249 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 82 (2022) 2, 249—261 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:01/2022; spr eje t o/ Accep t ed:01/2022 UDK/UDC: 27-732.3 DOI: 10.34291/B V2022/02/ Ark o © 2022 Arko, CC BY 4.0 Alenka Arko Kairos sinodalnosti v Cerkvi Kairos of the Synodality in the Church Povzetek: Prispe v ek pr eds t a vlja nek a t er e vidik e t eologije sinodalnos ti na osno vi d o k u men t o v d ru g eg a v a ti k an s k eg a k o n ci l a i n p o k o n ci l sk eg a u či t el j s tv a C erkv e, posebej pape ž a Fr ančišk a, dok umen t a Mednar odne t eološk e k omisije „Sino- dalnos t v življen ju in poslans tvu Cerkv e “ (2018) t er sodobne t eološk e misli na dano t emo. Prispe v ek se dot akne ak tualnos ti t eme, pa tudi nek a t erih ključnih t eoloških vpr ašanjih, ki so pomembna, da bi Cerk e v mogla r esnično živ e ti sino- dalnos t k ot poslušanje in z v es t obo Bogu t er k ot z akr amen t odr ešenja z a v se člo v eš tv o: trinit arni t emelj sinodalnos ti in duho vnos ti občes tv a, potujoči znač aj Cerkv e k ot Bo žjeg a ljuds tv a, sr edi k a t er eg a pr ebiv a K ris tus P ot – in ki hodi po Njeg o vih s t opin jah. Prispe v ek spr eg o v ori tudi o odnosu med k arizma tičnimi in hier arhičnimi k arizmami, o sinodalnem r azloče v anju in posebej o sinodalnos ti na r a vni kr aje vne Cerkv e. Ključne besede : ekle ziologija, sinodalnos t, t eologija in duho vnos t občes tv a, k arizme, r azloče v anje, pos v e t o v anje v Cerkvi, a v t orit e t a Abstract : T h e articl e p r esen ts so me asp ects o f th e th eo l o gy o f s yn o d al i ty b ased on the documen ts of the Sec ond V a tic an Council and the pos t -c onciliar Magi- s t erium of the Chur ch, in particular Magis t erium of the P ope Fr ancis, as w ell on the documen t of the In t erna tional Theologic al Commission „S ynodality in the lif e and mission of the Chur ch “ (2018), and c on t empor ar y theologic al r e - flection on the t opic. It deals with the actuality of the s ynoda lity and of some k e y theologic al issues which ar e pertinen t and permit the Chur ch t o e x er cise s ynodality as lis t ening t o God and as fidelity t o Him and t o liv e as a sacr amen t of sal v a tion f or al l humani ty . Among these i ssues ar e emphasised the T rini t a- rian f ou nda tion of s ynodality and the spirituality of c ommun ion, the itiner an t char act er of the Chur ch as the people of God, in the mids t of whom dw ells Chris t - the W a y , and which f ol lo w s in His f oots t ep s, the r ela tionship be tw een charisma tic and hier ar chic al charisms, s ynodal discernmen t and, in particular , s ynodality a t the le v el of the loc al Chur ch. Keywords: eccl esi o l o gy , s yn od al i ty , th eo l ogy an d sp i ri tu al i ty o f c ommu n i o n , ch a- risms, discernmen t, c onsult a tion in the Chur ch, authority 250 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 K o g o v orimo o sinodalnos ti v Cerkvi danes, ne mor emo mimo besed, ki jih je pa- pe ž Fr anč iše k izr e k e l v s v oje m g o v or u ob pr azno v anju 5 0 -le tnic e us t ano v itv e Šk o- f o v sk e sinode 17. ok t obr a 2015: »P ot sinodalnos ti je pot, ki jo Bog prič ak uje od Cerkv e v tr e tjem tiso čl e tju . « (2015, 1139) T ema je še p o seb ej ak tu al n a, k er smo sr e di sinodalne g a pr oce sa – v pripr a vi na nasle dnje z ase danje šk of o v sk e sinode , pos v ečeno pr a v sinodalnos ti, ki pr eds t a vlja mor da najbolj pomembno dog ajanje v Cerkvi po drug em v a tik ansk em k oncilu. Sam t ermin ,sinodalnos t ‘ je no v in smo g a do neda vneg a lahk o sr eč ali le v t eo- loški lit er a turi, ki je v se bolj ob širna, čepr a v je jasno , da sinod alni dog odki in pr a- k sa Cerk e v spr emljajo ž e od sameg a z ače tk a. V čem je t or ej kairos – milos tni č as – sinodalnos ti danes? Cerkv eno pr a v o je sk o zi z g odo vino opr edelilo , v k ak šnih ok oliščinah in na k ak šni r a vni se lahk o sinode in k oncili ( gr e z a sinonima, pr v i t e r min je gr šk i synodos, dru- gi pa njeg o v pr e v od v la tinščino concilium ) 1 obhajajo , k ak šna vpr ašanja in po k a- k šnih pos t opkih obr a vna v ajo , k do se jih mor a in k do se jih sme udele žiti, pa tudi k do spr ejema in potr di odločitv e. K o se g o v ori o sinodalnos ti v Cerkvi danes, na pr v em mes tu ni k anonski vidik. T eologija g a sicer ne mor e izključiti, k anonis t om c e lo pr e dla g a ne k a t e r e iz z iv e , na k a t e r e bi bilo t r e ba odg o v or iti, da bi Ce r k e v pr e - k o sinodalnos ti lahk o bolj delo v ala k ot Bo žje ljuds tv o in K ris tuso v o t elo – eno vit in usk laje n or g aniz e m, v k a t e r e m imajo v si udje e nak o dos t ojans tv o , s v oje pose b- no mes t o in vlogo. Skr a tk a, t eologija k anonsk o pr a v o spodbuja k isk anju vseh pr a vnih mo žnos ti z a udejanjanje sinodalne Cerkv e. Namen t eološk e r e flek sije sino dalnos ti pa še z daleč ni pr edv sem spek ula tiv en. T e ološk i r azmisle k ž e li da ti t e me lje z a pas t or alno-misijonsk o ude janjanje sinodal- nos ti, posebej z a vključe v anje v seh kr ščeni h v poslans tv o Cerkv e – in da bi se še pr epričljiv eje napotila k tis tim, ki K ris tusa in v eseleg a o znanila še ne po znajo , v skrbi, da bi bili dele žni odr ešenja. S t em namenom ž eli k a t olišk a t eologija vr edno- titi s v e t opisemsk o r az ode tje, ki poudarja občes tv eno r az se žnos t odr ešenja, pa tudi dediščino sinodalne pr ak se sk o zi z g odo vino in t eologijo drug eg a v a tik ansk eg a k on- cila – ki se vr ač a pr a v k izr očilu pr v eg a tisočle tja kr šč ans tv a, hkr a ti pa izhajajoč iz e vharis tične ekle ziologije odpir a tudi no v e smeri r azmišljanja. Z ekl e zi ol ošk e p er spek tiv e l ah k o r ečemo , d a je t eol ogi ja si n od al no s ti z g ol j z a- črt ana. Dok umen t Mednar odne t eološk e k omisije „Sinodalno s t v življenju in po - slans tvu Cerkv e “ (2018) v sebuje pogla vje, pos v ečeno t eološk emu r azmislek u o t ej t emi, z naslo v om „Na poti k t eologiji sinodalnos ti“ . Hkr a ti v elja opo z oriti tudi, da izr az in k oncep t ,sinodalnos t ‘ z ar adi v edno pog os t ejše r abe ni v edno enoumno in pr a vilno r az uml jen. P o eni s tr ani je lahk o hitr o z o ž en na zbornos t šk of o v , po drugi pa se z njim ner edk o o značuje sleherno sk upno r azmišljanje, r az glabljanje in zbi - r anje v Cerkvi. Z a t o je še t olik o pomembneje r az ume ti, da ima sinodalnos t s v ojo 1 La tinski izr az concilum je izpeljank a iz glag ola concalere in je pr v otno – v s v e tni r abi – pomenil ,sklic ano zbor o v anje ‘ . T o je z elo bliz u hebr ejsk emu pojmu qahal – zbor Bo žjeg a ljuds tv a, ki g a je sklic al Jah v e – in grškemu ekklēsia – zbor no v eg a Bo žjeg a ljuds tv a, ki g a je sklic al Je z us K ris tus –, t or ej Cerk e v . Z a t o ne pr eseneč a, da so g a ž e z g odaj z ačeli upor ablja ti tudi z a cerkv ena zbor o v anja (Lampe 1968, 1334). 251 Alenka Arko - Kairos sinodalnosti v Cerkvi s truk tur o in notr anjo dinamik o , ki je las tna Cerkvi – in k a t er e cilj je v edno poslu - šanje S v e t eg a Duha in občes tv eno pr epo zna v anje Bo žje v olje t er poti o znanje v anja e v ang elija. Sinodalnos t je v edno dialošk a: v smislu dialog a med Bog om in člo v e - k om t er med udi K ris tuso v eg a T elesa. Dok umen t MTK z a t o ž eli pr eds t a viti sinodal - nost kot modus vivendi et operandi C erkv e – Bo žj eg a l j u d s tv a n a p o ti v Oče t o v o hišo –, zbr a ti v e no , no v o in s t ar o‘ , pose be j pa poudar iti, da sinodalnos t ni v e z ana najpr ej in pr edv sem na sinodalne dog odk e in pr ocese, t em v eč pr eds t a vlja vir in vrhune c življe nja Ce rkv e . Z a t o ne pr e sene č a, da je najbolj primerna par adigma in izr az sin odalneg a življenja pr a v obhajanje e vharis tije (C 11; K K C §1324), ki obče- s tv o Cerkv e udejanja »po K ris tusu, s K ris tusom in v K ris tusu«. Le na podlagi t e pr vinsk e, iz v orne občes tv enos ti je mog oče opr edeliti in pr edpisa ti sinodalne nor - me, določila, pos t opk e, k anone. 1. Sinodalnost – razsežnosti in pomen neologizma K ot ž e r ečeno , je izr az ,sinodal nos t ‘ neologiz em, ki g a v dok umen tih drug eg a v a- tik ansk eg a k onc ila še ne z asled imo. Izpeljan je iz besede sinoda. Synodos je gr šk a ses t a vl j en k a i z p r ed p o n e syn ,s ‘ , sk u p aj ‘ i n samo s t al n i k a hodos ,p o t ‘ . D o b esed n o t or ej pomeni ,pot sk upaj‘ , ,sk upna pot ‘ . V klasični gr ščini ima hodos še en pomen – hodos ni le pot, ampak tudi hišni pr ag. Synodos pomeni t or ej tudi sk upaj pr es t opiti pr ag hiš e, da bi se sr eč ali, pr ebiv ali sk upaj. Z a t o cerkv eni oče tje izr az upor abljajo v pomenu cerkv eneg a zbor a, z asedanja ( Hausman 2010, 197 ). 2 V S v e t em pismu izr az a sinoda k ot samos t alnik a ne najdemo. V Apd 9,7, k o Luk a piše o ljudeh, »ki so pot ov ali s« P a vlom v Damask, upor ablja dele žnik glagola synodeō – ,hoditi z, spr emlja ti‘ . V e v ang eljsk em odlomk u o poti s v e t e družine v jeruz alemski t empelj na pashalni pr aznik pa najdemo samos t alnik synodia – ,po- potna druščina ‘ (Lk 2,44). Pr v e kr šč ansk e sk upnos ti so z izr az om synodos o znače v ale litur gične zbor e , k ar pojem vkl jučuje v pomensk o polje, ki se pr ekriv a z i zr az oma Cerk e v (ekklēsia) i n občes tv o (koinōnia). Jane z Zla t ous t celo tr di: »Sinoda je ime Cerkv e« (Ekklēsia synodou estin onoma ) (Exp. in Salmo , 149, 1 [PG 55, 493]). Šele v 4. st. Evzebij Cezarejski pojem synodos upor ablja k ot t ehnični izr az z a zbor ov anja šk of ov (synodoi tōn episkopōn) (Hist. Eccl. 7, 27,2), t or ej k ot sopo- menk o izr az a ,cerkv eni zbor ‘ (Seiben 2009, 1186‒1187). V t ak em pomenu bese - do sinoda najdemo še v dok umen tih drug eg a v a tik ansk eg a k oncila, kjer je upo- r abljena 136-kr a t – in sicer k ot sinonim z a izr az k oncil, ki je upor abljen 45-kr a t. P odobno slik o vidimo tudi v obeh z ak onikih cerkv eneg a pr a v a – z ahodnem in vzhodnem. 2 G. Lampe na v aja, da v elik o pa tris tičnih besedil odr až a t a dv a pomena besede synodos : hoditi sk upaj in zbir a ti se, z aseda ti (1968, 1334–1335). 252 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 2. Trinitarni temelj teologije in duhovnosti občestva T eologija občes tv a je ob z orje v elikih tr dit e v drug eg a v a tik ansk eg a k oncila (Tillar d 1989, 5) – ut emeljena je na spo znanju, da Cerk e v iz vir a iz življenja, polnos ti in ob- čes tv a v S v e ti T r ojici. Je namr eč plebs adunata de Trinitate (C 2‒4; CS 2‒4). Cerk e v je dele žna življenja občes tv a S v e t e T r ojice v K ris tusu in v moči S v e t eg a Duha – in je poklic ana t o občes tv o r az širiti na v se ljudi. Vir , oblik a in namen sinodalnos ti je pr a v v »daru občes tv enos ti in v priz ade v anju z anjo« (MTK 2018, 43). Gla vni spod- buje v alec in us tv arjalec občes tv enos ti v Cerkvi je S v e ti Duh. T a je namr eč v T r ojici v e z ljube zni (nexus amoris), ki t o ljube z en posr eduje tudi Cerkvi. V t em smislu smemo tr diti, da sinodalnos t T r oedineg a Bog a odr až a in k njemu usmerja – s s v ojim udejanjanjem r az ode v a notr anje bis tv o Bog a in v odi k njemu. R . R epole (2019, 56) pr odorno r azmišlja: »Cerkv ena oblik a je t emeljna z a posr edo v anje t eg a, k ak šen je Bog , ki g a o znanja, s s v ojim življenjem. Sinodalnos t izr až a v življenju same Cerkv e is t o v e tnos t Bog a, ki jo gr adi in ki g a je poklic ana o znanja ti /.../ sinodalnos t je t emel jna, b i s tv en a r az se žn os t Cerkv e, n e z g o l j i n n e t ol i k o i z i ns trumen- t alnih v zr ok o v (da bi bilo o znanje v anje bolj učink o vit o), ampak z a t o , k er življenje in pričev anje Cerkv e ne mor et a ne us tr e z a ti t emu, k ar Cerk ev o znanja.« A v t or up r a vičeno opo z arja, da je pr a v izr až anje občes tv enos ti, ki je odse v sk u- pnos ti v S v e ti T r ojici, pris tna značilnos t in krit erij r esnične sinodalnos ti. Zg odo vina prič a, da je bilo v elik o sinod in k oncilo v , ki so bili v se pr ej k ot izr az občes tv enos ti. P odobna ne v arnos t je prisotna v edno , z a t o je z a sinodalnos t bis tv eneg a pomena pr eseg a ti z g olj f ormalne vidik e – in skrbe ti, da bi s truk tur a sinodalneg a pr ocesa in dog odk o v bila v pr vi vr s ti sr eds tv o globok eg a osebneg a poslu šanja S v e t eg a Duha i n t eg a, k ar udel e ž encem si nodal neg a pr ocesa Duh g o v ori . Z a t o je smi sel no na- črtno g ojiti ‚sinodalno k ultur o‘ , ki vključuje v er o , da je v sak ud Cerkv e poleg is t eg a dos t ojans tv a, pr eje t eg a pri kr s tu, pr ejel tudi posebno k arizmo. Pr a v posame zne k arizme, ki so dar Duha posame znik u z a blag or sk upnos ti, v ernik e med seboj po - v e z ujejo v eno K ris tuso v o T elo (C 4). Že v novozavezni teologiji – predvsem v Pavlovih pismih – je očitno, da se Kristusovo Telo rojeva iz evharistije, pri kateri so verniki zbrani po »milosti Jezusa Kristusa, ljubezni Boga Očeta in v občestvu Svetega Duha« (2 K or 13,13). Z a t o ne pr eseneč a dejs tv o , da je sr ediščni in pr v ens tv eni kr aj udejanjanja sinodalnos ti s v et a maša – ne sama po sebi, ampak pr ek o »polne, z a v es tne in deja vne udele žbe« sle- herneg a pri e vharis tični daritvi (MTK 2018, 47). Pri e vharis tiji je po delov anju S v e - t eg a Duha v Cerkvi najbolj na v z oč vs t ali K ris tus, ki po eni s tr ani omog oč a r azbir anje načina in k onkr e tnih k or ak ov z a ur esničev anje poslans tv a Cerkv e – po drugi pa v odi k soglasju, ki je obenem znamenje in sad Duha v K ris tusu (Rug gieri 2017, 71–91). Sr ediščnos t in pr v ens tv enos t e vharis tične daritv e z a sinodalnos t poudarja tudi t er - minologija – sinodo obhajamo , k ot obhajamo s v et o mašo. T udi „ Or do ad S ynodum “ pr edpisuje, da je tr eba sinodalni dog odek z ače ti z obhajanjem e vharis tije in in tr o- 253 Alenka Arko - Kairos sinodalnosti v Cerkvi niz acijo e v ang elija. Na t ak način poudarja, da je sinoda cerkv eni zbor , ki gr adi obče- s tv e nos t pr e k o poslušanja Bo žje be se de in nje ne g a r azbir anja, r azlik o v anja v luči K ris tusov e v elik onočne skrivnos ti. Dok umen t MTK „Sinodalnos t v življenju in poslans tvu Cerkv e “ pr eds t a vlja e vha- ris tično s truk tur o sinodalnos ti o z. občes tv enos ti Cerkv e v t očki 109. V njej z a v z ema pr v ens tv eno mes t o pr a v S v e t a T r ojic a. Občes tv o Cerkv e ni r e z ult a t dog o v or a, naše dobr e v olje, našeg a napor a, ampak je milos t en dar – k ot je dar tudi spr a v a z Bog om in br a ti, ki je pog oj občes tv a. T o se udejanja s poslušanjem Bo žje besede in dele- ž enjem K ris tuso v eg a t elesa. La tinski izr az communio pomeni t ak o obhajilo k ot ob- čes tv o – in t o r az se žnos t milos ti, k ot piše s v . A v guš tin, naz orno poudarja: »›Vi s t e K ris tuso v o t elo in njeg o vi udje.‹ (1 K or 10,17) Če s t e t or ej udje in K ris tusov o t elo , je na Gospodovi mizi v aša s v et a skrivnos t: pr ejema t e t o , k ar s t e. T emu, k ar s t e, odg ov arja t e: ›Amen‹ in z v ašim odg ov or om t o podpisu - je t e. Namr eč, r ečeno ti je: ›K ris tuso v o t elo‹ in ti odg o v arjaš: ›Amen‹. Bodi K ris tusov o t elo , da bo tv oj ›amen‹ r esničen.« (Sermo 272, 1 [PL 38, 1247]) Zg olj t ak šna z asidr anos t in odprt os t Bo žji milos ti je lahk o por oš tv o r azloče v anja poslans tv a v S v e t em Duhu. Se v eda pa e vharis tična r az se žnos t sinodalnos ti še ne pomeni, da je dov olj obhaja ti s v e t o mašo pr ed z ače tk om sinodalneg a pr ocesa – da je t o samo po sebi por oš tv o njeg o v e pris tnos ti. E vharis tija, ki je vir in vrhunec kr - šč ansk eg a življenja (C 11) – sr edišče, globina in ob seg življenja –, naj bi pr e ž ela bi- v anje posame znik a in sk upnos ti, miselnos t, odločitv e, r a vnanje t er jih nar edila ,ob - čes tv ene ‘ . 3. Potujoča Cerkev Bo žje ljuds tv o , ki je sk upaj na poti, ki živi sinodalno , je usmerjeno h K ris tusu, ki je P ot (Jn 14,6). Bog v K ris tusu ni ‚nad‘ Bo žjim ljuds tv om, ampak sr edi njeg a (Mt 18,20; 28,20). Sinodalna Cerk e v je – če upor abimo besede T ertulijana – rapre- sentatio Christi (Adv. Marc. I, 14 [CCSL 1, 455]): podoba in z akr amen t K ris tusa in hkr a ti njeg o v o pona v z očenje v S v e t em Duhu. T o r oje v a so z v očje in soglasje med posame znimi udi Cerkv e – k ar ne pomeni spr eje tja določene f ormule ali oper a- tivne odločitv e, ampak je pr edv sem concordantia oppositorum, enos t s v obodnih subjek t o v glede določeneg a vpr ašanja (Rug g eri 2017, 73‒88) . T a vidik sinodalno - s ti bi lahk o imeno v ali cen tripe t alni, saj Cerk e v v edno zno v a usmerja k njenemu sr edišču – K ris tusu. Sinodalnos t pa ima tudi cen trifug alni vidik: izr až a potujoči, r omar ski znač aj Cer - kv e, ki s t opa po K ris tuso vih s t opinjah in g a ž eli o znaniti do k onc a z emlje – in t o de- la ti do k onc a č aso v , k o bo v se člo v eš tv o zbr ano v Njem. Cerk e v je t or ej sinodalna, če posnema K ris tusa, mu služi in g a o znanja v sem ljudem v spoš t o v anju njiho vih osebnih k ariz em, in ne v njiho v em izničenju, k ot se dog aja v primeru klerik aliz acije laik o v in sek ulariz acije duho v ščine, na k ar opo z arja dok umen t MTK (2018, 104). Z a 254 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 t o pa niso pomembna samo k onkr e tna dejanja, ampak še pr ej v ses tr ansk o osebno do z or e v anje, ki pr edpos t a vlja pr oces, r az v oj, pot – da bi prišli do is t eg a čut enja in r az ume v anja v K ris tusu (Flp 2,5; Rim 12,2; 1 K or 2,16) v skladu z osebno k arizmo. Sinodalno t or ej ni z g olj čut enje, niso le ž elje ,hoditi sk upaj‘ – potr eben je tudi si- nodalni način r azmišljanja. T eg a lahk o o značimo k ot mišljenje, ki je uk or eninjeno v ,dogodk u K ris tus ‘ in ki se v zgodovini nadaljuje po delov anju S v et eg a Duha. Ž e pape ž Jane z P a v el II. je v apos t olsk em pismu „ Ob z ače tk u nov eg a tisočle tja “ poudaril, da mor a biti Cerk e v »hiša in šola občes tv a« (št. 43). Pristne sinodalnosti torej ni, če ni iskanja skupnosti, občestva v ponižnosti in pokorščini Kristusu in tudi drug drugemu – za kar je potrebno notranje prečiščenje. Dokument „Sinodalnost v življenju in poslanstvu Cerkve“ t ak o pr epo zna v a pris tneg a duha sinodalnos ti v himni iz P a vlo- v eg a Pisma Filipljanom: »Phronēsis (mišljenje) učence v mor a biti tis t o , ki g a pr eje- majo od Očet a z ar adi z asidr anos ti v K ris tusu. Kenosis (izničenje) K ris tusa (Flp 2,7-10) je r adik alna oblik a njeg o v e pok or ščine Oče tu, z a učence pa je poklic anos t čutiti, r azmišlja ti in r azloče v a ti v ponižnos ti Bo žjo v oljo v hoji z a Učit eljem in Gospodom.« (MTK 2018, 112) P ape ž Fr ančišek t o imenuje »odnosni pogled na s v e t, ki pos t aja sk upno spo znanje, vizija v viziji bližnjeg a in sk upna vizija vseh s tv ari« (LF 27). V pr - v em primeru ,jaz‘ gleda , tr e tjeg a ‘ , t or ej r ealnos t; s pogledom ‚ ti‘ v drug em pa dv a, ki s t a se pr edhodno ,spor azumela ‘ , gleda t a v is t o smer (Clemenzia 2019, 114). P ape ž Fr ančišek (2021) je v s v ojem r azmišljanju pr ed z ače tk om sinodalneg a p r o cesa 9. o k t o b r a l an i o p o z o ri l n a tri n e v arn o s ti, ki se j i h mo r amo z a v ed a ti – i n se jim iz ogiba ti –, da bi bila namen sinodal neg a pr ocesa in njeg o v o iz v ajanje r es pr a v a in učink o vit a: f ormaliz em , in t elek tualiz em in imobilnos t. V prime ž u f orma- lizma se Cerk e v znajde t edaj, k o je sinoda nek ak šen izr edni izr eden, v endar samo na z unaj – ne pa dejanski pr oces r azloče v anja, k ak o naj Cerk e v z Bo žjim delo v a- njem v s v e tu bolj sodeluje. V in t elek tualiz em bi se sinoda izr odila, če bi sinodalni pr oce s pos t al z ade v a š tudijsk e sk upine , k i bi o pr oble mih Ce r k v e in s v e t a r az g la- bljala sicer z elo k ompe t en tno , v endar ab s tr ak tno. T r e tja ne v arnos t je v ztr ajanje pri tr adi ciji: bol j v arno je os t aja ti pri s t ar em in ut ečenem, ne spr eminja ti ničesar . T ak šna drž a je ne v arna z a t o , k er pomeni ne jema ti r esno v pr e tr es znamenj č asa, v k a t er em živimo – k er ne dopušč a pr enov e mišljenja, drž, pr ak se in cerkv enih struktur. 4. Hierarhični in karizmatični darovi Danes se v t eološki lit er a turi ši r ok o upor ablja f ormula Legr anda (2007, 72), da je z a sinodalnos t bis tv ena soodvisnos t odg o v ornos ti in posr edo v anja hkr a ti ,v seh ‘ (t o je celotneg a Bo žjeg a ljuds tv a), ,nek a t erih ‘ (šk of o v v esoljne Cerkv e ali duho vni– k o v v kr aje vni Cerkvi) udo v Bo žjeg a ljuds tv a in pa ,eneg a ‘ (s v e t eg a oče t a v v esoljni Cerkvi o z. šk of a v kr aje vni). »Sinodalna Cerk e v je Cerk e v , ki podpir a soudele žbo in soodg o v orno s t. V ur esniče v anju sinodalnos ti je poklic ana k t emu, da – v moči oblas ti, ki jo je K ris tus podelil zboru šk of o v s pape ž em na čelu – najde načine so- delo v anja vseh, v skladu s poklic anos tjo posame znik a.« (MTK 2018, 67) 255 Alenka Arko - Kairos sinodalnosti v Cerkvi T e ma od bliz u z ade v a hie r ar hične in k arizma tične dar o v e k r šče nih (K ongr e g a- cija z a nauk v er e 2017), o k a t erih g o v ori ž e apos t ol P a v el, in sicer v pogla vjih, kjer r az vi ja t emo Cerkv e k ot K ri s tuso v eg a t el esa: 1 K or 12,12-17; Ri m 12,4-5 i n E f 4,4. 3 Z njo P a v el izr až a t ak o edinos t Cerkv e (eno t elo) k ot r azličnos t njenih udo v , ki so uk or eninjeni v umrlem in v s t alem K ris tusu. F ormula »en Christō / en Kyriō« – »v K ris tusu / v Gospodu« (1 K or 15,45) – je v Corupus Paulinum pog os t a. V členit e v v K ris tusa se z g odi pri kr s tu (1 K or 12,13; Gal 3,27) in po e vharis tiji (1 K or 10,16-17), t or ej po S v e t em Duhu, po milos ti. Od t od sledi, da s t a z a življ enje Cerkv e solidar - nos t in služ e nje bis tv e ne g a pom e na. V si udje so namr e č potr e bni in pom e mbni, v si imajo enak o dos t ojans tv o , a tudi odg o v ornos t z a sk upnos t. Barbaglio (2007, 37) g o v ori o dv ojni dinamiki sinodalnos ti – v ertik alni in horiz on t alni – pri P a vlu: »K er so po milo s ti v erniki dele žni is t eg a izk us tv a K ris tusa, so priobčeni drug dru- g emu, z drugimi besedami – občes tv o med njimi je posledic a občes tv a s K ris tusom, ki jim je sk upno . Njiho v a po v e z anos t s K ris tusom je t emeljni r azlog njiho v e po v e- z anos ti med seboj.« Izr az k ar izm a (izpe ljank a iz g r šk e be se de charis – , m ilos t, z as t onjsk i dar ljube - zni‘ ) pr ič a, da je sle he r ni duho v ni dar z as t onjsk a pobuda Bog a. Še v e č – k e r g r e z a ne z asluž en dar , se ne mor e nihče ponaša ti niti s s v ojo osebno k arizmo niti s t em, da ima v se k arizme, k ot tudi ni hče ne mor e tr diti, da je br e z k arizme. Naspr otno , v sak omur je dana ena od k ariz em – ne z anj osebno , ampak najpr ej z a t o , da bi z njo služil sk upnos ti, Cerkvi s ponižnos tjo (tapeinophrosynē), kr otk os tjo (praytē), s potrpe žljiv os tjo in pr enašanjem drugih (E f 4,2-3): t ak o se posame znik upodablja K ris tusu. Duhovni dar ovi so namr eč dar ov ani »po meri K ris tusov eg a daru» (E f 4,7). 4 P a vlov nauk je z a sinodalnos t bis tv eneg a pomena, saj prič a, da se naspr otja in tr enja med posame znimi udi Cerkv e ne mor ejo r ešev a ti z medsebojnim sooč anjem – njeg o v r e z ult a t je obič ajno pr emoč nek a t erih in frus tr acija drugih –, ampak le na podlagi odnosa s K ris tusom (Pitt a 2009, 426). Če Pavlov nauk o karizmah prenesemo na raven sinodalnosti, je treba poudariti dva vidika: soudeleženost vseh udov Cerkve v sinodalnem procesu (tudi soodg o- v ornos t z anj) in pa v ods tv eno vlog o pas tirje v , tj. šk of o v , ki ni delegir ana, ampak bo žjepr a vna – njen namen je ohr anja ti enotnos t v Cerkvi. 3 Apos t ol upor ablja podobo , ki je bila v an tičnem s v e tu znana z a izr až anje edinos ti v socio-političnem smislu (prim. Pla t on, Resp. 370 A -B; Aris t ot el, Politica V , 462d; Tit Livij, Ab Urbe Condita 2, 32,7–12; Senek a, De ira 2, 31,7) in v smislu or g ansk os ti v esolja. 4 Z animi v o je, da s t a v najdaljšem se znamu (1 K or 12, 8-10), s k a t erim hoče apos t ol pr eds t a viti bog as tv o dar ov , danih sk upnos ti, na pr v em mes tu modr os t in spo znanje, ki s t a v e z ana na besedo – t or ej na učit eljsk o službo (Co llins 1999, 451) o z. na t o , k ar gr adi sk upnos t Cerkv e. V nada lje v anju v v v . 28-30 pa P a v el na v aja dar o v e, ki dajejo Cerkvi or g ansk o s truk tur o. T udi tuk aj so na pr v em mes tu tis ti, ki imajo v ods tv eno in učit eljsk o službo – apos t oli, pr er oki in učit elji –, ki služijo r as ti Besede (F abris 1999, 169‒175). V Rim 12, 6b-8 je na pr v em mes tu pr er oš tv o , sledit a mu služ enje – pri P a vlu sinonim z a pri - dig anje (P itt a 2009, 430) – in pouče v anje . P odobno podobo v idimo v E f 4, 11, k je r so na pr v e m me s tu z ope t apo s t oli, t o je priče v s t aleg a Gospoda ali iz v orni služ abniki, sledijo pr er oki ali us t ano vit elji posa - me znih sk upnos ti in e v ang elis ti, pas tirji in učit elji (R omanello 2003, 153‒154). Kljub t emu pa z a P a vla apos t oli niso v eč k ot drugi udje Cerkv e, t em v eč služ abniki, dela v ci, pomočniki (F abris 1999, 169‒175). T o je najbolj očitno vidno v t emeljnem krit eriju pris tnos ti sleherne k arizme: ljube zni (1 K or 12,31). »Nik omur ne bodit e nič dolžni, r az en da se med seboj ljubit e. K dor namr eč bližnjeg a ljubi, je pos t a v o spolnil.« (Rim 13,8) 256 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 Vidik soudele ž enos ti in soodg o v ornos ti je t esno po v e z an tudi z vpr ašanjem iz- bir e udele ž ence v sinodalneg a pr ocesa, ki naj ne bi bili določeni po člo v eških me - rilih – ampak naj bi bili izbr ani tis ti, ki so sposobni sk upaj posluša ti, »kaj Duh govori Cerkvi po Božji besedi, ki odmeva v našem času, in z očmi vere razlagati znamenja časa« (MTK 2018, 68). Čepr a v je tr eba apos t olsk os t Cerkv e v edno z ag ot o viti, pa so u d el e ž en ci si n o d e o z. si n o d al n eg a p r o cesa l ah k o i zb r an i n a r azl i čn e n ači n e i n v r azl i čn em š t e vi l u – gl ed e n a p o kl i cn o i z o b r azb o i n i z v ed en o s t p o same zn i k a z a p o - same zno t emo , o k a t eri Cerk e v v sinodalnem pos t opk u r azmišlja na r azličnih r a v - neh. R epole (2019, 60) z a t o piše: »Dejstvo, da obstajajo različni sinodalni dogodki, tudi zaradi tematik, ki jih v različnih časih obravnavajo, je potrebno posledično vsakič posebej določiti, kateri kristjani imajo večjo avtoriteto zaradi večje kompetentnosti g le de obr av nav anih te m. Očitno je , da k ompe te ntnost ni v e zana samo na zakrament svetega reda, ampak tudi na karizmo, ki jo je posameznik prejel in razvil tekom svojega krščanskega življenja.« Izbir a udele ž encev je pov e z ana tudi z nujnos tjo posvetovanja škofov z udi Cerkve oz. z laiki. Posvetovanje je bistvenega pomena za to, da se sinodalni zbor n e b i razd el i l n a man jši n o i n veči n o , temveč b i b i l o mo go če v ro d o vi tn em d i al o gu priti do čim večjega soglasja. To je sad navzočnosti vstalega Gospoda v moči Svetega Duha, ki deluje v vseh – in ne le v nekaterih. Čeprav razlikujemo med zgolj posvetovalnim glasom (votum tantum consultivum), ki pripada laik om, in odloču- jočim glasom (votum deliberativum), ki g a imajo pas tirji, slednji mnenj v ernik o v ne smejo podcenje v a ti. Dok umen t MTK poudarja, da pos v e t o v alneg a glasu v Cer - kvi ne gr e iz enače v a ti s pomenom, ki g a ima v civilnem pr a vu. Ne gr e pr epr os t o z a g la so v a nje , k je r pr e v la da v e č ina, k ot v pa r lam e n t ar izm u, t e m v e č z a poslušanje ,ž eljá (vota )‘ Bo žjeg a ljuds tv a (2018, 68) – saj je lahk o tudi r az ume v anje manjšine z a posame zne odločitv e odločujoče. Dok umen t MTK opo z arja tudi na r azlik o »med pos t opk om oblik o v anja določe - ne odločitv e (decision-making), ki pot ek a v sk upnem r azpo zna v anju, pos v e t o v anju in sodelo v anju, t er med spr eje manjem pas t or alne odločitv e (decision-taking); t o pa je v pris t ojnos ti šk of a, ki je por ok apos t ols tv a in k a t oliš tv a« (69) – v endar ne izključno , saj Z CP pr edvide v a, da smejo pas tirji v posebnih primerih ukr epa ti šele pot em, k o so po poti, ki jo določ a k anonsk o pr a v o , pridobili r azlična mnenja. 5 Nuj- nos t po s v e t o v anja šk of o v z duh o vniki in laiki t or ej ne iz vir a iz pomanjk anja k om- pe t enc, t em v eč »iz z a v edanja, da mor a odločit e v izhaja ti iz poslušanja Bo žjeg a ljuds tv a in mor a biti pr e v edena v dejanje r esničneg a ‚soglasja ‘ (con-sentire), 6 ki izr až a učljiv os t celotne sk upnos ti delo v anju S v e t eg a Duha« (Gir audo 2019, 62). 5 Z CP določ a naslednje: k adar pr eds t ojnik potr ebuje priv olit ev ali nas v e t k ak eg a zbor a (collegium) ali sk upine oseb (coetus), mor a sklic a ti zbor ali sk upino ali ju po vpr aša ti z a mnenje v skladu z z ak onom (k an. 127, § 1; k an 166; k an. 166–173). Da so dejanja v elja vna, mor a pridobiti mnenje v seh (k an. 127, § 2). 6 Glag ol con-sentire, ki pomeni ,pr epo zna ti, soglaša ti z‘ – podobno k ot samos t alnik consenso (,soglasje ‘) –, je ses t a vljenk a iz pr edpone con- ,s ‘ , sk upaj‘ in glag ola sentire (,sliša ti, posluša ti‘). Soglasje je t or ej r e z ult a t sk upneg a poslušanja. 257 Alenka Arko - Kairos sinodalnosti v Cerkvi Glede v ods tv ene vlog e o z. hier arhičnih k ariz em pa v elja poudariti, da k anonsk o pr a v o še v edno v ztr aja, da se lahk o sinodalni pr oces ur esničuje le znotr aj hier arhično s trukturir ane sk upnos ti v ernik ov , na čelu k a t er e je na kr ajevni r a vni šk of , na v esoljni pa s v eti oče. T ak šna s truktur a, če je le pr a vilno r azumljena, ne pomeni r az deljenos ti sk upnos ti 7 – pas tirji so namr eč v imenu edineg a P as tirja poklic ani delov a ti v dobr o občes tv a in z a njegovo r as t (C 27). V t eološki lit er aturi se vsek ak or poja vlja vpr ašanje, k ak o globlje r az ume ti načelo rimsk eg a pr a v a, ki g a je priv z ela tudi Cerk e v: »Quod omnes t angit, ab ominibus tr act ari et appr obari debet« (Cong ar 1958, 210‒259) – še posebej glede na dejs tv o , na k a t er o opo z arja ž e CS 43, da pas tirji v vseh s tv ar eh niso in ne mor ejo biti iz v edeni do t e mer e, da bi imeli iz delane odgov or e na vsa vpr ašanja in pr obleme, ki se poja vljajo v k onkr etnem z godovinsk em tr enutk u. 5. Razločevanje Z a sinod alni pr oces je z elo pom embno občes tv eno r azloče v anje. Namen sinodal - neg a r azloče v anja je poslušanje Bo žjeg a glasu in hkr a ti sk upaj z Bog om poslušanje krik a Bo žjeg a ljuds tv a – t or ej k on t emplacija Bog a in njeg o v eg a delo v anja v z g odo- vini in k on t emplacija Bo žjeg a ljuds tv a (E G 154). V sinodalnem r azloče v anju igr a poleg upoš t e v anja drugih objek tivnih krit erije v (Bo žja beseda, živ o izr očilo Cerkv e, k arizme, recta ratio, modrost, ki izvira iz zakla- dnice posame znih k ultur , r az v oj cerkv ene z a v es ti) odločilno vlog o čut v er e pri v er - nikih (sensus fidei fidelium). Njeg o v s v e t opisemski t emelj lahk o najdemo v 1 Jn 2,27. Gr e z a maziljenje, ki so g a v erujoči pr ejeli pri kr s tu. C 12 g a opr edeljuje k ot in tuitivno r az ume v anje vpr ašanj, ki z ade v ajo v er o in mor alo , k ar Bo žje ljuds tv o dela ne zmotljiv o in credendo . Čut v er e je v sinodalnem pr ocesu t ak o pomemben z a t o , k er je na njem ut emeljena nujnos t poslušanja hier arhije Bo žjeg a ljuds tv a in pos v e t o v anja z njim, k o gr e z a odločitv e v Cerkvi (Fr ančišek 2013, 119). Se v eda se v z v e zi s t em samo po sebi pos t a vlja vpr ašanje, k ak o se danes, v r az- kris tjanjenem s v e tu, sensus fidei fidelium izr až a: k og a in v k olik šni meri je tr eba posluša ti, še posebej k er je sinodalnos t lahk o hitr o r azumljena k ot s v oje vr s t en parlamen t ariz em, kjer lahk o sleherni izr azi s v oje in t er ese in z ah t e v e, ki niso v edno v skladu s cerkv enim izr očilom ali s k anonskim pr a v om – ali pa so br e z t eološk e podlag e. T a vpr ašanja in pr obleme, ki so po v e z ani z njimi, naz orno pr eds t a vlja do- k umen t MTK „Sensus fidei v življenju Cerkv e “ (2014), ki poja snjuje najpomemb - nejše drž e, ki so pog oj z a r odo vitno in deja vno udele ž enos t v ernik a v čus tvu v er e v ernih (čl. 88‒1 05). Besedilo poudarja medsebojno pr eple t enos t t eh drž in ne z a- dos tnos t le ene ali drug e. K er so t e drž e bis tv ene tudi z a r esnično sinodalnos t, jih tuk aj po v z emamo. 7 Od drug e polo vice 16. s t ol. pa do drug eg a v a tik ansk eg a k oncila je bila t ak a ločenos t pr a vilo , saj je bila Cerk ev opr edeljena k ot societas perfecta et inaequalium. Zgov orna je npr . tr dit ev dekr et a S v et eg a uficija Lamentabili (1907): »In de finiendis v erit a tibus it a c ollabor an t discens e t docens E cclesia, ut do - cen ti E cclesiae nihil super sit, nisi c ommunes discen tis opina tiones.« (Denzing er , t č. 3406) 258 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 Najpomembnejša je g ot o v o ak tivna udele ž enos t v življenju Cerkv e: r edno mo- litv eno življenje v ernik o v in še posebej udele žba pri e vharis tiji in z akr amen tu spr a- v e, sogla sje z nauk om Cerkv e glede vpr ašanj v er e in mor ale, ž elja izpolnje v a ti z a- pov edi, pr epo znanje in udejanjanje duhovnih dar ov in k ariz em, ki jih je posame znik pr ejel z a dobr o sk upnos ti, t er pogum z a br a tsk o opominjanje in spr ejemanje opo- minov (št. 89). Z eno besedo bi to držo lahko povzeli z besedami sentire cum Eccle- sia. Ne gr e z a ab s tr ak t en pojem, ampak z a r esnično do življanje, da smo br a tje in ses tr e v K ris tusu – z a medsebojno skrb in ž eljo gr aditi občes tv o Cerkv e t er po s v o- jih močeh prispe v a ti z a sk upno dobr o tudi iz v en nje. T ej t eme ljni drži sledijo še posl ušanje in pr emišlje v anje Bo žje besede, posebej v č asu bog osluž ja, t er odg o v or sr c a nanjo – v er a, ki se v luči r az uma v edno zno v a pr ena vlja (prim. Rim 12,2); poslušanje in spr ejemanje učit eljs tv a Cerkv e; s v e t os t življenja, izr až ena v ponižnos ti, s v obodi in v eselju, h k a t erim so poklic ani v si kr - šče ni (C 5). Br e z t e h dr ž ude le ž e nci sinodalne g a pr oce sa t e žk o slišijo t o , k ar Duh Ce rkvi v določe ne m č asu r e snično g o v ori (Raz 2, 7) – pr e dlogi in r e šitv e pa so z a t o lahk o z g olj f ormalni, br e z duhovne us tv arjalnos ti, ki je las tna S v e t emu Duhu in tis tim, ki se mu dajo v slehernem č asu v oditi. 6. Sinodalnost na ravni krajevne Cerkve K er je si nodaln os t v eč k ot le zbornos t šk of o v , zbr anih sk upaj s P e tr om in pod P e - tr om (cum Petro et sub Petro), pr ek o k a t er e se skrivnos tno ur esničuje občes tv o med vsemi Cerkv ami, se primarno udejanja v kr ajevnih Cerkv ah (Borr as 2014, 647). Šk of o v sk a zbornos t, ki ne bi bila uk or eninjena v k onkr e tnih Cerkv ah in v sk upni poti v erujočih, ki jih ses t a vljajo , t or ej v sinodalnos ti na kr aje vni r a vni, bi bila z g olj ab s tr ak tna – saj ne bi upoš t e v ala k onk r e tne g a živ lje nja Bo žje g a ljuds tv a. Znotr aj kr aje vnih Cerkv a se sinodalnos t udejanja na r a vni duho vnišk eg a zbor a posame zne šk ofije in pa znotr aj sinodalnih s truk tur , ki vključujejo tudi laik e. Najbolj slo v esen sinodalni dog odek v kr aje vni Cerkvi je šk ofijski cerkv eni zbor ali sinoda. Gr e z a nek ak šen ,milos tni dog odek‘ pod v ods tv om šk of a, sklic an v ime- nu K ris tusa, da bi Cerk e v sk upaj pr eudarjala, k ak o odg o v arja ti na pas t or alne izziv e in ur esniče v a ti poslans tv o Cerk v e. V pr vih s t ole tjih so bile šk ofijsk e sinode pog o- s t e. Nicejski cerkv eni zbor (325) je od šk of o v z ah t e v al, naj jih sklicujejo dv akr a t na l e t o. K asneje so p os t ajal e v se r ed k ejše – i n ž e v sr ed n jem v ek u mar si kje b ol j k ot ne iz je m ni dog odk i. Če pr a v se sk o z i z g odo v ino poja v lja jo r a z lič ni posk usi po ž iv lja - nja sinodalne pr ak se na r e gionalni in šk ofijsk i r a vni, k ot npr . v s t olnih k apitljih in or g aniz aciji življenja uboš tv enih r edov , pobud posame znih šk of ov po triden tinsk em k oncilu (s v . K ar el Bor omejski in s v . T uribij Mongr o v eški) – t er od drug e polo vice 1 9 . s t. z us t ana v ljanje m šk of o v sk ih k on f e r e nc in po dr ug e m v a tik ansk e m k onc ilu tudi skli cem šk ofijskih sinod v nek a t erih kr aje vnih Cerkv ah –, pa v se do danes t a pr ak sa ni niti us t aljena niti šir ok o spr ejet a. Mor da z ar adi močne klerik aliz acije Cerkv e, mor da pa tudi z ar adi neg a tivnih izk ušenj sinodalnih zbor o v , ki so posledi - c a pomanjkljiv e f ormacije udele ž ence v . 259 Alenka Arko - Kairos sinodalnosti v Cerkvi P oleg šk ofijsk e sinode v kr aje vnih Cerkv ah ob s t ajajo tudi s t alni sinodalni or g ani: šk ofijsk a k urija, zbor s v e t o v alce v , k apit elj k anonik o v , g ospodar ski s v e t, duho vniški s vet in šk ofijski pastor alni s vet (Š 27). Dokument MTK o sinodalnosti prav v slednjem vidi »najustreznejšo stalno strukturo za uresničevanje sinodalnosti v krajevni Cerkvi« (2018, 81), in sicer z ar adi njeg ov e nar a v e o z. ses t a v e (v anj so vključeni duhovniki, r edovniki in laiki – člani cerkv enih gibanj in s tr ok ovnjaki z r azličnih podr očij), pog os t os ti sr eč anj, načina delo v anja t er cilje v in vpr ašanj, ki jih obr a vna v a. T o pr eprič anje je s v oje vr s t en odme v na besede pape ž a Fr ančišk a (2013) ob z ače tk u pape ž e v anja: »P as t or alni s v e ti so z elo pomembni! Šk of ne mor e v oditi šk ofije br e z šk ofijsk eg a pas t or alneg a s v e t a!« Na v odilo K ongr eg acije z a duho v ščino „P as t or alno spr eobrnjenje ž upnijsk e sk u- pnos ti v službi misijonsk e g a poslans tv a Ce r k v e “ pr e dvide v a pole g ž upnijsk e g a g o- spodar sk eg a s v e t a tudi ob v e z en ob s t oj ž upnijsk eg a pas t or alneg a s v e t a, ki g a v e - lja vni Z ak onik cerkv eneg a pr a v a le pripor oč a (k an. 536, § 1) – t o je mo žnos t z a ak tivno vključe v anje laik o v v načrt o v anje in iz v ajanje pas t or alne deja vnos ti v ž u- pniji. Omenjeni dok umen t vidi t eološki t emelj pas t or alneg a s v e t a v dejs tvu, da je Cerk e v K ris tuso v o T elo , iz k a t er eg a se r oje v a duho vnos t občes tv a: »V krščanski skupnosti namreč različnost karizem in služb, ki izhaja iz utelešenja v Kristusa in iz daru Svetega Duha, ne more biti nikoli tako enovita, da bi postala ›uniformiranost, obveznost, da bi počeli vse skupaj in enako ter mislili vsi vedno na enak način‹. 8 Naspr otno , v moči kr s tneg a duho vniš tv a je v sak v ernik določen z a gr adit elja v seg a T elesa, hkr a ti pa v se Bo žje ljuds tv o v medsebojni soodg ov ornos ti udov dele ži pri poslans tvu C erkv e, t o se p r a vi , d a r azl o ču j e v z g o d o vi n i zn amen j a Bo žj e n a v z o čn o s ti in pos t aja prič a njeg o v eg a kr aljes tv a.« (109) Župnijski pastoralni svet torej ni zgolj neka formalna struktura, ampak dejavnik razločevanja – namenjen temu, da bi župnijska skupnost konkretno rasla v duhu Evangelija, predstavlja poseben kraj, kjer lahko verniki izražajo konkretne predloge za blagor celotne skupnosti, torej tako pastirjev kot drugih vernikov (Z CP , k an. 536, § 2). 7. Zaključek Sinodalni pr oces je uspešen, če pripelje do odločit ev . La tinsk a beseda decidere (od de-caedere – ,odr e z a ti od‘) pomeni dobesedno ,oddeliti‘ , izbr a ti določeno s tv ar in se odr eči vsem drugim. Sinodalne odločitv e naj bi bile spr ejet e v moči vs t aleg a K ris tusa, ki ž eli »vse prit egniti k sebi« (Jn 12,32), zbr a ti r azkr opljene Bo žje otr ok e v eno – z a vt orit et o Gospoda, ki je z a nas dal s v oje življenje, in ne z a vt orit arizmom, t or ej s soglasjem v ernih. Razločev anje, ki ne bi pripeljalo do odločitv e, v k a t eri se lahk o pr epo zna pr a v vsak, nima nobeneg a smisla. Bilo bi 8 P ape ž Fr ančišek. Homilija pri maši na bin k oš ti (4. junija 2017), v: AAS 109 (2017), 711. 260 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 k ot pot, ki ne pripelje do cilja in na k a t er o se podajo le r edki. V z g odo vini po zna- mo sinode, k a t erih odločitv e niso os t ale le neur esničene, ampak tudi nespr eje- t e – k er niso bile odg ov or na znamenja č asov . Za t o s t a spr ejem, r ecepcija nad- vse pomembna – s t a k ot lakmusov papir pris tnos ti, aktualnos ti in primernos ti odločit ev; pomenit a pr ev erjanje, v erifik acijo (la tinsk o verum facere). Sinodalni pr oces je uspešen, če dose ž e tr ojno soglasje: z živim izr očilom Cerkv e, z udele- ž enci pr ocesa in z Bo žjim ljuds tv om, ki sinodalne sklepe spr ejme in ur esničuje. Kratice C – Koncilski odloki 1980 [Dogma tična k ons titucija o Cerkvi (1964)]. CCSL – Corpus Chris tianorum Series La tina. CS – Koncilski odloki 1980 [P as t or alna k ons titucija o Cerkvi v sedanjem s v e tu (1965)]. EG – Fr ančišek 2014 [E v ang elii g audium]. KKC – K a t ekiz em K a t olišk e Cerkv e 2008. LF – Fr ančišek 2013b [Lumen fidei]. MTK – Mednar odna t eološk a k omisija. PG – Migne 1857–1866 [P a tr ologia Gr aec a]. PL – Migne 1844–1864 [P a tr ologia La tina]. Š – Koncilski odloki 1980 [Odlok o pas tir ski službi šk of o v v Cerkvi (1965)]. ZCP – Z ak onik Cerkv eneg a pr a v a 1983. Reference Barbaglio, Giuseppe. 20 07 . L a f e d e c r i s ti a n a , I n - S e i n m i s ti c o e M i t - S e i n s o c i a l e : l a p r o s p e tti - v a e c c l e s i o l o g i c a d i P a o l o. V : A s s o c i azi o n e teologica italiana, Chiesa e sinodalità: Coscien- za, forme, processi, 3 1 – 6 6 . M i l a n o : G l o s s a . Borras, Alphonse. 201 4 . T r o i s e x p r e s s i o n s d e l a s y n o d a l i t é d e p u i s V a ti c a n I I . Ephemerides Theologicae Louvanienses 9 0 : 6 4 3 – 666 . Clemenzia, Alessandro . 201 9 . S i n o d a l i t à e d i s c e r - n i m e n t o c o m u n i t a r i o. V : Pi e r o C o d a i n R o b e r t o Re p o l e , u r . La sinodalità nella vita e nella mis- sione della Chiesa. Commento a più voci al Documento della Commissione teologica inter- nazionale , 107 – 11 5. B o l o g n a : ED B . Collins, Raymond F. 1 9 9 9 . First Corinthians. Colle - g ev i ll e , MN : L i tur gi c al P r e s s . – – – . 201 8 . S i n o d a l i t à n e l l a v i t a e n e l l a mi s s i o n e d e l l a C h i e s a . V a ti k a n : L i b r e r i a Ed i t r i c e V a ti c a na . Congar, Yves. 195 8 . » Q u o d o mn es t an gi t, ab o mini - b u s tr a c t ar i e t ap p r o b ar i d eb e t « . Revue histo- rique de droit français et étranger 3 6:210 – 2 59. Frančišek. 2013a. Dis cor s o del S anto Padre Fr ance - s co. Incontro con il c lero, p er s one di vi t a con - s ac r at a e membri di consi gli pas tor ali in C attedr a - le di S an Ru fino ad A s sisi. 4. 10. ht tps:/ /w w w . vatic an. va/ content /francesco /it / speeches/2013 / oc tober / document s/ papa -francesco_ 2 0 13 1 0 0 4 _ clero -assisi.html (pridobljeno 12. 5. 2022 ). – – – . 201 3 b. L u č v e r e. C e r k v e n i d o k u m e n ti 1 3 8 . L ju b ljana : D r u ži na . – – – . 201 4 . V e s e l j e e v a n ge l i j a . C e r k v e n i d o k u m e n - ti 1 4 0 . L j u b l j a n a : D r u ž i n a – – – . 201 5. D i s c o r s o i n o c c a s i o n e d e l l a c o m m e - m o r azi o n e d e l 5 0˚ a n n i v e r s a r i o d e l l ’i s ti t uzi o n e d e l S i n o d o d e i v e s c o v i . 1 7 . 10 . Acta Apostolicae Sedis 107 : 11 3 8 – 114 4 . – – – . 2021. Discor so in o cc asione del Momento di Rifles sione per l ’inizio del Percor so Sino dale. 9. 10. ht tps:/ / press. vatican. va/ content / salastampa/it / bollet tino / pubblico /202 1/ 10 /0 9 /0 6 4 8/0138 4. html (pridobljeno 12. 5. 2022 ). Giraudo, Alessandro . 201 9 . St r u tt u r e e d e v e n ti s i n o d a l i : u n a l e tt u r a c a n o n i s ti c a . V : Pi e r o C o d a i n R o b e r t o Re p o l e , u r . La sinodalità nella vita e nella missione della Chiesa , 6 1 – 70 . B o l o g n a : Ed izi o n i D e h o n i a n e B o l o g n a . 261 Alenka Arko - Kairos sinodalnosti v Cerkvi Hausman, Nöelle. 2010 . D é l i b é r e r e n s y n o d e d e s é v é q u e s ? V : A l p h o n s e B o r r a s , u r . Délibérer en Église , 1 8 5 – 1 97 . B r u s e l j : L e s s i u s . Katekizem Katoliške Cerkve . 20 0 8 . L j u b l j a n a : D r u ži na . Koncilski odloki: konstitucije, odloki, izjave, pos- lanice Drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965) . 1 9 8 0 . L j u b l j a n a : N a d š ko fi j - sk i o r di n ar iat v L j ub l j an i . Kongregacija za nauk vere. 201 7 . C e r ke v s e p o - m l a j a . L j ub l j an a : D r u ž i n a . Lampe, Geoffrey William Hugo. 1 96 8. A Patristic Greek Lexicon. O x f o r d : C l a r e n d o n Pr e s s . Legrand, Herve. 20 07 . L a s i n o d a l i t à a l V a ti c a n o I I e d o p o i l V a ti c a n o I I: U n ’i n d a g i n e e u n a r i fl e s s i o - n e t e o l o g i c a e i s ti t uzi o n a l e. V : A s s o c i azi o n e teologica italiana. Chiesa e sinodalità: Coscien- za, forme, processi, 6 7 – 10 8 . M i l a n o : G l o s s a . Mednarodna teološka komisija . 201 4 . S e n s u s fi d e i n e l l a v i t a d e l l a C h i e s a. V a ti k a n : L i b r e r i a E d it rice V a tic a n a . – – – . 201 8 . L a s i n o d a l i t à n e l l a v i t a e n e l l a m i s s i o n e d e l l a C h i e s a . V a ti k a n : L i b r e r i a Ed i t r i c e V a ti c a - na. Migne, Jacques Paul, ur. 1 8 4 4 – 1 8 6 4 . Patrologiae cursus completus: Series Latna . P a r iz: A p u d Gar ni e r . – – – . 1 8 5 7 – 1 8 6 6 . Patrologiae cursus completus: Series Graeca . P a r iz: A p u d G a r n i e r . Pitta, Antonio . 20 0 9 . Per me vivere è Cristo: Itine- rario spirituale con san Paolo . M i l a n o : Ed izi o n i san Paolo. Repole, Roberto. Verso una teologia della sinoda - l i t à : A l c u n e c o n s i d e r azi o n i d i f o n d o i n r e l azi o n e a l s e c o n d o c a p i t o l o d e l D o c u m e n t o. V : Pi e r o C o d a i n R o b e r t o Re p o l e , u r . La sinodalità nella vita e nella missione della Chiesa , 49 – 6 0 . B o l o - g n a : Ed izi o n i D e h o n i a n e B o l o g n a . Romanello, Stefano . 20 0 3 . La lettera agli Efesini: Nuova versione, introduzione e commento, M i l a n o : Ed izi o n i s a n P a o l o. Ruggieri, Giuseppe. 201 7 . La Chiesa sinodale. B a r i: Laterza. Sieben, Hermann Joseph. 20 0 9. Sy n o d e : I . H i s t o - r i s c h - t h e o l o g i s c h . V : W . K a s p e r e t a l i i . Lexikon für Theologie und Kirche. Z v . 9 , 11 8 6 – 11 87 . Fr e i b u r g i m B r e i s g a u : H e r d e r . Tillard, Jean-Marie. 1 9 8 9 . Chiesa di Chiese: L’eccle- siologia di comunione. B r e s c ia : Q u e r ni niana . Zakonik cerkvenega prava. 1 9 8 3 . L j u b l j a n a : N a d - š k o fij sk i o r di n ar iat .