II. leto.
PavSalni franko v državi SHS.
Številka 40.	V Ljubljani, dne 7. oktobra 1920.
Cijena u prodaji 1 K 50 til === Naš Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata ‘	. K 72‘—
Polugodišnja......................... 36'—
Četvrtgodišnja.................., 18’ -
Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku.
:.-t■ Gena y npo^aja 1 K 50	==
Ham L'jiac najiaau ccammvho cuaicor aeTBpTKa. roAHiuaa npeTU.iaTa ....	. K 72
Hojij'L'OAMiiiH.a...........................»36
HeTnpTro/iHiriFf.a..........................»13
3a HHoaeMcTBo aoAbth iioiiiTa|)iiny. Orjiacu no Tapmjm.
Itredništvo: Ljubljana. Rimska cesta Štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno prankirane. Rokopise ie pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Hrvatske in »rbske dopise ic pošiljati ie poti m organizacij, ki so za vsebino odgovorne.
Upravnlštvo:	Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se
pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Zveza javnih nameščencev in vpokolencev
za Slovenilo
priredi v soboto, dne 9. oktobra 1920 v vseh prostorih Narodnega doma
veliko društveno
veselico s koncertom
Sodelujejo: Orkester sl. drav. divizije pod osebnim vodstvom g. kapelnika dr. Čerina, operna pevka gdč. Zikova, prof. konservatorija g. K. Jeraj in g. K. Brezovšek, pevski kvartet g. profesorja Kozine, nadrevident južne železnice g. Vučnik.
♦
I. Koncertne točke. H. Komični nastopi. III. Prosta zabava in ples.
V kavarni svira Šramel sl. gledališkega orkestra.
Pričetek ob pol 20. uri, konec po 3. uri 10. oktobra. — Blagajna se odpre ob pol 19. uri. — Vstopnina za člane 10 K, za nečlane 20 K.
Ker je čisti donos namenjen okrepitvi društvene blagajne in tiskovnega fonda za strokovno glasilo »Naš Glas“, prosi za obilno udeležbo
VESELIČNI ODSEK.

(Brzojavka.)
Iz Beograda z dne 29. 9. ob 22. uri 30 minut.
Delegaciji ministrstva financ Ljubljana.
Z danes podpisano uredbo ministrskega sveta DR. br. 13.060, določene so sledeče draginjske doklade za aktivne državne nameščence, ki so prejemali doslej doklade po šemi a uredbe DR br. 63.515. Namesto vseh dosedanjih draginj-skih doklad bodo prejemali od temeljne plače brez aktivitetnih doklad do vključno 3.399 K letnih — dnevnico 68 kron; od 3.400 K do vključ. 4.799 K letnih — dnevnico 72 kron; od 4.800 K do vključ.
6.399	K letnih — dnevnico 76 kron; od
6.400	K do vključ. 7.999 K letnih — dnevnico 84 kron; od 8.000 K do vključ. 9.999 K letnih — dnevnico 88 kron; od 10.000 K do vključ. 15.999 K letnih — dnevnico 100 kron; od 16.000 K do vključ. 18.000 K letnih — dnevnico 120 kron.
Uslužbenci, ki so dobivali doklade po šemi h DR br. 63.515, bodo prejemali namesto vseh dosedanjih doklad dnevno po 56 kron. Aktivni parohijalni pravoslavni svečeniki, kaplani, dijakoni. pro-
LISTEK.
Fr. Uršič (Liubliana):
Izlet po jajca.
Jaic ni bilo dobiti, vsai v Liubliani ne.
Gospodična M. — nekje na Karlovški cesti ie ubila zadnie iaice. da ie naredila rezance zase in za oficijala Zdravka.
Zdravko ie bil na stanovamu in hrani { nri tei gospodični že leta in leta. Pri niel ie bil še kot diiaik. kot praktikant kot asistent. kot oficMal... Imel to ie kakor za svoio mater.
Gospodična M. te ubila torei tisti dan j bilo ie neko ncdelio donoldne zadnie iaice j in gospod Zdravko je sklenil, da gre takoj | nn kosilu z vlakom kam na Dolenisko. da kupi vsai nokai iaic. kolikor iih že dobl-
Železnica je bila takrat še poceni. — Sicer na se ni bilo treba voziti daleč. Okoli Grosunliega se naibrže že kai dobi. tako si ie mislil Zdravko. In zmenil se ie z
dvema nriiateliema. da se pelieb do Gro-supliega. Dalsie se niso upali, ker ie bila v Višnii gori baie kontrola: taica oa so bila prepovedano blago, ki se ni smelo izvažati iz posameznih okraiev.
Treba ie bilo seve nahrbtnika. Zdravko ni imel nobenega, čemu tudi? Hribolazec ni bil. šmarna gora je bil najvišii vrli, na katerega ie zlezel svoi čas še kot diiak: toda še to goro ie od takrat nanrei gledal vedno raiši od soodai gori iz Tacna, z gostilniškega vrta
Sel ie torei k svojemu znancu, pasijo-niranemu hribolazcu R. ter ga ie poprosil za nahrbtnik.
»Ali. da mi ga prineseš nazaj! V soboto grem na Triglav. Nahrbtnik ie bil gori že štirikrat, zdaj pojde petič.«
»Vem. vem! Nič se ne boi!«
»In če iaica ubiieš. ooereš nahrbtnik sam!«
»Nič se ne boi!«
Zdravko ie dobil nahrbtnik in šel na kolodvor. Tam sta ga že čakala oba priia-
telia in odnehali so se z vlakom do Grosupljega. Priiateba sta šla ž njim pravzaprav samo zaradi tlruščine: iaica ie šel kiipovgt samo Zdravko. Triie dobe gotovo laže več jajc. tako so si mislili, in Zdravko ie obliubil da iih bo odškodoval oo dovršenem delu že v kaki gostilnici.
Vlalk ie bil kmalu na Grosupljem. Tam so šli naipjvo v gostilnico, a za orav malo časa. potem so šU na koi po kupčiti. kar po bližniiei proti Stari vasi
„Ali imate kaj jajc?“ vpraša Zdravko tako? nri prvi hiši.
»Nič. nrav nobenega ne! Kokoši zdai mč ne neseto.«
Prišli sn do druge hiše. Pred vratmi ie stala stara ženica Tudi kokoši le bilo nreceii okoli hiše. Tu se gotovo kai dobi.
»Imate kai iaic?«
»Včerai sem bila v Liubliani in sem vse prodala Nimam ne enega več pri hiši. Zdai ie hudo za iaica.«
(Konec prih.)
todijakoni. svečeništvo ostalih veroizpo- j vedanj v novih pokrajinah prejemalo bo i nadalje dosedanje doklade. Izjemoma bodo dobivali pravoslavni aktivni parohijalni svečeniki, kaplani, dijakoni in pro-todijakoni v parohijah gornje - karlovačkoga,-pakračkoga eparhijata, razun onih. ki imajo tam sedež, potem v Boki kotorski, v Hercegovini, v Zahumu in delu Za-dalskem in Istrije. eparhije v obsegu naše kraljevine, kakor tudi katoliško svečeništvo v senjski, modruški škofiji in v dalmatinskih ter hercegovinskih škofijah dnevno po 48 kron.
Vsi zgoraj našteti uslužbenci imajo pravico na družinski dodatek po 12 kron dnevno za vsakega člana družine, ki nimajo lastnega imetja ali zaslužka. Ta dodatek pritiče ženi, deci, dedu, babici, očetu. materi, bratom in sestram.
Upokojencem in upokojenkam se povečava dosedanji osebni dodatek po 12 K dnevno za vsakega člafia, kakor je to določeno za aktivne. Sirote brez očeta in matere prejmo na ime dodatka dnevno po 12 kron. Poštarji neeraričnih poštnih uradov v okolišu zagrebške in veliko-beč-karečke poštne direkcije prejmo trojni iznos dosedanjih doklad. Ukazni državni uradniki in učitelji z dinarsko plačo izven Srbije in Črne gore prejmo na ime dra-ginjskh doklad do plače letnih 2.999 din. dnevno 15 dinarjev; od 3.000 do 4.999 dinarjev no 16 dinarjev dnevno; od 5.000 do 7.499 dinarjev po 18 dinarjev dnevno; od 7.500 dinarjev in više po 20 dinarjev dnevno.
Okrožni načelniki z dinarsko plačo v istih pokrajinah prejmo doklado kakor uslužbenci v Srbiji in črni gori. Na ime družinskega dodatka prejmo vsi državni nameščenci z dinarsko plačo v novih pokrajinah po 3 dinarje dnevno. Ban Hrvatske prejme na ime osebne draginjske doklade 100 dinarjev dnevno, predsedniki pokrajinskih vlad po 80 dinarjev dnevno in družinski prispevek, kakoršen pripada ostalim državnim nameščencem.
V Sloveniji stopa nova uredba v veljavo 1. oktobra t. 1. Izplačila po tej uredbi se smejo izvrševati, kadar se bode ta uredba pismeno objavila in se odposlala istočasno oblastvom po pošti. Toliko v informiranje uradništva.
Generalni direktor Dučič, s. r.
I. R;:
Langof ante portas!
Bila bi elunost. vzporejati tega človeka s slavnim ženiialnim voiskovodliem. s katerim so še davno no nievovi smrti strašile rimske matrone svoie neubogliive otroke Sni Lanvof ic bil samo rač. nad-svetnik katerega ’e ob nrevratu naša narodna vlada radi njegovih šuftarii. izvršenih nad slovenskimi uradniki, odslovila iz
službe
Pa ima ta človek ori nas nckai zelo vnlivnih nriiateliev -- nesnorno dobrih (?1 Slovencev — ki bi ga radi zonet spravili v »domovino.« Iz nekdaniega rabila ho-Čeio napraviti mučenika, ki se va seveda mora nagrad.iti za to. da ie že skorai dve leti hladi! svoio vročo germansko kri v prijaznem eksilu nemškega Gradca. Hoče se mu noveriti važno zaunno in odlično mesto, katero je poprečnemu slovenskemu uradniku tudi'v Jugoslaviii nedoseelilvo.
Ne bavili bi se s tem., za enkrat še ooiedSnim nrimerom. ko bi se ne bilo bati. dn se biv.do mogočni vplivi zavzeli še za
cel rožni venec takih odslovljenih nemških valptov iz sosedne republike. Zato ie treba da o novi nam preteči nemški nevarnosti pravočasno iznregovorimo resno besedo.
Za scensko uradništvo ie od nekdai o-eskrblieno da ga od časa do časa malo oorazburiio. Gotovi činitelii so neutrudno na delu. da poizkušalo in otipavajo njegove živce, da bi menda konstatirali, vzdrže 1i vsa! še do bližajočih se volitev, ali pa nas pourei vse skunai naenkrat zadene kan.
Kapi Da. to ie prava beseda: Na mah in nalenostavnelšo bi bilo rešeno nereče uradniško vorašanie. Upamo na. da naši rako težko preizkušeni živci vkliub vsemu še vzdrži — ali pa v resnici hudič odnese vse skunai.
Ni lena ta beseda. Ne rečem, da ne bi celo žalila marsikako občutno uho. A tudi ta beseda ie prava. In sicer zato. ker ža-iibog popolnoma nrnvilno označuie ono bolestno mentaliteto ki se ie že polastila širokih naših ljudskih plasti one, recimo, obimne resignacije v kateri se borimo doslei s trdno vero v končno konsolidacijo naše mlade države in v možnost ničnega obstoia
Vkliub temji na se nas ne sme razumeti tako. kakor da bi bilo slovensko uradništvo v narodnem oziru zato manj občutljivo kot kdai nonrei. Mi, ki so nam bile v naitežlih časih našega robstva same n svobodni Jugoslovanski državi edina uteha ki smo na tolikih bolnih frontah pomagali ustvariti to našo državo, sma-trarnp vsako podpiranje in favoriziranje Nemcev na škodo slovenskega živila za prvovrstno narodno izdaialstvo!
Naša država ie obkoliena od vseh stran* od sovražnikov, ki kakor lačni volkovi čakalo na trenutek, da nam skočilo za vrat Krivdo najemu žalostnemu zu-nanieoolitičnemu polnžaiu na ie iskati v velik’' meri v notraniosti naše države same.
Le ozrimo se n. nr. v našo sosedno Hrvaško! Odkod ti vedni nemiri? Odkod ti sumljivi revolucijonarni pojavi? Le zaslenliencu ne more biti iasno da sedi še vse nreveč Madžaronov Židov in drugih državi nevarnih elementov na visokih in pdgovornih mestih. Niti izdaie vodijo iz sovražnih dežel v našo državo skozi niihove roke. Kdo nam iamči danes, da se nam ne pripravila sova narodna tra-gediiia?
Enako ugodna tla za take pustolovščine so tudi v Slovenili. V interesu države hi bito tm-ei želeti rU so na važnih upravnih mestih le zanesljivi, kristalno čisti slovenski značaii ker le liudie. ki so ze davno pozabili misliti in čutiti, slovensko, torej brez vsakega narodnega ponosi hi bili v stanu imnortirati nam razne skrahirane nemške birokrate.
Slovenski uradniki tc vsiliive Švabe odločno odklauiamo ker imamo vzrokov I dovoli da lih sovražimo. Tudi iueoslo-vanska iavnost iib ne bo nrinoznala in bo I ž, niimi sigurno obračunaju Pravočasno torei onozaria.mo merodaine politične faktorje kot čuvarie države na opisani noiav. j Onim pa. ki se jih tiče. kličemo na ves glas: Kal bi bilo z nami. če bi bila zrna- J gala Avstrija & Comp. ° Vrženi bi bili brez usmiliema na cesto, gnili bi no iečah in ginili na vešalah. Želeli ste si nemške ''vstriie: z.dai io imate in ti služite!
Zatorei se bomo boreči se za svcm materijalni obstoi vslkdar fanatično borili tudi za obstoi naše države in brez oardona odkrivali in nobiiali vsako korupcijo. Salus oatriae sunrema les! .
JOŽEF ZAZULA. Maribor:
Karton mineralij.
Zgodovina nas uči da se uničilo ooli-tične enote dostikrat v nekoliko dneh. po kaki voiski ali kakem prevratu. Vojne Aleksandra s Perzijo. Angležev s Španci. Napoleona z Nemci nam to dokazujejo. KiMub temu na no takem porazu še ni vse podrto: ostane še gospodarska in kulturna enota ki se šele več deset- ali stoletii no političnem porazu spremeni in prilagodi novim razmeram.
Ko se ie razsula politična skupnost rimske države, ie kulturno in gospodarsko še vedno obstoiala in več stoletii ie bilo treba da se ie prerodila tudi kulturno ista zemlja, na kateri je v Starem in pričetkom Srednjega veka vladal rimski vo-iak in politik. Kulturno nreroienie tedaniih "asov na so v nrvi vrsii oskrbovali misi-ionarii. hodeči no starili trgovskih potih in cestah. Teh cest in potov ie bilo več; naj-znameniteiša ie bi!a_smer iz Rima nreko Ogleia in sedame Sloveniie do Drave tVindohora.) in druga smer iz Rima proti zahodu preko Alp ali Galiie na Nemško. Nizozemsko in Britanske otoke.
Za novo ideio pridobiš človeka le te-dai. ako upoštevaš tudi praktično stran vsakdanjega živlienia: tako so delali tudi misijonarji. Razšhievaie svoi nauk proti Donavi so našli stare kulturne postojanke, v katerih ie bilo še veliko rimskega, recimo klasičnega živliema: zato so se tudi oni naslonili na to klasično kulturo ki so io gonili v nrvi vrsti po šolah: cerkev in šola sta bili tedni nerazdružni sestri. Tako srno dobili šolski pouk. ki ie upošteval zlasti latinščino in grščino sai slovstva v drugih jezikih takrat itak nismo imeli.
Oni. proti zahodu potujoči misijonarji, na niso hodili po kraiiih. ki bi bili od rimske omike toliko cenlicni. kakor ie bilo Podonavie. Kraii so bili boli vstran ceste: Alpe, Germanija je bila gozdnata, Anglija na ie imela in ima še danes megleno, mokro nodnebie kicr bori človeštvo trd boi za obstanek. Cerealiie v teh kraiih ne uspevalo dobro, še manj so uspevale tedaj ko ie bil ves svet zaraščen in močvirnat Zato se ie Hudstvo preživljalo od morja: ribištvo in pomorsko Plovba, tudj morski ropi. so bili glavni dohodek. — H takim Hudem moraš priti s praktičnimi nazori, in tudi misijonarji so se ravnali po tem pravilu- med tem ko so oodaiali ob Podonavju in dalie nroti vzhodu klasični pouk. so u.vaiali na zahodu praktične šole: oolie-delstvo, živinoreja, trgovina, plovstvo so bili predmeti ki so orinravliali mladino za resno živHenie
Tako ie bil postavljen našemu šolstvu na vzhodni cesti nekdanje rimske države klasični, rekli bi humanistični temelj; na zahodni pa trgovski oziroma realni temeji. In ta temeli ie širil svoie korenine kliub vsem reformam in prekucilam do današnjega dne.
Na teli dveh temeljih ie torei rastla evroneiska izobrazba in nreustroiila ie ljudstvo tako, da še danes spoznaš trezno-nraktičnega Angleža, tiho-vztrainega Nizozemca. učeno-nerodnega Nemca (dasi
se ie te nerodnosti v zadniih desetletjih nreoei otresel) idealnega Francoza tn mehkefa Slovana, na katerega šola še ni toliko vplivala, ker je živel v tujem poli- i tičnem iarmu.
Iz delovania oosameznih irvisiionariev so nastala samostanska središča dviga-toča šolstvo in ščiteča zaouščino staro-veških.klasikov. Med tem na. ko te v Angliji in nri nienih sosedah rastla trgovina se je v naših krajih razvijalo poljedelstvo z graščaki na čeki. duhovščino ob strani in meščanstvom no mestih. Mogočni graščak se za šole ni dosti brigal, duhovščina se ie vzgaiala v lastnih učilnicah no samostanih. ostalo ljudstvo (kmeta niti ne šteietno) na se ie nrinravliajo na svod no-klic tako kakor še dandanes delaio trgovci in obrtniki: s n r a k t i č n i m noukom pri moistrih in nofovaniem no svetu ob oskrbi in nadzorstvu važnih cehov.
Kdor se ie torei hotel šolati, mu ie bil nouk nekake vrste učen šnort .n e na oo-trehna nrinrava za oozneiši noklie. T.e sledi vidimo še dandanes no sredniih in visokih šolah v niih načrtih
XIX. stoletje nam ie na z odkritii in izumi prejšnjih stoletij (od XVI.—XVIII.) iavnost tako spremenilo, da so graščak duhoven, meščan s tonili v ozadic. na nun mesto na so nrišli siptisoči inteligentov nairazl^neiših vrst. »avnih uslužbencev snloh ;n delavcev nosebel Snciialno živ-Henie i ' zanust'ln svni stari terneli in se j razloč"jj.e od nreišniega tako kakor mož v železni srajci od elegantnega gospoda v cilindru. Za tem velikanskim napredkom ie še naihitroie nricanliala trgovina, ostali so zaostali a nauboli naše šolstvo.
Stare ideje pa so ostale tudi v naši javni upravi. Medtem ko te trgovec ne vpraša koliko doktoratov imaš. temveč kal o delu razumeš, veliaio v lavni upravi šolska leta in izpiti. Na nodlagi izpitov ip snričeval ti določilo doloktog in niti na um »im ne nrihaia Domisliti, ali si na svorem mestu ali ne, ali si sposoben ali nisi. Sred-niešolca š štirimi razredi ti Dostavilo v to vrsto. — z osmimi v ono z maturo v tret-in. z akademično izobrazbo v četrtrt in ! basta! Vsi vemo da danes ne nohaiamo j šol za snnrt in veselic temveč za liubi ! kruhek. Marsikdo ima noklie za duhovna, i a ie nisar ker ie radi kakega nezadostnega reda obsnien za vse živlienie v nižio službo- marsikdo »e iurist. a bi bil rad tebniV marsikdo ie rudar a bi bil nairaie medicinec ali botanik. Onrie tistemu, ki v sebijie čuti nobenega noklica temveč se uči šablonsko. Takih ie dandanes na notr-r.ežlbvi zemlii seveda prevelik odstotek. Drugi zooet so ponosni na svoie štndiie kakor plemič na svoje potomce: devetindevetdeset 'ih ima temo v plavi, ima jih pa vendar. Tudi oni imajo devetindevetdeset iznitov in — nobene prakse in ne PraktičnePa smisla za svolo službo. — čin i natančno predpisan čin pa vendar zahte- | val o
Jn tako srečavaš no pisarnah dobre uradnike z nizkimi študiiami in visoko učene gospode s srednjemernimi uspehi.
Resničnosi svote trditve ic spoznal niser teh vrst že kot mladenič. Ker na se tudi on prišteva med tiste ki jim ni bilo usojeno izbrati si poklica po svoji volji, i“»nveč ie se uklonivši razmeram, stopil v -tolpo povorko invnih nameščencev, ie skušal že tedai n tešiti svolo nkaželinost v zasebni naobrazbi. Pred dobrimi petintridesetimi leti si ie torei med drugim kanil
za celih 8 pid« takratne veliave karton minerali i. Kakor predmeti v spričevalu so nile v kartonu mineraliiie lena razdeljene od loievca oričenši in končaie s koralo. — Vmes so ležali, s kletem prileplteni in veliki kaki;r navaden fižol, razni sediment- | niki in vulkanski kamni: oorfiri. graniti bazalti; bile so tudi rude: srebrna, zlata, cinober žvieolo baker — toda vse v velikosti miv.idnepa fižola. Med niimi si našel na tudi dragulje: tooaz. beril granat in celo diiamamt v velikosti praha! Vsi so bili lepo etiketirani in pokriti z vato. da se niso okrušili in odkrušili.
Oledal .sem iih kakor otrok iaslice in kazal svojim tovarišem, kadar in kolikor-krat so mc poselili...
Stonivši v Praktično živlienie na sem nostal nlaninnc in oolep nlaniu.stva. sem nabiral kamenie V no.liudno-znanstvenih kniiaah z lenimi slikani i in v tekočem slogu, da sem čtivo kar požiral, sem čital o nostanku ženil ic in spoznal važnost geo-loPiie in nrineralogite. V annencu nisem ! samo gledal kosa kamena, spoznal sem tudi njegov postanek, in pred duševnimi očmi sem gledal miHioiie let preteklih formacij in rnzvoi zendte iz žareče oble v žareče - tekočo se ohlajajočo, hladno trdečo in končno razvijajočo se v pestri j plašč forme in flore.
Nabiral sem petrefakte. Kamor sem prišel, bodisi na strmi Grossgloekner. nod sneženi Ortler. na osamelo Windschar ali elegantni Santis naš domači Triglav ali oglavi Dobrač: vedno in novsod sem imel seboi kladvece in odkrhoval sem kamenie vrh pore ali ob vznožiu. v tesni dolinici ali ozki šoranii. visoko nad prepadom ali ob žuborečih studenčkih. Nabiral pa nisem maihnih kakor fižol temveč debele kakor nest: tudi iih nisem zaviial v vato. temveč metal preko ramen v nahrbtnik. In gleite! Domov urišedši sem iih uvrstil in določil, iskal sem do niih kristale ali vtisike narisani so bili na niih maihni krempeljci kakega ptiča ali plava, tudi plavut že davno zamrle ribe Držeč inserat v rokah sem nonavlial zgodovino postanka naše zemlie gledal sem v kniiipo nrirode. ne suhoparno nrisilien temveč z živim zanimanjem in globoko vero,.,
Nekako oosmehlrivo sem gledal svoio staro »igračico« v kartonu, spominial sem se mladih let in svote nevednosti, tudi živlienia polno nrevar. Sai ie bil tudi karton z uiinerailiiami le nrevara: diamant grahove velikosti bi bil danes vreden pol Slovenite, da ni steklen! Tako mi ie resno živlienie pokvarilo veselic do kartona in dandanes leži snravlien v kotu med knii-pami kakor staro okostie v rhuzeiu. —
Kai se Vam ne zdi. da smo tudi sedal povnrdi o živlieniu in šoli in ne o moiih mineraliiah s kameni — fižoli?
Antanta in Slovenci.
Slovenci smo mislili, da bodo vse ob- i mejno d do rešili avstrijski in jugoslovanski zast>pniki med seboj, končno pa. da bodo posestne zadeve končali naši sodniki, zemljiška knjiga in geometri, saj jim ie svet znan, ker delajo že desetletja med ljudstvom. Pa smo se zmotili. Obmejna zadeva je sicer tako priprosta, da treba samo kak hlev pol njive, nekaj pašnikov, kmečko hišo in kozolec oddeliti, da ne bodo posestva presekana; toda za to delo so baje naši domači županj in uradniki neprimerni, saj razumejo samo one jezike, ki Jih rabi ljudstvo samo: potrebni so tuji
„strokovnjaki14 in poleg Angležev, Francozov in podobnih gospodov smo dobili tudi — enega Japonca. Kako se bo ta mož menil z našimi kmeti po vinskih goricah, sicer ne vemo. le toliko vemo za trdno, da bodo končno v Mariboru kakor tudi v Celovcu glavno delo dokončali — domači ljudje.
Gg. v Mariboru so si naročili obširno poslopje „Vesne44, kjer imajo vojaško stražo in se vozijo v avtomobilih. Da bi živeli v obmejnih vaseh in trgih, da bi na licu mesta po uradnih urah od 8. do 12. in od 14. do 18. delali na polju ali v pisarnah, bi bilo zanje premeščansko in prepoceni: treba se te voziti v'vozilih. ki stanejo na dan nekaj tisočakov najemnine, in delo, ki bi ga domači dovršili najkasneje v enem mesecu, se bo vleklo najmanj deset tednov, pri tem bodo pa vendar glavno izgotovili naši zemljemerci in naši sodni uradniki v mapah in zemljški knjigi.
In seveda: diplomatični zaoletliaii so tudi potrebni Zato so ti gosnodte že ne-katerikrat prav brezpotrebno razburili obmejno prebivalstvo, mesto da so hvaležni, ker molčimo na.vso to „foparijo44, ki stane ogromne denarje na naš in avstrijski račun.
Mi uradniki se borimo za svoie plače že dve leti, razni Kitajci, pardon Japonci se pa vozijo po naših cestah v avtomobilih in sejejo naše milijone.
Konec koncev Da mora biti tak: Slovan si kot janičar tlačanil Turkom; v Napoleonovih vojskah si se za nemško korist boril proti Francozom, da si za zahvalo podlegel Nemcu in v svetovni voini si pomagal antanti uničiti Nemca zato. da ti dandanes pri plebiscitu in določitvi državne meje delajo zgago razni Japonci.
Do tretiega gre na navadno rado: ta slučaj je tretji, trdno pa smo prepričani, da je tudi zadnji, ki bo delal sramoto nam «amim iu naši sposobnosti: Od sedai naprej mora skrbeti inteligent in prostak, da bomo na lastni zemlji lastni gospodarji in da nam ne bodo jerobili ljudje, ki se morejo za svojo moč in veljavo zahvaliti nam Slovanom.	J. Z.
Vestnik.
Beograjska „Epoha“ o uradniškem vprašanju. „Epoba44 je priobčila članek profesorja Milinkoviča iz Šabca. ki govori o uradniškem vprašanju in pravi: Dasi tvori uradništvo po številu le 20 % prebivalstva v državi, merodajni krogi ne morejo in ne znajo uradniku zagotoviti mirnega življenja. V času. ko ie geslo: „Bogati se!“ — se obogaćuje vse, le uradniki vrše nesebično svoio dolžnost, opravljajo težko službo v interesu države, zapadajo v dolgove ter s trepetom pričakujejo zimo. Prejemki z dokladami so iim v primeri s nredvoinimi prejemki povišani le štirikratno, medtem ko so se živila in gospodarske potrebščine podražile dvajsetkratno. Uradniki so privezani na pisarne od jutra do mraka ter ne morejo niti kopati, niti agentirati, niti trgovati. Uradniki ne zahtevajo, naj se jim pomaga obogateti, nego le da morejo častno in pošteno in človeku dostojno živeti s svojimi obitelji. — Človeka veseli. da so končno začeli drezati tudi srbijanski uradniki, ki se doslej za javk in gnev prečanskih tovarišev niso dosti menili. Ako Srbijanci uradniki z dinarskimi plačami več ne izhajajo, kako naj bi izhajali prečanski s kronskimi prejemki!
• Finančno uradništvo. Rotovž roti, naj se z elektriko štedi. Na financi In v davkariji pa imajo zdaj uradne ure od 8. do 12. in od 1.—4. oziroma od 3—6. Uradniki utegnejo jedva obedovati, a se morajo zapet vračati v zaduhle pisarne. Kdor stanuje daleč, pa sploh ne more na obed. Od mraka do mraka tiče v delu, za njih zdravje se ne vpraša. Garaj, dokler ne omagaš! Položaj postaja nevzdržen. Alj ni mogoče urediti dela kakor je urejeno drugje? Kai poreče elektrarna, da je razsvetljena financa pozno v noč? Za vse enake pravice in dolžnosti!
Posebne doklade za sodnike. Iz Beograda poročajo, d% je naredba o posebnih dokladah sodnikom sklenjena in podpisana. Sodniki dobe po 450 dinarjev, pomožni sodniki pa po 250 dinarjev posebne doklade. V Srbiji dobe 250—600 dinarjev, ker je ondi baje vse dražje.
Razglas. V registru zadrug se je odredil in izvršil glede Gospodarske zadruge »Samopomoč« v Novem mestu, reg. zadruga z omejeno zavezo na predlog načelstva z oziram na zapisnik o skupni seji .načelstva in nadzOmištva z dne 5. junija oziroma 25. avgusta 1920 izbris prostovoljno izstopivših članov načelstva polkovnika v pokoju Mateja Prašnikarja in poštnega oflcijala Ivana Lenarčiča. — Okrožno kot trgovsko sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 21. septembra 1920.
Društvo drž. varnostne straže, podružnica v Mariboru. V štev. 19. »Našega Glasa« z dne 13. maja 1920 na str. 6. je javil centralni odbor društva državne varnostne straže ter detektivov, policijskih uradnikov in pisarniških pomožnih moči za Slovenijo, da se je ta stanovska organizacija rekonstruirala, in sicer na podlagi preurejenih in od deželne vlade odobrenih pravil. Ta rekonstrukcija je istinito ostala v veljavi v Ljub-
ijani in v Celju, ne pa še v Mariboru. Tani je | bila podružnica od kr. policijskega komisarijata radi netočnih pravil prepovedana. Na podlagi istih, končnoveljavnih pravil z izpremembo in dodatkom v naslovu »podružnica v Mariboru« se je sedaj dovolila. Podrobnosti slede ob priliki. V podružniški odbor so bili izvoljeni: Predsednik: Ivan Senica, policijski oficijal, podpredsednik: Josip Konič, detektiv, tajnik: Albin Kosec, nadzornik, tajnika namestnik: Leo Kosmač, nadzornik, blagajnik: Norbert Klančič, redar, blagajnika namestnik: Franc Orel, redar. Odborniki: gospica Zemljič, uradnica, Srečko Saksida, Anton Ka-muščič, redarji. Pregledniki računov:	Jerančič
Josip, Počkar Franc, redarja.
Udruženje činovnika 1 nameštenika u Bački, Banatu 1 Baranji. Prejeli smo poziv »svima činovnicima i nameštenicima u Vojvodini, naj pristopijo k temu šele snujočemu se udruženju, ki mu je lahko član vsakdo, ki živi od stalne plače brez razlike vere in narodnosti, a . tudi ne glede na to, kdo mu je delodajalec. Zato so v ustanovnem odboru državni in zasebni uradniki iz Novega Sada. V 'Vojvodini so torej javni in zasebni uradniki združeni v istem »udruženju«, Hkratu smo prejeli osnovna načela tega »udruženja«, ki naj obsega vse organizacije vojvodinskih uradnikov in nameščencev. Po večjih mestih se ustanove lokalne organizacije, ki bodo tvorile skupno udruženje (zvezo) in ki bodo imele skupne kongrese. Teh se bodo udeleževali le dele-gatje posameznih organizacij. Vsak član mora plačati 10 K vpisnine; članarina še ni določena.— Osnovna načela so posneta dobesedno iz brošu-rice »Umno radništvo« (Duševni delavci) dr. M. Gj. Popoviča v Beogradu. V teh načelih proglašajo vojvodinski uradniki in nameščenci, da je »klasna borba edino sredstvo za osiguranje svojega obstanka«, da pripada uradništvo klasi delavcev, ker daje svojo delavno moč v zakup ali
privat. kapital, podjetjem, državi ali samoupravnim telesom, da je »danes nemogoče ločiti ekonomsko vprašanje od političnega« ter sc zato morajo uradniki boriti za »temeljite preosnove socijalnega reda« (ekonomsko - političnega in prosvetnega). Le s sodelovanjem v politiki se dosežejo radikalne reforme v državi, ki rešijo uradništvo današnje gmotne in socijalne mizerije. —
Cene zopet naraščajo! Moka je danes v Baranji K 15.20, v Zaerebu K 15.60. krušna moka 13.20 K; mast K 54—56 franko Ljubljana; drugo blago se dviga takisto. Preimemo oač novo zvišanje doklad, ki pa postane spričo novemu naraščanju cen iluzorno. Krompir se ponuja po 2.50 K, a fižola sploh ni na prodaj. Kam plovemo? —
Manufakturno blago, sukneno brnsko. čisto volneno, najlepših modnih barv v ceni od 220 K naprej, se dobi s podlogami v ljubljanski Samopomoči. Istotako se dobe pletenine, nogavice, sukanec, sifon, zefir in druge tkanine za obleke in perilo moškim in ženskam. Dobivajo se končno dobri moški klobuki iz klobučine v modnih fasonah in barvah od 130 K dalje. — Čevlji, moški in ženski ter otroški, so na skladišču.
Brez glave. V uradnem listu sta izšli te dni dve objavi: na beograjskem vseučilišču se razpisuje mesto docenta meteorologije z mesečno plačo 105 dinarjev; za bogoslovje sv. Save se razpisuje mesto kuharja z mesečno plačo 150 dinarjev, prostim stanovanjem, hrano, kurjavo in razsvetljavo!----
Nabirajte mseiate m prispevke za tiskovni sklad ter pridobivajte nove --------------naročnike.- -----------------
Naš Glas je strogo stanovski list in se zavzema za koristi vseh javnih nastav-Ijencev. Tovariši! Naročajte in širite naše glasilo!
► __________________ _______________
	Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod.	ES
O c		n
►O »S O- H QJ U	Klin miaia	(V E-
XS o	v Ljubljani, Dunajska cesta 17,	-d o 91 ►I
o o.	je ustanovila oddelek ta	«> a o «5
u X) o N	ijeiia munja	?T CA (V
		•*1 <!T>
a	Sprejema: V življenjskem oddelku: zavarovanja na doživetje	O-
03	in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna	o
o p.	in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.	GR
c	V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in ne-	•"1 (V
	premakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in	o
a>	po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.	3 £. o*
u	Podružnica: CELJE, Breg 33.	
Modni salon
LJUBLJANA,
Zidovska ul. 3,	Dvorski trg 1.
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov, čepic in slamnikov za dame in deklice.
Popravila tožno In	Žalni klobuki ved*
cono.	*»o v zalogi.

Prečitajte v svojo korist
Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, preje Vzajemno podporno društvo, opozarja javne uslužbence in posestnike, ki imajo dolgove v Avstriji, da si lahko s takojšnjo poravnavo tega dolga za dobro polovico zmanjšajo svoj dolg, ker je kurz avstr, krone sedaj še nizek. Vse transakcije izvede zadruga sama in sicer le proti povrnitvi faktičnih stroškov.
Zadruga je soliden denarni zavod; posojila na posestvo po	na osebni
kredit po 6°/0, mala mesečna odplačila.
Zahtevajte prospekt!
Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/».
Izdaja: Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makso Dachs. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.