Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
1.
kos.
V LJUBLJANI, dne 4. januarja 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
1. Uredba o prometu in kontroli strupov.
2. Uredba o voditvi protestnega registra o protestih varantov.
3. Izprememba v pravilniku o dokladi za terensko delo uslužbencev min. za finance, oddelka za kataster in drž. posestva.
4. Naredba o izdajanju nravstvenih izpričeval.
St Izprememba pravilnika o banovinskih davščinah Dravske banovine.
6. Razglas banske uprave o občinskih trošarinah do odobritve novih občinskih proračunov.
7. Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
8. Razne objave iz »Službenih nov in«.
Uredbe osrednje vlade.
Na osnovi § 26. zakona o opojnih drogah z dne 30. novembra 1931. in v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo ter v soglasnosti z ministrskim svetom in v zvezi s §§ 67., 69. in 70. zakona o notranji upravi predpisujem
uredbo
o prometu in kontroli strupov.*
I.	Delitev strupov.
Clen 1.
Za strupe se smatrajo vse tiste droge in vsi tisti preparati, katerih uporaba utegne izzvati patološke in funkcionalne izpremembe v človeškem in živalskem organizmu.
Strupi in strupene tvarine se razvrščajo v skupine, označene z I., II., III.
Člen 2.
V skupini I. so naštete tiste tvarine, ki izključno služijo za zdravila ali za znanstvene namene.
I.	skupina.
Aoetanilid (Antifebrinum). — Aoetphenetidin. — Acetopyrinum. — Acetyl-p-Amidosalol. — Acidum ace-tylo-saiicylicum in vsi njegovi preparati, neglede na ime, pod katerim so v prometu (n. pr. aspirin, acetysal). —
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	novembra 1932., št. 254/XCVII/685. — Upoštevan je tudi popravek, objavljen v »Službenih novinah« z dno 20. decembra 1932., št. 293/CX/770. — Zakon o opojnih drogah gl. »Službeni list« št. 652/83 iz 1. 1931.
Acidum diaaethylbarbituricum, njegove soli in preparati, neglede na ime, pod katerim so v prometu (n. pr. vero-nal, medinal). — Acidum dijodosalicylicum. — Acidum hypophosphorosum in njegove soli. — Acidum carbolicuin exoepto acido carbolico crudo 20 %. — Acidum phospho-ricum glaciale. — Acidum salicvlicum. — Acidum suc-cimicum. — Acidum sulfccarbolicum. — Acitrin. — Acoin.
— Aoonitinum, njegovi derivati in soli. — Actol. — Acy-kal. — Adalin. — Adrenalin 1-d-v. — Adrenalin in njegove spojine in preparati, neglede na ime, pod katerim so v prometu. — Aether pro narcosi. — Aethylium chloratuin. — Aethylium bromatum. — Agaricin. — Agurin. — Albroman. — Alival. — Allosan. — Aloin.
— Alphol. — Alypiu in soli. — Ammonium aceticum solutum. — Ammonium succinicum pyrooleosuni solu-tum. — Ampliotropin. — Amygdalin. — Anaesthesin in spojine. — Analgenum. — Antidotum arsenici. — Ani-sotheobromin. — Antinervin. — Apodysin. — Aponal. — Aqua carbolata. — Aqua chlori. — Argentum lacticum in Argentum proteinicum in vse spojine srebra z zaščitenim imenom, ki se uporabljajo za zdravila. — Aristolum — Archovin. — Arzenove spojine, kakor tudi tiste z zaščitenim imenom, ki se uporabljajo za zdravila. — Asaprol.
— Aspirophen. — Astrolin. — Atropin in soli. — Beu-zoidyhydrin. — Benzosol. — Ber berili in soli. — Bizmu-tove spojine in vsi preparati z zaščitenim imenom, ki se uporabljajo za zdravila. — Bromopyrin. — Bromural. — Brucinum. — Cantharides. — Cantharidin. — Chelidonin in soli. — Chinaphenin. — Chinin in njegove soli. — Chinidinum in njegove soli. — Chineonal. — Chinophen.
— Chinopyrin. — Chloralamid (Chloralformamid). — Chloroformium pro narcosi. —,Chlorylen pro narcosi. — Cinchonium in njegove soli. — Citrophen. — Coffein in soli. — Colchicin. — Cominum in njegove soli. — Gon-vallaramin. — Cornutinum in njegove soli. — Creosotal.
— Bakrove spojine in vse njegove zaščitene spojine, ki se uporabljajo za zdravila. — Curare. — Cyklofonm. — Cymarin. — Degalol. — Desalgin. — Dial. — Digi toxin. — pimethylamidophenil-dimethylpyrasolonum in njegove soli in preparati, neglede na ime, pod katerim
so v prometa (n. pr. pyranridon, amidopyrin). Dormiol.
— Duboisin. — Dymol. — Emetin in soli. — Erythtrolum tetranitricum. — Eucainum. — Eucainum B. in soli. — Eucupin in soli. —r Euphorbium. — Euphorinum. — Euphtalmin in seli. — Eupyrin. — Europhen. — Exai-ginum. — Flores Convallar. majal. — Folia Belladonae.
— Folia Digitalis, Folia Hyosciaini, Folia Nerii oleand. Folia Straminii in Fructus Papaveris in vsi preparati, ki se pripravljajo iz teh drog, kakor tudi tisti sestavni deli, ki se uporabljajo za zdravila. — Fungus Secalis in vsi njegovi preparati kakor Guajacetin. — Guajacol, estri in etri in vsi analogni kreosotovi preparati, tudi tisti z zaščitenim imenom, ki se uporabljajo z.a zdravila. — Guajasanol. — lledunal. — Herba Aconiti, Herba adonid. aestival., Herba Adonis vernal., Herba Conii, Herba Convallar., Herba Gratiulae, Herba Loheliae, Herba Pul-satiilae in Herba Sabi n ra in vsi preparati, ki se pripravljajo iz teh drog, ki kor tudi tisti sestavni deli, ki se uporabljajo-za zdravi a. — Hetralin. — Hexophan-Hirudin. — Holocain in soli. — Homotropin in soli. Hydrargyrum oleinieum. Hydrargyrum Lenzoic. oxidat. siec. — Hydrargyrum salicyl. Hydrargyrum succinimida-tum. — Hydrarg. tanuic. oxyd. — Hydrargyrum Thymo-loacet in vsi preparati z zaščitenim imenom, ki se uporabljajo za zdravila. — Hydrastinin in soli. — Hydrastin in soli. — Hyoscin, glej Skopolamin. — Hyosciamin, njegovi derivati in soli. — Hypnal. — Hypnon. — Isopral (Trichlcrisopropylalcohol) ali samo tisti z zaščitenim imenom — Ingluvinum. — Jod in njegove soli, ki se uporabljajo za zdravila. - Jcdival. - Jodolum. - Jothion.
— Lactophenin. - Loretin. — Luminal. - Luminal natrium. — Maretin. — Melubrin. — Methylium amino-oxybenz. glej Orthoform. —. Methylsultonal. — Mo-ronol. — Natr. santoni-ieum. — Neraltein. — Neuronal. _ Nirvanol. — Novalgin. — Novatropin. — Novccain in Soli. _ Oleum chenopodii. — Oleum crotonis. — Oleum sabinae. — Oleum Tatiaceti. — Optochin in soli. — Ore-Xin. — Orthoform neu. — Orthoforinium hydrochlor. — Peletierin in soli. — Phenocoll in soli. — Phenyldime-thylpyrazolon in njegove soli in preparati, neglede na ime pod katerim so v prometu (na pr. antipvrin). — Physostigmin in soli. — Pilocarpin in soli. — Pneumin.
  Podopliylotoxin. — Piopaesin. - Proponal. — Que-
brachin. — Radix Aconiti, Radix Belladonae, Radix Filicis maris, Radix Gelsemi, Radix Hydrastidis, Radix Ipecacuanhae, Radix Jalape, Radix Turpethi, Radix Ve-ratri albi, Radix Veratri nigri. Radix Veratri vindis m vsi sestavni deli, ki se uporabljavo za zdravila. Resina Talapae — Resina Podophvlli. — Rhizoma Seopoliae car-niolic. - Rivanol. - Salophen. - Santonin. - Scammo-nium _ Semen Golobici, Semen Hyosciami, Semen Phy-sostigmatis, Semen Sabadillae, Semen Stramonii, Semen Strophanti in vsi preparati, ki se pripravljajo iz teh drog, kakor tudi tisti sestavni deli, ki se uporabljajo za zdravila. — Serumi, cepha in organoterapevtski preparati __ Skopolamin in soli. — Solomin in soli. Solutio arsenicalis Fo\vleri. - Somnal - Sosojodol pur. (acid.) in spojine. — Spartein in soli. — Stovain. Strophantin.
 Sulfonal. — 'J'heacylon..— Thein (coffein). —• Theobro-
min in soli. — Theocin in soli. — Theophyllin in soli.
— Tolyantipyrin in soli. — Traumatol. — 1 richlorplienol, toda samo spojine z zaščitenim imenom. lrigemin. Trional. — Tripbenin. — Tutocain in soli. — Utrogen.
  Veramon. — Veratrin in soli. — Voluntal. — Vucin
ln soii. __ Yatren. — Yohimhin in soli. Vsa napravljena zdravila in zdravilne specialitete, ki imajo v sebi v ka-
kršnikoli. količini droge in preparale, navedene v tem členu.
Clen 3.
V skupini II. so našteti vsi tisti strupi, ki služijo tudi za obrtne, tehniške in kmetijske namene ali domače gospodarstvo, toda zahtevajo zbog nevarnosti pri uporabljanju v trgovini in pri pripravljanju posebno opreznost.
II. skupina.
Agaricum album ali Fungus Laricis. — Alum. acct. solut. (techn.). Anion. aeet. solut. (lechn.). — Amylnitrit.
— Antimon in njegove klorove in kisikove spojine. — Aqua chlori (techn.). — Cianovodikova kislina in fes-genski plin. — Cianovodikova kislina in vsi enostavni in v vodi raztopni cianidi. — Buthylchloralum hydrat. — Fructus coculi. 01. sinapis aethereum. — Phosphor, rumeni in sredstva za pokončava nje škodljivcev, ki imajo fosfor v sebi. — Oksidi in soli živega srebra obenem s spojinami klora, broma in joda. Radix Bryoniae. — Strichnin in njegove spojine in preparati.
Člen 4.
V skupini III. so naštete tiste tvarine, ki imajo strupe v sebi, in utegnejo biti nevarne, če se uporabljajo na neprimeren način ali so nevarne za zdravje, če se užiga-jo, toda so potrebne v industrijske, kmetijske in hišne namene
IIT. skupina.
Aethil aetlier. — Amoniak, arzen. — spojine. — Bari je ve spojine. — Bakrove spojine (techn.). — Svinčeve soli, ki se tope v vodi, n. pr. Plumbum acetic. — Plumbum nitrjeum. — Brom. — Acid. chromicum, tekočina za baterije, -r- Dinitrobenzol. — Fluoridi (ki se tope). — Silicijeva fluorovodikova kislina in njene soli.
— Soli zlata in cinka. — Gummigutti. — Kadmijeve soli, ki se tope. — Kal. chromicum (rumeni in rdeči). — Kal. causticuin. — Natr. caustic. — Tolščna soda. — Nicotin in spojine. — Milni kamen v trdem ali tekočem stanju. Kreolin. — Karbol. — Lysol. — Sirova in podobna kre-solova mila, če še’ ne prodajajo v izvirnih ovojih. — Methylalcohol. — Rudninske kisline. — Nitrobenzol. —■ Oksalna kislina in njekie soli, n. pr. Kal. oxalic. in Kal. oxalic. neutrum. — Paraldehyd. — Acid. picrnic. in spojine. — Acid. pyrogallic. — Bulbus Scillae in njegovi preparati (strupi za miši in podgane). — Carboneuin sulfuratum. — Srebrove soli, izvzemši tiste, ki so navedene v skupini I. Thallhim, njegove spojine in preparati. — Uranove soli (raztopne) in uranove barve. — Cinkove soli (raztopne). — Cinober.
II.	Prometne omejitve in opreznost pri oddajanju.
1.	razdelek.
Strupi, ki služijo izključno za zdravila ali za znanstvene
namene.
Člen 5.
V skupini I. navedene strupe smejo uvažati, imeti, oddajati, odnosno prodajati: javne lekarne, bolnične lekarne, lekarne urada za zavarovanje delavcev, priročne lekarne zdravstvenih zadrug, obrti, ki se bavijo s proizvajanjem strupov, zdravil, tvarin in preparatov za strupe, kakor tudi tisti obrti, ki se bavijo s prodajanjem
teh predmetov na debelo (drogerije na debelo) in ki vobče nimajo oddelka za prodajo na drobno.
Neposredno smejo oddajati potrošnikom te strupo javne lekarne, in to po predpisih veljavne farmakopeje in takse.
Bolniene lekarne, lekarne urada za zavarovanje delavcev in priročne lekarne zdravstvenih zadrug oddajajo strupe, navedene v skupini I., po odredbah zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili z dne 7. aprila 1930.
Obrti, ki se bavijo s proizvajanjem strupov, zdravil, tvarin in preparatov za zdravila, kakor tudi tiste trgovine, ki se bavijo s prodajanjem strupov,: zdravil, tvarin in preparatov za zdravila na debelo (drogerije na debelo), so upravičene oddajati in prodajati strupe iz svojih obratov samo javnim in bolničnim lekarnam, lekarnam urada za zavarovanje delavcev in priročnim lekarnam zdravstvenih zadrug, kakor tudi univerzitetnim, javnim znanstvenim zavodom, vsem državnim in javnim kemijskim laboratorijem za znanstveno raziskovanje in analitična dela.
Obrti, ki se bavijo s proizvajanjem strupov, zdravil, tvarin in preparatov za zdravila (kemijsko-industrijske in kemijsko-farmacevtske tvornice in laboratoriji), smejo uvažati naravnost od proizvajalca ali kupovati od obrtov z zdravili na debelo vse strupe, navedene v skupini I., ki so jim potrebni kot sirovine za izdelovanje lastnih proizvodov ali za analitična dela.
Bolnične lekarne smejo oddajati v skupini I. navedene strupe, toda samo osebam, ki so v bolnici zaradi zdravljenja in okrevanja.
Lekarne urada za zavarovanje delavcev in priročne lekarne zdravstvenih zadrug smejo imeti strupe, navedene v skupini L, toda jih smejo oddajati samo članom zadrug, odnosno osebam, zavarovanim po zakonu o zavarovanju delavcev.
Zdravniki in veterinarji, ki imajo pravico, imeti priročne lekarne, smejo imeti v skupini I. navedene strupe, toda jih morajo nabavljati iz najbližje javne lekarne.
Clen 6.
Agenturski obrti, ki so dobili od pristojnega občega upravnega oblastva prve stopnje dovolitev, da posredujejo s strupi in strupenimi tvarinami, smejo sprejemati naročila od upravičenih oseb in ustanov samo za tiste strupe, za katere imajo zastopstvo; ne smejo jih pa imeti v zalogi niti oddajati v obliki vzorcev.
Clen 7.
Vsem drugim obrtom, pa tudi drogerijam, ki se koristijo s prehodno odredbo § 32. zakona o lekarnah in o nadzorstvu nad prometom z zdravili, je prepovedano, v kakršnikoli obliki imeti, oddajati in prodajati v skupini L navedene strupe.
2. razdelek.
Strupi, ki služijo tudi za obrtne, tehniške in kmetijske namene ali domače gospodarstvo.
Clen 8.
V skupini II. navedene strupe smejo imeti vse ustanove, navedene v členu 5 te uredbe, kakor tudi obrti, ki imajo dovolitev, imeti strupe, po § 60.. točki 6., v zve-z* s § 66., odstavkom (')j zakona o obrtih, in drogerije,
ki se koristijo s predhodno odredbo § 32. zakona o lekarnah in o nadzorstvu nad prometom z zdravili.
Lekarnam je dovoljeno prodajati te strupe zaradi zdravljenja samo na izvirni recept zdravnika ali veterinarja, ki ima pravico prakse, dočim je za zastrupljanje škodljivcev treba odobritve pristojnega občega upravnega oblastva.
Obrti, ki se bavijo s proizvajanjem ali prodajanjem na debelo strupov, zdravil, tvarin in preparatov za zdravila (kemijsko-farmacevtske tvornice ali drogerije na debelo), so upravičene oddajati te strupe samo upravičenim osebam, ki imajo pravico imeti te strupe, ne morejo jih pa v nikakršni obliki oddajati neposredno potrošnikom.
Drogerije, ki so koristijo s prehodno odredbo § 32. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili, in upravičeni obrti smejo oddajati in prodajati te strupe zasebnikom samo proti dovolitvi pristojnega občega upravnega oblastva prve stopnje. (Obrazec št. 1.)
Clen 9.
Univerze, javni znanstveni zavodi, javni državni kemijski laboratoriji, obrti, ki se bavijo s proizvajanjem strupov, zdravil, tvarin in preparatov za zdravila (kemijske in kemijsko-farmacevtske tvornice in laboratoriji), industrijska ■ in obrtna podjetja, katerim so strupi, navedeni v skupini II., potrebni za znanstvene in analitične namene ali za izdelovanje in predelovanje lastnih proizvodov, smejo uvažati, odnosno kupovati tudi neposredno od proizvajalcev ali od upravičenih ustanov.
Industrijska in obrtna podjetja morajo imeti specialno dovolitev, ki jo izdaja za dve leti pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje. (Obrazec št. 1.)
' Clen 10.
“Obrti, ki se žele baviti s prodajanjem strupov, navedenih v skupini II., morajo imeti dovolitev po § 60., točki 6., zakona o obrtih, ki jim jo izdaja pristojno obče upravno oblastvo po § 102., točkah 3. in 4., zakona o obrtih. Ta dovolitev obseza tudi prodajanje strupov iz skupine III.
Dovolitev se sme izdati zanesljivim osebam, ki dokažejo, da izpolnjujejo pogoje iz § 66., odstavka C), odnosno odstavka (3), zakona o obrtih. (Obrazec št. 2.)
Prošnje za dovolitev se vlagajo preko občega upravnega oblastva prve stopnje.
3.	razdelek.
Tvarine, ki imajo strupe v mnogostranski uporabi v sebi.
Clen 11.
V skupini ITI. navedene strupe smejo imeti vse ustanove in obrti, našteti v členih 5. in 8. te uredbe. Strupe iz skupine III., navedene v členih 4. in 19. te uredbe, smejo prodajati tudi trgovci, ki dobe dovolitev za postransko prodajo strupov po točki 6. § 60. v zvezi s § 66, odstavkom (3), zakona o obrtih.
Lekarne smejo imeti te preparate samo po predpisih farmakopeje in jih smejo oddajati izključno le za zdravljenje in razkuževanje.
Obrti z zdravili na debelo smejo oddajati te tvarine samo upravičenim ustanovam in upravičenim obrtom.
Obrti, upravičeni po členu 10., pa tudi drogerije, ki se koristijo s prehodno odredbo § 32. zakona o lekarnah
in nadzorstvu nad prometom z zdravili, smejo oddajati te preparate na debelo in na drobno za industrijske, kmetijske, obrtne in hišne uporabe, kakor tudi za razkuževanje.
Industrijska, obrtna in upravičena trgovinska podjetja smejo strupe, navedene v skupini III., uvažati tudi neposredno od proizvajalca brez posebne dovolitve. S to pravico se smejo služiti tudi kmetijska društva, zadruge, zveze in družbe glede strupov, ki se uporabljajo za ohranitev in zdravljenje rastlin in živali.
III.	Ravnanje s strupi in strupenimi tvarinami.
Člen 12.
Osebe, ki nabavljajo strupe, navedene v skupini II., zastrupljanje škodljivcev ali zverjadi ali za uporabo zaradi proizvajanja ali v tehniške, kmetijske in hišne namene, morajo z izjemo, določeno v členu 9. te uredbe, predhodno dobiti dovolitev od pristojnega občega upravnega oblastva prve stopnje, po kateri se jim sme oddati v dovolilu naznačena količina. (Obrazec št. 1.)
Če ne pride imetnik dovolila, mora bili označen v dovolilu njegov namestnik. Otrokom se strupi ne smejo oddajati.
Zasebniki ne smejo nabavljenih strupov tretjim osebam odstopiti.
Člen 13.
Vse količine strupov, oddane na osnovi dovolitve občega upravnega oblastva prve stopnje, morajo vpisovati upravičene osebe in ustanove v »knjigo strupov« z označbo datuma oddaje, kupčevega imena, količine in vrste strupa in v kateri namen je strup oddan. (Obrazec št. 4.)
Člen 14.
Za dokaz o oddani količini strupa služi dovolilo občega upravnega oblastva prve stopnje, ki se stranki po izročitvi strupa odvzame. Ta dovolila, obenem s knjigo, mora hraniti prodajalec popolna tri leta od dne vpisa.
Člen 15.
Osebe in trgovine, ki imajo dovolitev, imeti in prodajati strupe, navedene v skupini II., morajo hraniti vse strupe v ustreznih prostorih in pod ključem v močnih omarah, opremljenih s pravilno ključavnico, tako da ?o strupi popolnoma od drugih zdravil in ostalega blaga ločeni. Na vratih teh omar se mora od zunaj jasno in čitljivo napisati beseda: »Strupi!« tako, da se ta napis ne da zlahka izibrisati.
Posode, v katerih se strupi hranijo, morajo biti v dobrem stanju, zaprte in opremljene z imenom strupov, ki so v teh posodah, z običajno mrtvaško glavo in čitljivim napisom »Strupi«.
Prav tako morajo biti tudi vse tiste priprave, s katerimi se jemljejo strupi iz posod, merijo in tarirajo, zaprte in se ne smejo uporabljati v nikakšne druge namene.
Ključe od omar za spravljanje strupov mora imeti oseba, upravičena za prodajanje strupov, pri sebi in jih sme samo za čas svoje odsotuosti poveriti svojemu namestniku.
Člen 16.
Trgovci, ki so upravičeni, imeti in prodajati strupe, navedene v skupini III., morajo te strupe imeti ločeno in hraniti pod ključem.
Člen 17.
Strupi se morajo odpremiti pri oddajanju v dvojnih vrečicah, napravljenih iz močnejšega papirja ali v škatlicah iz lepenke, odnosno v močni in dobro zaprti posodi, na kateri mora biti poleg oznake mrtvaške glave in besede »Strup!« označeno tudi ime tvrdke, ki je strup oddala, kakor tudi dan odpreme.
Pri prodaji strupov je prepovedano oddajati strupe v navadnih posodah, ki sicer utegnejo služiti za jed in pijačo, ali v takih posodah, na katerih je od prejšnje uporabe napis, ki ne predoča strupene tvarine.
Člen 18.
Upravičeni prodajalci rumenega fosforja morajo hraniti fosfor v vodi, natočeni v dobro zaprtih posodah. Te posode morajo biti spravljene v kleti pod ključem in ločeno od ostalega blaga.
Člen 19.
Koncentrirane rudninske kisline, Kal. causlic, Natr. caustic, milni kamen, Methylalcohol, Carboneuin sulfu-ratum, barijeve spojine, talijeve soli, fluoridi, raztopni v vodi, uranove soli in svinčeve spojine se smejo oddajati od upravičene osebe s signaturo rdeče barve, na kateri je označiti ime strupa in postaviti znak »Pazi!« in »Strup!«, in v večkratnem ovoju.
Clen 20.
Pri oddajanju poedinih strupov je treba prejemnike dolbro poučiti in opozoriti na skrbnost, ki jo strup po sebi zahteva, zlasti pa jih je treba opozoriti, da morajo po vsaki uporabi strupa roke v gorki vodi z milom dobro umiti.
IV.	Nadzorstvo.
Člen 21.
Nadzorstvo nad prometom s strupi vrši ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno ban po svojih odrejenih organih.
Člen 22.
Če* prodajalec opazi, da mu je iz njegove zaloge strupov po tatvini ali poneverbi izginila tudi le najmanjšo količina kakšnega strupa, mora to takoj prijaviti pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje.
Pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje mora, ko prejme tako prijavo, takoj s preiskavo ugotoviti, da se tatvina ali poneverba strupa ni zgodila po lastnikovi nemarnosti, in si nato prizadevati, da kar najhitreje najde krivca in prepreči vsako zlorabo z ukradenim strupom.
V.	Kazni.
Člen 23.
Kolikor ni določeno v kazenskem ali kakšnem drugem zakonu drugačno postopanje, se kaznujejo zaradi kaznivih dejanj po tej uredbi:
1.	lekarnarji in njih sotrudniki po predpisih § 35. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdra-
vili z denarno kaznijo od 10 do 1500 dinarjev, če se pa denarna kazen v odprtem roku ne plača, z zaporom od 1 do BO dni;
2. ostali obrti in osebe iz § 403., točke 4., po § 398. zakona o obrtih s kaznijo od 50 do 6000 dinarjev, ob zaplembi blaga, ki ga neupravičeno imajo in prodajajo;
3. kazniva dejanja, ki se ne dajo kaznovati po prednjih odredbah, se kaznujejo po členu 69. zakona o notranji upravi s kaznijo od 10 do 1500 dinarjev, ob zaplembi blaga, ki ga storilec neupravičeno ima in prodaja.
Člen 24.
Predpisi § 23. zakona o opojnih drogah se uporabijo, če se kateri izmed strupov po tej uredbi proglasi za opojno drogo po § 2. zakona o opojnih drogah.
Člen 25.
Kazni po členu 23. te uredbe izreka olbče upravno oblastvo prve stopnje. Pritožbe zoper rešitev tega obla-stva se smejo vložiti v 15 dneh na obče upravno oblastvo druge stopnje, ki izda končno odločbo.
Kazni za lekarnarje po členu 23. te uredbe v območju uprave mesta Beograda izreka uprava mesta Beograda. Pritožbe zoper rešitev tega oblastva je vložiti v 15 dneh na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, ki izda končno odločbo.
Člen 26.
Denarne kazni, izrečene po točki 1. člena 23. te uredbe, se izročajo Državni hipotekarni banki za sanitetni sklad po odredbah zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili;
denarne kazni, izrečene po točki 2. člena 23. te uredbe, kakor tudi denar, dobljen s prodajo zaplenjenih predmetov, se stekajo v sklad za podporo strokovnih šol po odredbah zakona o obrtih;
denarne kazni, izrečene po točki 3. člena 23. te uredbe, kakftr tudi denar, dobljen iz prodaje zaplenjenih predmetov, pa se stekajo v državno blagajno po § 70. zakona o no‘.ranji upravi.
VI.	Prehodni in končni predpisi.
Člen 27.
Ohrtom, ki so dobili dovolitev, imeti in prodajati strupe, po odredbah prejšnjih zakonskih predpisov, veljajo te dovolitve tudi nadalje; toda ti obrti morajo spraviti svoje poslovanje v sklad s predpisi te uredbe.
Člen 28.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme proglasiti v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo tudi druge predmete za strupe in jih uvrstiti v skupine, če se ugotovi, da utegne njih uporaba izzvati patološke in funkcionalne izpremembe v človeškem in živalskem organizmu.
Člen 29.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 18. oktobra 1932.; S. br. 23.130/31.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj s. r.
Ministrski svet je " svoji seji z dne 18. oktobra 1932. usvojil in se izjavil soglasnega s to uredbo o prometu in kontroli strupov S. br. 23.130 z dne 15. decembra 1991.
Predsednik ministrskega sveta dr. Milan Srškic s. r.
(Sledijo podpisi vseh ostalih ministrov.)
Obrazec št. 1
Pečat
pristojnega občega upravnega oblastva
št______________
_______________________ 193.___
Dovolitev za nabavo strupov iz II. skupine.
Po členu 8. uredbe o prometu in kontroli strupov
ime ___________________________________________________________
zvanje -------------------------------------------------  ._
dobiva s tem dovolitev za nabavo
naziv strupa _______________________ -_________________________
Velja do —______________________________________________________________
V ............................., datum.
Podpis občega upravnega oblastva prve stopnje.
Obrazec št. 2. Dovolilo, nabaviti in imeti strupe.
Po členu 10. uredbe o prometu in kontroli strupov
ime _____________________________________________________
dobiva s tem na osnovi člena 10. uredbe o prometu in kontroli strupov in tar. post. 92.*-II., točke 7., zakona o taksah dovolitev, nabaviti in imeti strupe, označene v skupinah II. in III. uredbe za postransko prodajo.
Taksa za to dovolitev v znesku 100 dinarjev je plačana, prilepljena na dovolilo ter predpisno uničena. Kraj in datum ------------------------------------------------------------------------------------------------
Obrazec št. 3. Dovolilo, nabaviti in imeti strupe.
Po členu 11. uredbe o prometu in kontroli strupov
ime............................................_________________
zvanje _________________________________________________________  !______________________________________________________
stanovanje _____________________________________________________
dobiva s tem na osnovi člena 11. uredlbe o prometu in kontroli strupov in tar. post. 92.*-II., točke 7., zakona o taksah dovolitev, nabaviti in imeti strupe, označene v skupini III. uredbe za postransko prodajo.
Taksa za to dovolitev v znesku 100 dinarjev je plačana, prilepljena na dovolilo in predpisno uničena.
Kraj in datum _____________________________  ............._...____
* V popravku je pogrešno navedena tar. post. 32. itd. — Op. ur.
Obrazec št. 4.
Obrazec za knjigo strupov po členu 13.
Zaporedna številka		
Dovolilo za nabavo strupa in potrdilo prvostopnega občega upravnega oblastva, številka in datum		
Dan oddaje		
Strup	naziv	
	količina	
Za kaj bo strun služil		
Kupčevo	ime in zvanje	
	stanovanje	
Prejem-	ime in zvanie	
nikovo	stanovanje	
Oddajalčev podpis		
Prejemnikov podpis		
i		
2.
Na osnovi §§ 61., št. 6., in 65. zakona o javnih skladiščih predpisujem tole
uredbo
o voditvi protestnega registra o protestih •	varantov.*
Clen 1.
Glede voditve protestnih registrov o protestih varantov (zastavnic) se uporabljajo ustrezne odredbe §§ 1. do 9. uredbe o protestnih registrih in o nagradah za izvršitev protestov z dne 23. oktobra 1929., št. 84.136.**
Clen 2.
Protesti in nadomestila protestov varantov (zastavnic) se vpisujejo v protestne registre, ki obstoje za vpisovanje meničnih (čekovnih) protestov.
Clen 3.
Ta uredba dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 6. decembra 1932.; št. 121.260-U 996.
Minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r.
■ — —
* »Shižbene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20 decembra 1932.. *t 295 CX 759
** »Uradni liste št. 440,111 iz 1. 1929.
Izprememba
v pravilniku o dokladi za terensko delo uslužbencev ministrstva za finance, oddelka za kataster in državna posestva.1
Na osnovi odstavka (3) člena 6. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev št. 84.600/1. z dne 12. decembra 1931.,’ izpreme-njeni s § 67. finančnega zakona za leto 1932./1933.,3
odločam:
V pravilniku o dokladi za terensko delo uslužbencev ministrstva za finance, oddelka za kataster in državna posestva št. 9810/V z dne 1. aprila 1932.'* se odrejajo tele izpremembe:
I.
V členu	4.,	točki	a),	se	namesto:	850	postavlja:	750.
V členu	4.,	točki	b),	se	namesto:	1000	postavlja:	900.
V členu	4.,	točki	c),	se	namesto:	1250	postavlja:	1125.
V Členu	4.,	točki	č),	se	namesto;	1500	postavlja:	1350.
II.
Te izpremembe dobe obvezno moč od dne razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 7. decembra 1932.; št. 44.044/V.
Minister za finance dr. Mil. It. Dordcvič s. r.
i——
Banove uredbe.
4.
II.	No. 13549/2.
Naredba
o izdajanju nravstvenih izpričeval.
Uredba velikega župana ljubljanske oblasti o izdajanju nravstvenih izpričeval, »Uradni list« št. 189/41—1926, katere veljavnost je bila razširjena na ozemlje bivše mariborske oblasti z uredbo velikega župana mariborske oblasti, »Uradni list« št. 280/65—1926, se dopolnjuje in izpreminja kakor sledi:
Po točki 8. § 11- uredbe o ustroju in področju pred-stojništva mestne policije, »Uradni list« št. 435/111—1929, sta za izdajanje nravstvenih izpričeval pristojni tudi predstojništvi mestne policije v Mariboru in v Celju. Mesto policijski ravnatelj v Ljubljani naj se v odd. I. glasi: uprava policije v Ljubljani. V odd. III. uredbe se
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
30.	decembra 1932., št. 295/CX/762.
2 Uredbo gl. »Službeni list« št. 46/4 in št. 747/95 iz leta 1932.
* Finančni zakon za 1. 1932./33. glej »Službeni list« št. 281/28 iz 1. 1932.
4 »Službeni list« št. 473/53 iz 1. 1932.
z ozirom na kazenski zakonik kraljevine Jugoslavije v začetku dostavi:
Nravstveno izpričevalo se ne sme izdati, če je bila stranka že sodno obsojena po kazenskem zakoniku kraljevine Jugoslavije ali po drugih veljavnih kazenskih zakonih radi zločinstva, ali radi prestopkov iz koristoljubja ali zoper javno moralo ali na izgubo častnih pravic, dokler niso bile pravice povrnjene ali obsodba izbrisana po § 90. k. z. ali po zakonu z dne 21. marca 1918, drž. zak. št. 108. Ne sme se tudi izdati, če je bila stranka sodno obsojena radi prekrškov iz koristoljubja ali zoper javno moralo po zakonih, ki začasno še veljajo na osnovi zakona o začasnem podaljšanju veljavnosti zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov z dne 31. decembra 1929, »Uradni lisk št. 99/22 z dne 21. januarja 1930, in obsodba ni bila izbrisana na osnovi § 5. navedenega zakona. Stranka, ki se sklicuje na povračilo pravic ali na izbris obsodbe, mora to dokazati z rešitvijo ali s potrdilom pristojnega sodišča.
Kolikor gre za obsodbe po kazenskih zakonih, ki so veljali pred kazenskim zakonikom kraljevine Jugoslavije, se postopa še dalje po predpisih odd. III/l, prvi in drugi odstavek.
V 3. odstavku točka 1. se mora glasiti (člen 30. istave).
V točki 2. odpade navajanje zakona o zaščiti države iz leta 1921. ter se mesto tega navajata člen 12. sedanjega zakona o zaščiti države in § 158. kazenskega zakona.
Točka 3. se mora v začetku glasiti:
Ostale sodne kazni zaradi prestopkov in prekrškov po sedanji kazenski zakonodaji in zaradi pregreškov in prestopkov po stari zakonodaji...
V točki 4. se mora pravilno glasiti: ...vztrajala na svoji zahtevi, naj se ji nravstveno izpričevalo izda, vpisati pa se morajo v tem primeru vse okoliščine, ki sicer ovirajo izdajo izpričevala.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. decembra 1932.
Za bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
••
VII.	No. 26867/2.
Izprememba pravilnika o banovinskih davščinah Dravske banovine.
§ l.
§ 60. pravilnika o banovinskih davščinah Dravske banovine z dne 24. februarja 1932 (»Službeni list« St. 275/27 iz 1. 1932) se izpreminja tako, da se vstavi za prvim odstavkom nastopno besedilo:
»Za lovske karte, ki se izdajajo za lelo 1933. zapriseženim lovskim čuvajem, se pobira taksa Din 60-— od elanov lovskih društev, včlanjenih v zvezah, odnosno v Osrednji zvezi lovskih društev kraljevine Jugoslavije, 3e Re izkažejo z društveno izkaznico za dotično leto, odnosno taksa Din 100— od zapriseženih lovskih čuvajev nečlanov.«
§ 2.
Ta odredba stopi v veljavo s 1. januarjem 1933.
To izpremembo je odobril gospod minister za finance s svojo odločbo z dne 16. decembra 1932, štev. 3386.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani,
dne 31. decemlbra 1932.
Za bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
*-
6.
II.	No. 27035/2.
Razglas
kraljevske banske uprave Dravske banovine glede višine občinskih trošarin v območju Dravske banovine v času od 1. januarja 1933. pa do odobritve proračunov posameznih občin.
Na podstavi čl. 6. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja z dne 3. oktobra 1928., Ur. list št. 399/100 iz 1. 1929., in čl. 79. zakona o državni trošarini z dne 1. aprila 1930., Sl. list št. 151/25 iz 1. 1930., v zvezi s § 13. zakona o naknadnih in izrednih kreditih v proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1932./33. z dne 23. decembra 1932., Sl. nov. z dne 26. decembra 1932., št. 300/CXII/778, dovoljujem, da smejo pobirati vse občine Dravske banovine, izvzemši avtonomna mesta Ljubljana, Maribor in Celje, v času od 1. januarja 1933. pa do odobritve proračunov, odnosno razglasitve zvišanih trošarin v »Službenem listu« občinske trošarine na iste predmete in v isti višini, kot so jim bile odobrene po proračunih za leto 1932. z naslednjimi izprememlbami:
1. One mestne in trške občine, katerim je bila za leto 1932. odobrena trošarina od vina nad Din 150— od 100 1, pobirajo to trošarino v izmeri Din 150’— od 100 1.
2. One selske občine, katerim je bila za leto 1932. odobrena trošarina od vina nad Din 100-— od 100 1, pobirajo to trošarino po Din 100-— od 100 1.
3. Vse mestne, trške in selske občine, katerim je bila odobrena občinska trošarina od hi stopnje alkohola žganja nad Din 5-—, pobirajo to trošarino po Din 5— od lil stopnje alkohola.
Občinska trošarina na pivo, špirit, špiritne proizvode, meso in klavno živino se pobira v vseh občinah v isti višini kakor jim je bila odobrena za leto 1932.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 31. decembra 1932.
Namestnik bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
7.
lzpremembe
v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Z odlokom kraljevsko bansko upravo Dravske banovino z dne 22. decembra 1932, I. No. 7616/14, jo bil na podlagi razsodbe drž. sveta prevzet v banovinsko službo dr. Gostiša Ivan, bivši primarij in vodja javne ženske bolnice v Novem mestu, ter upokojen z dnem
31.	oktobra 1931.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 22. decembra 1932. I. No. 6930/1 je bil premeščen na lastno prošnjo dr. Radšel Franjo, sekundarni zdravnik VIII. položajne skupine v zdravilišču na Golniku, v javno bolnico v Slovenjgradcu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 23. decembra 1932., I. No. 6878/2, je bil postavljen dr. Rozman Marijan za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1275*— pri splošni bolnici v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 16. decembra 1932., I. No. 8438/1, je premeščen po potrebi službe Zalokar Vladimir, banovinski uradniški pripravnik X. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, k sreskemu načelstvu v Logatcu.
*
Z odlokom banske uprave z dne 7. decembra 1932, I. No. 4695/2, je postavljena Pfeifer Marija, banovinska dnevničarka-zvaničnica pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banov, zvaničnico III. skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom bana Dravske banovine v Ljubljani z dne 13. decembra 1932., I. No. 8108/6, je bil upokojen Korber Franc, banov, služitelj II. položajne skupine s plačo 2. periodskega poviška pri obči javni bolnici v Brežicah s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
8.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 269 z dne 18. novembra 1932.
Minister za promet je postavil z odlokom z dne 81. oktobra 1932. pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani za računovodje v X. položajni skupini: Šega Srni-1 j o Ljubico, Valant Berto, Pograjc Ivanko. Primožič Dragico, Perič Marijo, Brvar Kristino, Verbič Anko, Frantar Darinko, Lapajne Ivo, Habe Vero in Kobler Miro, dosedanje uradniške pripravnike iste podružnice s plačo 1205 Din.
Z odlokom ministra za promet z dne 10. novembra 1932. je bil upokojen Petrič Martin, tehnik VIII. položajne skupine s plačo 3. periodskega poviška pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Z odlokom ministra za promet z dne 10. novembra 1932. je bil upokojen Bole Ivan, nadzornik proge VIII. položajne skupine pri direkciji drž. železnic v Ljubljani
Številka 270 z dne 19. novembra 1932.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrelbu je prepovedalo na podstavi čl. 19. zakona o tisku z odlokom z dne 14. novembra 1932., štev. Kns 1835, razširjanje in prodajanje knjige »Crkvi slobodo« od škofa krškega, dr. Josipa Srebrniča, tiskane leta 1932. v Zagrebu.
Številka 271 z dne 21. novembra 1932.
Z odlokom ministra za promet z dne 10. novembra 1932., G. D. štev. 96491, je bil upokojen Slana Ivan, oficial IX. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Z odlokom ministra za promet z dne 29. oktobra 1932. je bil upokojen Bernik Frančišek, nadzornik proge Vlil. položajne skupine s plačo 2. periodskega poviška.
Številka 272 z dne 22. novembra 1932.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
14. novembra 1932., Ad. štev. 2563, je bil postavljen na predlog predsednika ministrskega sveta pri glavni kontroli za pregledovalca računov VII. položajne skupine Vittori Karol, pregledovalec računov glavne kontrole
VIII.	položajne skupine v službi pri mestni kontroli pri finančni direkciji v Ljubljani.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
1.	novembra 1932., I. štev. 37579, je bil postavljen za predsednika komisije za opravljanje izpita za zvanje inženjerjev in arhitektov-profesorjev srednjih tehniških in moških obrtnih šol za dolbo treh let v Ljubljani ing. Forster Jaroslav, redni profesor tehnične fakultete v Ljubljani.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	e	dne
26. oktobra 1932., O. n. štev. 84540, je bil premeščen na prošnjo v osnovno šolo v Škofji Loki za učitelja s pravicami uradnika VI. položajne skupine s plačo 2. periodskega poviška Peterlin Alojzij, učitelj osnovne šole v Kamniku.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
30. oktobra 1932. je bil na podstavi čl. 42. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih razveljavljen ukaz z dne 22. februarja 1930., P. štev. 6960, koiikor se tiče napredovanja Smodka Oskarja, člana Narodnega gledališča v Ljubljani, v 1. skupino II. kategorije, v tem smislu, da se postavi imenovani z dnem 1. aprila 1931. v VI. položajno skupino.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
30.	oktobra 1932. je bil na podstavi čl. 42. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih razveljavljen ukaz z dne 25. marca 1931., s katerim je bil postavljen Majcen Mihael v 2. skupino II. kategorije kot knjigovodja univerze v Ljubljani, v tem smislu, da se postavi imenovani z dnem 1. aprila 1931. v VII. položajno skupino.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Ljubljani^ njen predstavnik: Otmar Mich&lek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga h kosu 1. IV. letnika z dne 4. januarja 1983.
Razglasi kraljevske banske uprave
I.	No. 7811/2.	20
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujejo v območju sreekega cestnega odbora v Ljutomeru tri službena mesta, banovinskih cestarjev, in sicer:
1. mesto na banovinski cesti II. reda štev. 165 Ljutomer-Pristava-Sv. Martin-Mursko Središče - H odoš an-D olj. Kralje-vec-Draškovec, od km 11‘320 do km 12-322, petem na banovinski cesti II. reda št. 156 Bukovje-Štrigova-Sv. Helena od km 0-000 do km 3-250 in na banovinski cesti II. reda št. 44 Središče-Stanetinci-Štrigova od km 10'956 do 13-540 v skupni dolžini km 6'886.
2. mesto na ban. cesti II. reda št. 155 Ljutomer—Prista va—Sv. Martin -Mursko Središče-Hodošan-Dolj. Kraljevec—Dra-škovec od km 1-195 do 3-820 in na ban. cesti II. reda, št. 23 Ivanjkovoi-Radomer-ščak-Ljutomer od km 3.685 do km 7-930 v skupni dolžini km 6-870.
3. mesto na ban. cesti II. reda št. 44 Središče-Stanetinci-Štrigova od km 4-106 do tai 10'956 v skupni dolžini km 6'850.
Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. .2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne sinejo biti mlajši od 23 in »e starejši od 30 let.
Lastnoročno pdsane in s kolkom za 6-—• Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odslužen j n kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložili najkesneje do 31. januarja 1933 pri Breškem cestnem odboru v Ljutomeru.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 31. decembra 1932.
*
V.	No. 70/103	4130	3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za pre-yzem regulacijskih del na notranji Muri *z kredita po part. 519 drž. budžeta 1932./33.
Prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo •»a dan 17. januarja 1933. ob 11. uri dop.
J prostorih hidrotehničnega odseka v Ljubljani, Stari trg 34/11. Pojasnila se dobivajo med uradnimi urami pri hidro-teh ničnem odseku.
Ponudbe naj se glase v obliki popu-s*a v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša °in 470.057-32.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. decembra 1932.
$
VI.	No. 29.770/1.	19
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
I>r. Briinner Josip in dr. Gantar Janez sta izbrisana iz imenika zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Prvi, ker je umrl, drugi radi premestitve v Primorsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 27. decembra 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 1:145 — 13/30-7.	27
Objava.
Notar na razpoloženju v Kozjem, dr. Jenko Mile, prestane poslovati
31.	decembra 1932 in prične poslovati kot novopostavljeni notar v Kozjem 1. januarja 1933.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 30. decembra 1932.
*
Preds. 802 — 13/31-11.	26
Objava.
Notar na razpoloženju v Murski Soboti, Koder Anton, prestane poslovati 31. decembra 1932 in prične poslovati kot novopostavljeni notar v Murski Soboti 1. januarja 1933.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 28. decembra 1932.
*
Preds. 774 — 13/31-7.	25
Objava.
Notar na razpoloženju v Dolnji Lendavi, dr. Peterlin Makso, prestane poslovati 1. januarja 1933 in prične poslovati kot novopostavljeni notar v Dolnji Lendavi 2. januarja 1933. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 1. januarja 1933.
&
A 366/32—6.	16—3—1
Poklic dedičev neznanega bivališča.
Katarina Holc, prej vdova Kramberger roj. Kerenčič, bivša posestnica v Sp. Voličini hšt. 74, je umrla dne 22. novembra 1932 in nd zapustila nikake po-
slednje naredbe. Rojena je bila v Zagorcih, župnija Sv. Lovrenc v Slov. goricah.
Zakoniti dediči so v Zagorcih, župnija Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Njih bivališče sodišču ni znano, ter se radi tega pozivljejo, da se tekom enega leta od danes naprej zglasijo pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Holcem Francem, posestnikom v Oblakih, pošta Juršinci pri Ptuju, ki je bil postavljen odsotnim dedičem za skrbnika.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. goricah odd. I., dne 29. decembra 1932.
*
A 67/31—44.	4
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Smrekar Marija, zasebnica iz Vel. Mengša št. 62, je umrla dne 30. januarja 1931.
Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sedišču do dne 2. marca 1933 predp. ob devetih v sobi št. 2 ustno, ali pa do tega dne pismeno, sicer upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, ne bi imeli ni-kake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zbog plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. I., dne 20. decembra 1932.
*
A 157/32—29.	4146—3—2
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Okrajno sodišče Črnomelj naznanja, da je umrl dne 4. septembra 1932. Matkovič Ivan, delavec v Dobličah št. 73, ne zapustivši nikake naredbe poslednje volje.
Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njegove zapuščine kaka dedinska pravica, se pozivljejo vsi tisti, kateri nameravajo iz katerega koli pravnega naslova zahtevati zapuščino za se, da naj napovedo svojo de-dinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zjglase izkazavši svojo de-dinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se s tem postavi za skrbnika gospod Vrtin Rudolf, posest, v Dobličah št. 28, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo^ ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. I„
dne 18. decembra 1932.
A ‘205/32—10.	4145—3—2
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Okrajno sodišče Črnomelj naznanja, da je umrla dne 30. novembra 1932. Zupančič Ana vdovljena Grahek rojena Matkovič, posestnica v Dobličah št. 73, ne zaposlivši nikake naredl>e poslednje volje.
Ker je temu sodišču neznano, ali in Katerim osebam gre do njene zapuščine kaka dedinska pravica, se pozivljejo vsi tisti, kateri nameravajo iz katerega koli pravnega naslova zahtevati zapuščino za se, da naj napovedo svojo de-d insko pravico v enem ietu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase izkazavši svojo de-dinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se s tem postavi za skrbnika gospod Vrtin Rudolf, posest, v Dobličah št. 28, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje (Ledinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. I., dne 23. decembra 1932.
*
Ne 1 524/32-4.	4163
Sklep.
Konkurz o imovini Putajna Ivana, trg. v Celju, se ne uvede, ker nima dolžnik zadostne imovine.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne ‘28. decembra 1932.
E 1643/32—16.	14
Dražbeni oklic.
Dne 3. f e b r u a r j a 19 3 3. dopoldne ob devetih 'bo pri podpisanem ‘ sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dobrna, vi. št. 4.
Cenilna vrednost: Din 145.293-—.
Najmanjši ponudek: Din 96.862-'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 26. novembra 1932.
K IV 3480/32—7.	4164
Dražbeni oklic.
Dne 3. februarja 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornji Boč, vi. štev. 69.
Cenilna vrednost: Din 12.192-—.
Vrednost pritikline: Din 30'—.
Najmanjši ponudek: Din 8128-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sod.šča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 18. decembra 1932.
*
E 728/32—7	4126
Dražbeni oklic.
Dne 7. februarja 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) Vel. Goba, vi. št. 97 in bi) Vodice, vi. št. 404.
Cenilna vrednost: ad a) Din 47.887-94, ad b) Din 748-70.
Vrednost pritikline: Din 180-— (že upoštevano zgoraj).
Najmanjši ponudek: ad a) 31.925-28 dinarjev, ad b) 499-20 dinarjev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji,
dne 22. decembra 1932.
*
E 817/32—9	4125
Dražbeni oklic.
Dne 9. februarja 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Roviše, vi. št. 12 in 132.
Cenilna vrednost: Din 86.400-—.
Vrednost pritikline: Din 4346-50 (že zgoraj upoštevano).
Najmanjši ponudek: Din 57.600-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle 'več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji,
dne 22. decembra 1932.
*
E 844/32—10.	4127
Dražbeni oklic.
Dne 9. februarja 1933. dopoldne ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vače, vi. št. 110.
Cenilna vrednost: Din 69.260-—.
Vrednost pritikline: Din 604-50 (že upoštevano zgoraj).
Najmanjši ponudek: Din 46.173-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri druž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji,
dne ‘22. decembra 1932.
E V 3096/32—8	415‘2
Dražbeni oklic.
Dne 10. februarja 1 93 3, dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Kašelj, vi. št. 423, 192.
Cenilna vrednost: Din 82.743-50.
Vrednost pritikline: Din 1.600-—, ki so upoštevane v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 55.163—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe-sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 12. decembra 1932.
E 352/32—14.	?
Dražbeni oklic.
Dne (18. f o b r u a r j a 19 3 3. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Mokronog, vl-št. 27 Ln 656, in k. o. Staro Zabukovje, vi. št. 500.
Cenilna vrednost: Dim ‘220.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 220.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe. sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu,
dne 30. decembra 1932.
$
E 681/32—6.	>5
Dražbeni oklic.
D ne 2 O. f e b r u a rja 19 3 3. b*' devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga iPredgrad, vi. št. 78 in '254.
Cenilna vrednost: Din ‘2631-13.
Vrednost pritikline: Din 25*—•
Najmanjši ponudek: Din 1755'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražlbe. je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki ie ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	f
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II„
dne 21. decembra 1932.
Konkurzni razglasi
S 31/32— t.	2
1.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovdmi Dža-monja Gjure, vrtnarskega podjetja v Mariboru, Koroščeva ul. 44 a.
Konkurzni komisar: dr. Kovča Frane, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Vauhnik Miloš, advokat v Mariboru.
Prvi zbor upnikov pn okrožnem sodišču v Mariboru, soba št. 84. dne 12. januarja 1933 ob pol enajstih.
Oglasitveni rok do 30. januarja 1983. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 9. februarja 1933 ob desetih. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. decembra 1933.
*
S 41/32—2.	22
2.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Livarne železa in kovin družbe z o. z. v Gameljnah, registrovanega pod navedeno firmo.
iKonkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik imase: dr. Hacin Josip, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140 dne 7. januarja 1933 ob desetih.
Oglasitveni rok do 4. februarja 1933 pri dež. sodišču.'
Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 11. februarja 1933. ob devetih. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. decembra 1932.
S 36/32—29.	21
3.
Sklep.
V konkurzni stvari Jožeta Rapeta, pos. in trg. z manufaktumim blagom v Domžalah, Ljubljanska cesta 78, se prisilna poravnava, sklenjena na naroku dne 10. decembra 1932 pred okrajnim sodiščem v Kamniku, odobruje.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. decembra 4932.
•j.
Sa 68/32	4154
4.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Celestine Glavnikove, prot. trg. s sadjem in z zelenjavo na debelo v Ljubljani, Pogačarjev trg 1.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Puc DLniko, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 4. februarja 1933. ob desetih.
Rok za oglasitev do 28. januarja 1933. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. decembra 1932.
*
Sa 71/32—2.	24
5.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnice tvrdke: J. Goreč nasl. Auerhammer Ogrin, družbe z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Poravnabii upravnik: dr. Poje Franc, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 11. februarja 1933 ob pol desetih.
Rok za oglasitev do 4. februarja 1933 na dež. sodišču.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. decembra 1982.
Sa 70/32—2.	23
6.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Korošca Franca, tapetniškega mojstra in posestnika na Bledu št. 49.
Poravnalni sodnik: dr. Štular Josip, starešina okrajnega sodišča v Radovljici.
Poravnalni upravnik: dr. Triller Mirko, odvetnik v Radovljici.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Radovljici dne 10. februarja 1933 ob devetih na okrajno sodišče v Radovljici.
Rok za oglasitev do 4. februarja 1933. Deželno sodišče v Ljubljani, odd..III., dne 30. decembra 1932.
$
Sa 42/32—8.	6
7.
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva: Sajovic Ivan in Antonija, trg., oziroma gostilničarka v Tremarjih.
Potrjuje se 'poravnava, ki sta jo sklenila poravnalna dolžnika dne 23. de-oembra 1932 in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne doseza poravnava, prvenstveno v celoti plačati, ostali upniki pa dobijo 50% kvoto, plačljivo v 6 enakih mesečnih obrokih, počenši od 1. februarja 1933 dalje.
Poravnavi pristopata poravnalna dolžnika kot poroka in plačnika s posledico § 60. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja, drug za drugega. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 28. decembra 1932.
•j*
Sa 89/32.	3
Sklep.
Dolžnik: Džamonja Gjuro, vrtnarsko podjetje Maribor, Koroščeva ul. 44 a.
Poravnalno postopanje izven konkurza se ustavi po §u 56., točita 6., por. zak.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 29. decembra 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Pere. 391/1932—5.	4162
Razpis.
Pri mestnem fizikatu v Ljubljani je popolniti mesto mestnega zdravnika-praktikanta.
Pogoji so sledeči:
1. državljanstvo kraljevine Jugoslavije;
2. starost ne nad 40 let;
8.	dokaz, da je odslužil kadrski rok, ali da je vojaške službe stalno oproščen;
4.	dokaz, da je diplomiran doktor vsega zdravilstva in da je dovršil pb država za zdravnike predpisano prakso v javni bolnici.
V teku treh let po dnevu vstopa v mestno službo mora napraviti fizikalni izpit, prednost imajo pa oni, ki že imajo ta izpit.
Pravilne, z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje je vložiti naj-kesneje do 7. januarja 1933 pri predsedstvu’ mestnega načelstva v Ljubljani (personalni referat).
Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 30. decembra 1982.
Zupan in mestni načelnik: dr. Dinko Pue 1. r.
H«
Pers. 916/1932—2.	4161
Razpis.
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje sistemizirano inesto konceptnega praktikanta.
Pogoji za sprejem v službo so:
1. jugoslovansko državljanstvo;
2. dokaz o dovršenih pravnih študijah ter dovršenih tozadevnih izpitih;
3. dokaz, da je prosilec zdrav;
4. dokaz, da ni mlajši kakor 18 'let in ne star nad 40 let;
5. dokaz, da je odslužil kadrsiki rok, ali da je vojaške službe stalno oproščen.
Prosilci, ki imajo že praktični izpit za 'politično-upravno službovanje imajo prednost.
Prošnje z vsemi potrebnimi prilogami je vložiti pri predsedstvu mestnega načelstva v Ljubljani najkesneje do 7. januarja 1933.
Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 30. decembra 1932.
Župan in mestni načelnik: dr. Dinko Puc 1. r.
V. št. 53.015/32.	‘	4078—3—3
Objava.
Mestna občina ljubljanska razpisuje dobavo pisarniških potrebščin za I. 1933 za mestne urade in podjetja. Dobavni pogoji in drugi pripomočki se dobe v mestnem gospodarskem uradu soba 12.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v mestnem gospodarskem uradu soba št. do 23. januarja 1933 opoldne. Ponudbe morajo biti zapečatene in
apremljene z nadpisom »Pisarniške potrebščine za leto 1933.«
Mestno načelstvo Ljubljana, dne 22. decembra 1932.
St. 602/32 pr.	4087—3—2
Razpis.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje mesto rednega, oziroma izrednega profesorja za predmet: »Nauk o nahajališčih koristnih izkopin«. K učni obveznosti spadajo razen označenega glavnega predmeta še predavanja o dinamični geologiji Jugoslavije za slušatelje rudarskega oddelka.
Prošnje, opremljene z izkazom o znanstvenem delovanju ter z dokumenti v smislu § 3. zakona o uradnikih, je vložiti najkesneje do 20. januarja 1933 na rektoratu univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani. Bližje informacije daje dekanat tehnične fakultete v Ljubljani.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani,
dne 19. decembra 1932.
Rektor: dr. Slavič s. r.
Narodna banka 4129 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22 decembra 1932.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.960,603.304.09 (—	183.794i99)
Devize, ki niso v podlogi 1,309.987"34 (-f-	188.180-251
Kovani novec v niklju 176.418.081-— (■— 4,723.059 50) Posojila . . 2.491.807.734-35 (—15,803.696-75) Vrednostni
papirji . .	12,872.520"—
Prejšnji predujmi državi 1.812,726.556-77 <+	252.398	14)
Začasni predujmi gl. drž.
blagajni .	600.000.000" —
Vrednosti re-
zervn. fonda	54,121.634"89 (-j-	204.136"—)
Vrednosti ostalih fondov . . .	2,631.552*76
Nepremičnine ... .	159,957.839-37 (-+-	111.763-31)
Razna aktiva	138,989.326-05 (-f	1,664.089-051
7.410.938.536-62
Pasiva	Dinarjev
Kapital . .	180.000.000-—
Rezervni
fond . . .	63,360.146-15
Ostali fondi	3,992.719-41 (-f	8.976-	-)
Novčanice v obtoku . . 4.558,153.920--1- 71,699.590--) Obveze na
poka* . .	945,911.464-74 (+ 78,278.135-09)
Obveze /. rokom . . . 1.409,251.881-67 (— 26,137.622-66) Razna pasiva 250,268.404-65 (-j-	1,260.217*07)
7.410.938.536-62
Obtok in obveze . . . 6.504.065.384-74 Celotno kritje . . . 35"62°/„
Kritje v zlatu . . . 81-98°/,
Obrestna oiera:
do eskomptu	...............7)4%
oo lombardu	9%
Štev. 12006/11.	9
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 9. januarja 1933 nabavo 450 m3 jamskega lesa.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 31. decembra 1932.
Štev. 13142/11.-
*
10
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 11. januarja 1933 ob 11. uri dopol. dobavo 258 m jeklene žične vrvi 0 32 mm.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje,
dne 30. decembra 1932.
kovci dne 11. januarja 1933 ob 11. dop. dobavo 400 m:' jamskega lesa.
Pogoji pri podpisani.
Direkcij:«, drž. rudnika Velenje,
dne 31. decembra 1932.
Štev. 14566/11.	43
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 23. januarja 1933 ob
11.	uri dopoldne dobavo 1 centrifugalne sesaljke z elektromotorjem.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje,
dne 30. decembra 1932.
*
Štev. 13186/11.
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za Prometno upravo v Zabu-
Štev. 13141/11.
*
12
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 25. januarja 1933 ob
11.	uri dopoldne dobavo 4 elektromotorjev z avtomatičnim sklepalom.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje,
dne 30. decembra 1932.
Razne objave
Vabilo	*
na občni zbor Ekonomske Orjune,
osrednje reg. zadruge z o. z. v Ljubljani, ki bo dne 16. januarja 1933 ob 18. uri Pred Škofijo št. 21/11. v Ljubljani z
naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva; 2. revizijsko poročilo;
3.	odobritev računskeoa zaključka; 4. sklepanje o razdružbi to likvidaciji zadruge; 5. pooblastilo likvidatorju, da po končani likvidaciji predlaga izbris zadruge iz zadružnega registra in določi hranilca knjig; 6. slučajnosti.
Ako ta občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, bo dne 30. januarja 1933 ob isti uri, na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepčen ob vs^ki udeležbi.
Načelstvo.
4139—3—2
Likvidacija zadruge in poziv upnikom.
Želežniška stanbena zadruga »Dom« v Mariboru je prešla v likvidacijo. Pozivamo upnike, da do 15. januarja 1983 prijavijo svoje terjatve.
Železničarska stanbena zadruga »Dom« v likvidaciji.
Ivjui Kejžar s. r.	Ivan	Kitak	s.	r.
Franc Pagon s. r., likvidatorji.
*
4149—3—2
Likvidacija zadruge in poziv upnikom.
Mlekarska zadruga na Rovih, r. /.. z o. z. je prešla v likvidacijo m poziva upnike, da ji prijavijo svoje terjatve.
Rova, dne 15. decembra 1932.
Likvidatorji.
1
Razglas.
Podpisani mariborski denarni zavodi so sklenili z ozirom na težki gospodarski položaj od 1. januarja 1933. znižati
Mestna hranilnica v Mariboru.
Hranilnica Dravske banovine v Mariboru.
Posojilnica v Mariboru, Narodni dom.
Spodnještajerska ljudska posojilnica. Gosposka ulica.
Mariborski kreditni zavrni, Grajski trg.
obrestno mero za hranilne vloge in posojila za 1%.
Maribor, dne 31. decembra 1932-
Jugoslovanska hran. in posojilnico. Kralja Petra trg.
štajerska hranilnica in posojilnica, Slomškov trg.
Hranilno in posojilno društvo delaveev, Frankopanova ulica.
Krekova posojilnica v Mariboru, Mlinska ulica.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mich&lek v Ljubljani.