim zagotavlja znatne družbene prednosti. Ti Ij-udje se bojč vsake spremembe, vsake novotarije, ,ker bi vse to Jahko ogražalo njihov prednostni položaj. Vse, kar ne spada v ta ta m j ih ugoden red, je predmet neprikritega hudovanja. -Vse to je -za njih tuje, losenos. Ali je to dobro ali slabo y objektivnem smislu 'besede, ne prihaja pri tem y poštev. T-t ljudje upoštevajo samo vprašan-je, ali1 je nov pojav v soglasnosti s stanjem, ki ja po njihovem nespremenljivo. Remo Cantoni ne ocenjuje z rokavicami -pojave ksenofobije. Po njegovem je ta v kričečem protislovju e današnjim družbenim -razvojem. 'Sedanji svet ne potna, neprekinjenega uživanja pridobljenih dobrin in privilegijev, pač pa se stalno spreminja-. Upirati se vsaki spremembi, pomeni upirati se naravnim tokovom svetovnih dogajanj. Z razvojem prometa so nam -postali, pristopni kraji, o katerih nekdaj niti- pojma nismo imeli. In prav to spoznanje doslej nepaznanili krajev nas poučuje o razmerah, ki so ,za nas nenavadne. Tako -spoznavanje novih raz-mer prinaša neizogibno vzporejanje, in to primerjanje je -morda včasih neugodno za privilegije domače oligarhije. Se do včeraj smo bili itodno prepričani, da- je beli človek .zastopnik večje izobrazbe in večjih vrlin. Sedaj pa nas poučuje stvarnost, da so Evropejci že davno dali od sebe vse, medtem ko so Neevropejci- še daleč, da bi lahko doprinaša-li svoje posebne kulturne prebitke. Današnje izkušnje nas potemtakem silijo na- revizijo starih pojmov, na ustvarjanje novih sodb ir, novih predlogov. Zaradi tega ne smemo, nadaljuje Cantoni, zaostajati v razumevanju tujega sveta, pa naj nam bi bil prostorno daleč ali blizu. Era-v tako ne smemo z nerazumevanjem motriti spremembam, ki -e dogajajo povsod okoli nas, ali ki se .bodo pokazale y bližnji bodočnosti, 2ivimo v dobi, v kateri .zahtevajo novi izumi in ogromne socialne spremembe brezpogojno razumevanje novih .zahtev in potreb. Te potrebe ne smejo preslišati posamezne ■ zainteresirane skupine, ker .taka nagi,ušenos-t prizadete nujno obremenjuje s težko javno odgovornostjo. To pa še ne pomeni, -nadaljuje Ga-nto-mi, da mora človek zgrabit! za vsako spremembo in da- svojo samostojnost žrtvuj« muhavostim -spremenljive mode. V vsaki družbeni sredini se pojavljajo °- -ti-čr.-o -težnje, ki so plod- dolgostoletinih »izkušenj in zrele uvidevno-sti. Samo takrat, ko -bc-mo po,znali moralne os-nove tujega družbenega- življenja- -in ko bomo ta spo-anunja preučevali s -simpatijami do druge narodnosti, -bomo lahko njene pozitivne strani Izkoristiti, za svojo notranjo obnovo v smislu današnjega napredka. Dragoceni nauki: promet Te Cantonijeve misli velja upoštevati prav tu na (našem ozemlju. Plemenska, ta nacionalistična pretiravanja nasproti nam so set z .italijanske strani pojavile leta 1920 in -se nadaljujejo še -danes. Nima pa nobenega smisla, da s svojim ostrim obsojanjem teh pojavov sam-i razkrivamo tisto nerazumevanje, ki ga očitamo svojim -lastinom narodnim nasprotnikom. Leto 1920 .nam je prineslo požig Narodnega doma. Ce sodimo -nastope določanih desničarskih krogov vlade, opažamo podobno napadalno razpoloženje tudi danes. -Brezsmiselno je tudi podčrtovanje posledic, ki jih -ustvarja taka agresivna politika. Prav tako nima- .nobenega smisla podčrtovati Caintonijeve sodbe in govoriti o- politični kratkovidnosti, ozkosrčnosti i,n omejenosti tukajšnjih nacionalistov. 'Poskušajmo biti- objektivni, če želimo, da- so objektivni -t-udi -naši narodni -nasprotniki. Leta 1919 je okrog Trsta -nastala v.rsta nasprotnih si carinskih področij-. -Zaradi .tega se je promet tržaške luke, ki je bila -leta 1913 ,na tretjem mestu sredozemskih pristanišč, zmanjšal na čisto drobne posle. Trst je nenadno -prenehal biti posredovalec med raizdrabljenim Podonavjem in področji Bližnjega, 'Srednjega in Daljnega vzhoda. Vzporedno s prenehanjem pristaniškega premeta nastaja- v -Trstu .pogon proti Slovanom, katerim po kr-iv-i- c. ali pravici očitajo, da. so pretrgal,i zveze Trsta- s -Podonavjem. Prav i-s-ta reakcija proti Slovanom se — iz podobnih-pobud — ponavlja danes, čeprav nismo mi prav -nič sodelovali- pri takratnih, kakor pri -današnjih neugodjih1. Tudi- sedaj-, po odhodu ainglo-ameni-ških čet, je veza-med mestom in .zaledjtem -iiz raznih razlogov okrnjena. Leta 1913 je blago iz Dunaja v Tr-st potrebovalo 24 ur, iz Dunaja- v Hamburg pa- 50 ,ur. Sedaj -traja vožnja iz Tn-s-ta. na Dunaj ali obra-tno 60 ur, medtem -ko -potrebuje blago iz Dunaja- v Hamburg 45 ur. To .pomeni, da je Trst ,1. 1956 naletel-na iste težkoče kot 1. 1920. -Krivdo za to .stanje so- takrat in jo danes .pripisujejo Jugoslaviji-. Ni izključeno, da negodovanje itali janskih oblasti prat i nam prihaja -med drugim tudi- iz teh pobud'. Sadovi ksenofobije Na drugi strani igrajo svojo posebno vlogo tudi -begunci. V -Istri -je italijanski živelj- šel pod Av-strijo -užival mnoge prednosti. Italijani so tvori-li meščansko prebivalstvo, Slovani pa- podeželje. Narodnostna 'borba je bila istočasno tudi borba med d-ružabro zapostavljenim življem. Pod vplivom -begunskega -trpljenja- .se 5e močno okrepila narodna nestrpnost tudi v mestu samem. Stanje družbene premoči popolnoma prevladuje v današnjem Trstu. Italijani imajo v svojih rokah celotno bankairstvo, industrijo in trgovino. Slovenci prvega sploh nimamo, v trgovini- smo zelo šibko zastopani, v industriji komaj simbolično. Zaposlitev naših- de-lovn-ih ljudi je vedno težja. To .neizdrav-o stanje- pre-ti, da zaide v smeri, ki lahko postanejo skrajno škodljive tudi za. ital-i-janske koristi-. Ze večkrat smo poudarjali, da, sta naš fcme-t in delavec brez zaščite prepuščena pritiskom narodnega nasprotnika. Z:rav zato ,sta izpostavljena -limanicam komunistične prevratniške propagande. To .se je izkazalo ob pokrajinskih volitvah, ko je samo povezava s komunisti zagotovila slovensko zastopstvo. Taka- povezava, je po -zaslugi nestrpnežev, nemogoča celo s sredinskimi, italijanskimi strankami! Ta -nestrpnost je tudi -med i-t ali jamskimi- volivci -pomembno dvignila število komunističnih -glasov. Al-i bo tudi ta izkušnja ostala- -glas vpijočega? -Pojav je .izredno resen. Ne samo zaradi neugodnih posledic za nas, pač pa-posebno še -zaradi vplivov na razvoj- javnega živi jem-ja v Trstu. Namesto da bi ,se nasprotja odstranjevala im se zdravilo politično ozračje-, -se določene! skupine trudijo, de- to ozračje še bolj zastrupljajo. In sadovi -ksenofobije: ma gospodar- skem poprišču stalno nazadovanje: na političnem podivjanost; ma družbenem vse balj občutena napetost. Danes je bolj kot 'kdajkoli.- potrebno, da trezni i-n uvidevni-ljudje iščejo in najdejo pote in sredstva’, da se y inašem javnem življenju- ustvari novo ozračje medsebojnega razumevanja i-n spoštovanja. Med tukaj,šnjimi ,Italijani tudi takih ljudi — hvala Bogu — -ne manjka. Lekma za dooozne poli k morju Z mrzličnim naraščanjem motorizacije, s povečanjem izmenjave -gospodarskih dobrin, med posameznimi- deželami in s čedalje večjimi- turističnimi premiki najširših ljudskih množic, posebno v svobodnem sve-t-u, so -ustrezajoč® 'cestna omrežja -stopila v ospredje politike vseh naprednih držav na svetu-. '.Ta razvoj in vzdrževanje cestnega- o-mreižja postaja tudi za naše ozemlje vsak da-n aktualnejše. Avtomobilske ceste so v m-a-črtih- in tudi že v gradnji po državah, ki gravitirajo -proti Jadranu. V Av- & tri ji- so pričeli z gradnjo avtoceste po-dolžnice, ki bo imela svoje .izhodišče na 'Dunaju-, se vzpenjala čez alpske vršace do G-raca, cd- t-u pa- .bo potekala proti Celovcu In Beljaku, d:a- s-e- priključi -na ita-titansko cestno omrežje v Trbižu. 'Nova avtocesta bo ,na ta način povezala avstrijsko prestolnico -s Štajersko im Koroško 'Na italijanski- strani -že več časa posvečajo tej novi povezavi, veliko pozornost. Trbiželnka, avtocesta, ki je na -našem ozemlju že nekaj časa v gradnji, sledi prav temu avstrijskemu načrtu. Trbiž -bo -teko v doglednem čas-u povezan z avtocesto tako z mašim mestom, kakor tudi k Benetkami. Za avstrijske prevoze potnikov in blaga se potemtakem ne zanimajo .zgolj železniške -uprave, pač pa tudi upravitelj! cestnega omrežja. Za avstrijski promet med. Jadranom in avstrijsko republiko pa se povsem prirodmo zanima tudi- Jugoslavija. Reško pristanišče že sedaj uspešno itekmu-je s tržaško luko. Znatni- pa so v novejšem času tudi jugoslovanski napori ga izgradnjo primernega cestnega omrežja-prav v smeri avstrijske meje. Ko bosta obe avtocesti Lj-ubljena - Zagreb in Ljubljana- - Reka popolnoma izgrajeni, bodio dopolnili tudi še cestno povezavo z avstrijskim cestnim omrežjem. To bi lahko -pomembno vplivalo -na 'bodoči razvoj tujskega prometa, t. j. ina močan priliv dragocenih deviz, če .bi seveda tujskega prometa v Titovi Jugoslaviji sistematično ne ovirale notranjepolitične zapreke in popolno šušmarstvo 'Prt vsem- te-m pa novi avstrijski cestni -načrti. odpirajo .udobne povezave tudi z Zahodno -Nemčijo. V gradnji je namreč že avtocesta- Dunaj - So-Lnograd, ki bo Avstrijo -in s tem Italijo -in Jugoslavijo .povezala z nemškim omrežjem avtocest (Sol-nograd - Monakovo - Stuttgart -Karlsruhe - Ma-nnheim - 'Frankfurt n/M -Kocin. -Pa iše z avtocesto Frankfurt n/M -Nuerenberg). O tem novem cestnem razvoju preudarjajo tudi odgovorni tržaški krogi, ki so resno -zaskrbljeni s počasnostjo gradnje Trbižanke. lzsel|eoan]e o Hosfralllo 2e nekaj dni se mudi v našem mestu -ravnatelj Katoliške avstralske komi/sije »a izseljevanje, -mons. Jiurij Crenam. Vrnil se je v naše mesto, da bi na licu me sta- preučil možnosti «, "individualno izselitev v Avstralijo s pomočjo organiza- cije N. C. W. C. Ta ameriška človekoljubna organizacija je že v preteklosti posredovale izselitev 250 beguncev, največ de klet, mladeničev in mater. 'Pri prihodu v Av-stralijo je organizacij® preskrbela v,se-ljenccm stanovanje in -delo. S svojim -sedanjim obiskom namera-va imons. Crenan olajšati naselitev v Avstraliji mladim dekletom in fantom beguncem. Tudi. -tem je 'zagotovljen® zaposlitev. Tržaški občinski svet 'V prihodnjih -dneh ,se ibo verjetno sestal nov tržaški občinski svet, ki bo -moral imenovati podžupana in odbornike. To de-lo navadno opravi žu-pam sam. Ker pa so v odboru zastopane bri stranke, je 'potratna seveda t-udi .njihova soglasnost. Sicer je re.s, da so to vprašanje načelno ■rešili ‘že pri zadnji seji, vendar govorijo, d,a so med demokristjani in socialnimi demokrati še neke razlike -glede razdelitve odborn iških -mest. Socialni- demokrati naj- ibi dobili finančni odsek, odsek -za javna dela im tudi mesto podžupana,. Občinski svet .pa ;bo moral razpravljati tudi o -spremembah občinskih- davščin y smislu raztegnitve -zakona iz leta 1952 na naše ozemlje. Zelo je ver jetno, da bodo uvedli nove k občinske davščine. Vsaka nova obremenitev davkoplačevalca pa -pomeni v našem mestu težak socialni pritisk, posebno še, če zadene obremenitev preprostega- človeka, ki tako i® tako le e težavo rine naprej. Besede In defstva •Pred kratkim so vsi davkoplačevalci dolinske občine prejeli nov davčni list ze 1. 1956-57, dokument precejšnje važnosti iz mnogih vidikov. Bkonomsko-sociad-ne stra-ni skoro mi treba 'poudarjati, -kaliti v.sak posamezni -davkoplačevalec dobro ve, kje se -mu 'zdi, da ga davčni vijak preveč žuli. Pa- pustimo to vprašanje in oglejmo si, -kakšni so ti-4e plačilni listi. Na ,prvi pogled izg-ledajo kair lični z dvojezičnim besedilom. Toda, če hoče preprosti človek vedeti, kdaj lahko in zakaj plačuje davke, se >bo zaman trudil, da pride do te učenosti. Slovenski prevod opomb ta drugih postavk je večinama -nerazumljiv, pomanjkljiv to često brez pravega smisla, iza'rad-1 številnih slovničnih ,ter pravopisnih pogreškov: zlasti-manjkajo vejice, podpičja, kar dela stavke težko 'razumljiv«. Vse to talko kvaril prevod, da smo prisiljeni vprašati, ali smatrajo odgovorni krogi to -za dostojno besedilo, kot g® zakon in .pravica zahtevata. Vtis .se -ima, da potem, ko je stavec v tiskarni, opravil 6-voje delo, se nihče več ni zanimal za- -korekturo teksta In vendar solidno delo ito nujno -zahteva. Ce je italijansko .besedilo do -potankosti pravilno, zakaj bi ne bilo tud! slovensko? Davke plačujemo vsi enako, brez vsake razlike! Ne vemo, -kdo- ima pri tem največ krivde ta odgovornosti,: menimo pa, de bi .se .občina s slovenskim županom na čelu morala -bolj izami-moti iza to zadevo, ki je stara že več let. .Slovensko časopisje je o -tem že in-ekoč pisalo, toda, kot se vidi, ibre-z uspeha. Stranka, 'ki pravi- v svojem volilnem programu, da- -se bori z® narodno enakopravnost to enakost .tu živečih- narodov, mora -to t-udi v praksi dokazati. Tukaj se -ponuja lepa pri-lka. Komunistična občinske uprava naj posreduje pri davčni iiziteirjevalnici, da bo v -prihodnje slovansko -besedilo -bolj korektno. Drugače, kaj pomagajo prevodi, če jih ljudje ne razumejo; škoda- dela i-n stroškov, -ki ,so končno v breme davkoplačevalcev samih. Mi na -zahtevamo dvojezičnosti iz formalnih ali propagandnih namenov, kot to -delajo komunistični internacionale!, temveč zato, ker je -to življenjska važnosti iza- naše -življenje in obstoj’. Dejstvo pa je, da komunisti., -ki že osem -lat zaporedoma- .upravljajo- -dolinsko občino, niso 1-meli toliko poguma- ta ponose, da bi to .zadevo uredili v korist vseh. Koliko stane potni list ingoslooanske driaoljane V T-itovi Jugoslaviji mi- samo vprašanje UDBE, ali lahko zakonito prestopiš državno -mejo, pač pa tudi vprašanje žepa. Ljudske demokracije ali ‘boje -njihovi veliki in mali diktatorji smatrajo -potovanje v -tujino za, milost, ki so 'jo lahko deležni samo oni. Ce pa preprosti podložnik želi obiskati svojce v tujini’, p r tem je -to »razkošje«, in kdor ga želi u-živati, inia-j plača! Račun je kaj enostaven: 1) državljanski list oz-iroma domovnica 200 din; 2) kazenski list 200 din; 3) IPotrdilo, da nisi v .sodni preiskavi 130 din; 4) -potrdilo o plačanih davkih 200 din; 5) jamstveno pismo osebe, ki jo želiš obiskati; prevod tega jams-tv® s ko-lekovtoo vred 550 din; kolelkovina ob predaji prošnje 295 -din; -za- -moške od 17. do 50. leila- starosti še 130 din. Ce ti je šlo vs-e posreči, dobiš potni list in plačaš v ko,lakih i-n .gotovini- 1200 din-; za avstrijski vi/juta 1050 din (za -italijanski 1500 din); za, tiskovine ta poštnino 200 din; za fotografije 250 din. Tako te stane potni, /list -ze Italijo 5055 -din, za Avstrijo 4605 dto. To je pri mezdah za navadnega delavca po 28 - 30 din na uro skoraj celotni mesečni- zaslužek. Raj je pač raj ... Veriga bratsfoa V uradih -tržaške -radijske postaje RAI - TV že nekaj .dni zbirajo pod naslovom »veriga bratstva« prispevke m žrtve v -belgijskem rudniku Marctaelle. Tudi Slovenci iskreno sočustvujemo a žrtvami- strašne nes-reče in tudi med, nami so številni darovalci. .Tudi najmanjši ■znesek dokazuje -čustvo solidarnosti, zato .pozivamo naše čitatelje, de- po svojih močeh prispevajo v .korist plemenite akcije. V nedeljo 2. septembra s pričetkom ob 15. url bo na Opčinah) na bivšem tramvajskem vrtu, na vogalu Narodne In Proseške ceste TRADICIONALNO JESENSKO SLAVJE tržažke Slovenske demokratske zveze Program kulturnega sporeda bomo objavili prihodnjič Po sporedu prosta zabava ob dobro založenem bifeju z jedačo in pijačo STOLETNICA slovenske podjetnosti Nabrežtasko -kamnoseško podjetje, arh. Anto-n Radovič, praznuje letos .stoletnica svojega obstoja. ‘Podjetje je 1. 1856 .ustanovil ded sedanjega las-tnika, Leopold Radovič. Podjetje ,pa -so -registrirali pri tržaški Trgovinski zborni-ci- 1. 1886, t. j. pred 70 leti. Ta -razlika je (nastala izato, .ker pred tem 'letom vpis v -register -ni bil obvezen. iPokojni- g. Leopold Radovič je bil v Nabrežini prvi domači lomilec kamna-, ki je v družbi še dveh -domačinov pričel z lomljenjem -nabreižtaskega- kamina.. Se vedno ie vidni-h- nek-aj -kamnolomov, ki jih j-e odprl Leopold Radovič. V takratnih časih kamna niso .lomili v večjih globinah- .zT.rad-i preprostih pripomočkov, -ki so -bi.li -kamnolomilicem na .raizpolago. To ,so ibi-li. t-udi razlogi, ki so Leopoldu Radoviču- ukazovali, da je že -kmalu opuščal -prvotni kamnolom ta -se tatil novega. Kamen, ki so -ga- takrat lomili, so na girobo obdelali, .n-a-to pa- g® dobavljali otatn-i-'kom, ki s-o dela- dokončali to izdelek votel! i v Trst ali, pa tudi v Furlanijo. -Pa so prišli, v splošno uporabo prvi eksplozivni motorji, ki so omogočili .izkoriščanje -blokov ibudi- v nižjih plasteh. Tako so se Leopoldu Radoviču mudile pri-tožr-asti, -da. je ugodno prodail kamnolome, -ki jih je -sa-m odprl. Zase pa je zadržal .kamnolom, -ki se mu je izdeil najboljši ibodisi po kakovosti kamna, kakor tudi po obsežnosti to prik-ladmbsti lege,. (Prav ta, kamnolom j-e tisti, ki še vedno dobavlja sedanjemu -lastniku najboljše bloke -kamna. Leopo-ld Radovič je imel -tri sinove. Najmla-jši, Anton- (oče sedanjega lastnika), se je .izučil iza kamnoseka. Mož trdne volje ta kraške pridnosti ,podjeten ta dale-koviden se je kaj hitro osamosvojil. Leta 1896 mu je -sežansko okraj-no glavarstvo i-zdailo -mojstrsko dovoljenje .za samostojno izvrševanje kamnoseškega, poklica. Za .naibre-žinski -kamen je od -1. 1896 do 1. 1914 vladala 'zlata doiba-. Kamen so ka-mnolomna nabrežimska podjetja pošiljala na- Dunaj, v Budimpešto, v Milan, v Egipt in, .seveda, v Trst. 2elezoibetan v t-istih časih še ni dušil nebrežtas-kega kamna. Leta 1923 je prokuro nad podjetjem prevzel -današnji lastnik, g. alnh. Anton Radovič. Po smrti očeta 1. 1941 pa je postal edini -zakaditi -lastnik. Obe svetovni, vojni' sta -seveda delo podjetja prekinili oziroma- ga močno o--meji-lt. V prvi -svetovni voj-ni sta morala oče to .sin pod orožje. Iz Nabrežine pa- 'o-pre-bivalce evakuirali. Druga svetovna vojna je -tudi kmalu po i-zbruhiu. onemogočila vsako delovanje podjeitjai. Uničene so bile mnoge priprave, pokvarjeni stroji in mnoge stvari pokradene. Skoda je bila tako ogromna, da sedanja lastnik n: mogel .niti -del-no obnoviti- obratovanja. Vojnoodškodntnski zahtevki so -zaostajali!, prav ta.ko ‘tudi o-dškodni-ne -za- 'kamnolome in .premoženje, ki je ostalo pod Jugoslavijo. Vse je -torej že kazalo, da bo obnovitev obrata- skoraj nemogoča in. precej časa ni -bilo nobenega’ stvarnega upanja. To ■stanje je -trajalo -tiri -leta po. vojni. Le k načrtom ERP, s posojilom, ki ga je tvrdka prejela 1. 1948, je lastnik postavil podjetje zo-pet na noge. Bloke kamna je podjetje pričelo iizvažati v Anglijo, ‘Severno Ameriko, Nemčijo, v Egipt, Švico -ta celo na Japonsko ta v Avstralijo. -P-rav tako pa izvažajo tudi, končne .izdelke. -Vsekakor je -to na-jstarejše podjetje te stroke na vsem ozemlju, na .katerega smo Slovenci lahko ponosni. 2etiimo najsta-rejšemu slovenskemu podjetju nadaljnjih uspehov! Njenemu -lastniku, ,g. arh. Antonu Radoviču. c,b častnem- jubileju prisrčno čestitamo! HemSIia prepoved HP (-Nada-ljeivanije s 1. strani-) no partijo lastnino teh strank: tiskarne, zgradbe, opremo in sploh vse premoženje, voditelje in vidnejše pristaše teh strank pa nagnal pred »ljudska sodišča« ali v koncentracijska taborišča, v kolikor jih ni podkupil z minu strskimi in podobnimi stolčki. Tako gotovo Adenauer ne bo po; stopal z zahodnonemškimi kot munisti. Sicer pa je mogoče, da se je Adenauer držal Hruščevega prh poročila, ki je kanadskemu zus nanjemu ministru Pearsonu v Moskvi, na njegovo pritožbo o delovanju komunistov po svo; hodnem svetu, dejal: »Zakaj pa komunističnih partij na Zahodu enostavno ne likvidirate in nji* hovih članov ne naženete v kon* centracijska taborišča?« Če je Hruščev sedanji oče svetovnega komunizma, bi ga morali vsaj komunisti — poleg Adenauerja — ubogati in ne protestirati pro* ti njegovim lastnim priporočit lom. Kje je vendar partijska dit sciplina, tovariši Togliatti et Co.? Odgovorni urednik: Prof, Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu