ž E N s KI § Matepinstvo Kako se dete razvija Ali je tvoj otrok bister in zdrav? Ali pa Je omejen in zanikam? To je vprašanje, ki muči starše. Ne samo skrbna opazovanja mater in negovalk, marveč tudi znastvena raziskovanja na tisočei'ih in tisočerih otrokih so pokazala, kaj mati v duhovnem in telesnem oziru lahko zahteva od svojega otročička, počenši od prvega meseca in dalje do enega leta in le naprej. Ta raziskovanja so dognala, da se gotove sposobnosti in ročnosti javljajo pri veliki večini pravilno razvitih otrok približno v isti dobi. Te sposobnosti matere lahko preizkušajo z natančno določenimi nalogami, ki jih vsak povprečno razvit otrok dotične starostne dobe lahko reši. Vendar mati ne sme takoj obupavati, ako je dete spočetka morda bolj počasno in brezbrižno ter vkljub že doseženi starostni dobi ne zna izvršiti nalog pi-vega, drugega ali tretjega meseca. Prav tako pa tudi ne sme smatrati svojega otroka za čudežno iete, ako že v svojem tretjem letu kaže sposobnosti, ki jih jo navadno zmožen otrok šele v četrtem ali petem letu. Načelo velja: ne prenagli se v sodbi o sposobnostih svojega otroka! Razvojna naglica je zelo različna med otroki po mestih in na deželi, med otroki, ki so skrbno gojeni in med siromaki ter med otroki v družinah z velikim ali majhnim številom dece. Povprečno kaže otrok v prvih mesecih in letih čudno nagel duševni ali telesni razvoj in napreduje hitro, potem pa se njegove sposobnosti v razvoju ustavijo ter se šele po neki dobi iznova poženo v hitrejši tek. Ali pa je prva leta manje kot povprečno bister in krepak, nato pa se naenkrat začne vsestransko razvijati. Končni cilj pa dosežeta oba; normalna sta, a brez čudežnosti in izjemne genijalnosti. Kajpak se pri raznih otrokih kaže zgodaj posebna sposobnost za gotove naloge, a majhna ^a druge. Naloga, ki se da otroku v rešitev, se imenuje znanstveno test. V prvem mesecu poskuša mati, da otrok zgrabi njen prst, ko mu ga položi na trebuh, da dvigne glavico, ko ga je položila na trebuh in mu naravna skrčeni roki ob vsako telesno stran, da otrok išče z usti bradavico dojke ali cucelj. Ako otrok- vse to reši v teku prvih dveh mesecev, je normalen. V tretjem mesecil mu obesi blizu ropotuljo, ki niha. Otrok zasleduje nihanje z očmi. Nato počasi opaža svoje prste in njih gibanje. Na trebuhu ležeč drži glavico kvišku vsaj pol minute, če se mati skloni nad otroka in se mu smehlja, se zasmehlja tudi otrok. Te »teste« ponavljaj od šestega meseca, ko otrok že posega po ropotulji in jo zgrabi. Ko mu hočeš nalahko ropotuljo vzeti, jo otrok sklene s prsti in je ne izpusti. K.0 mu položiš na obraz zvito krpo, jo otrok potegne stran. Mati položi otroka na hrbet in otrok skuša glavo dvigniti. Potem ga prime mati- za obe roki in ga skuša posaditi, otrok pa sam dviga glavo in hoče sedeti. To so testi do devetega in desetega meseca. V teh dveh mesecih pa že sedi otrok brez vsake opore, in ko mu mati poda ropotuljo in še lutko, ju zgrabi obenem, vsak predmet z drugo roko ter obsedi in se igra. Potem poskušaš, da vzame otrok ista predmeta z drugima rokama, torej z levico kar je prej vzel z desnico, a obsedi in se ne zvrne. Položi mu zvito krpo na glavo in otrok jo potegne navzdol, ne da se zvrne. Kadar otrok že varno sedi, mu pokaže mati dve lahki žlici in udarja 7, drugo ob drugo. Nato mu izroči žlici in ga vadi, da sam udarja- z njima. Nato mu pokažeš in pokriješ igračo s krpo; otrok naj igračo sam odkrije in vzame. " — V prvi četrti drugega leta naj otrok vsaj trenutek že sam stoji, naj trklja krogljo pred seboj tja in sem, naj zlaga škatle drugo v drugo in jih jemlje zopet narazen, kakor mu je mati prej pokazala. Nato ga uči, da uboga in stori kar mu veliš: vstani! lezi! pridi k meni! daj to meni! Potem mu mati 73 / :strije ^ ig]eaČ8 T liiiilo, ■. a !.otrok: jci -.tia| fo^' ..greši in šam-.najde. tt?- ^ drugi ßetrtf dni-^öga. iMa.nayadiio. ptrb ictđi,", ha da b'i se .kje. držal.VDaš mu'Ijobehček in ga: haučiS' Jjdbnati .z d,Veina ..jiaBkama . ob-. enem, .z obema rokamä. Dalje ga.'na-uiSr zgraditi.stolp iž Ikatü, üe: da. ^a" takoj' .prevTiio, pošluša.ti tdktakaiije-fcppe .iii:e>.na. desüem in. iia livein' iisesu ter .končna;, da" dYigne-se,urö k materinim uSesom^ V teicu"! .druge polovice"'dogega .leta.;^nä ptrök že'' uporabljati palico^;', dä !,ši. izbeza žogo. izpod • ■ omarej. v-'.t;retj.onid'etu že 2!l.l ;zriniti; slöl'-k.' ■. mizi; "ziaiti', na ■ stbl .in ..■ si : vze.ti-. jabollio. \ z " mize;-Trr ali stiiri'r-leta star otrok; ;že raz-' . ^'urne süke, ' mućka;.--lipvlio^j' konjiček,' m.ii (krava). Pellettii';.btro.k zna estaVljatr . dele ; kake 'bsebe : glav.a; -tri^p, roke. in. noge, "kd7-■kor- sc-mu-je. -prej,; .pokazao',!, zna tiidi .-že. .-. iiporabljati. rdeč.-ali inpder :sviii§nik - in ri-'sa^i-.iia -papirju- ter povedati; .kaj ' je'narisaK: . Kajti 'dva ali;.- tri-.: leta .otrok ' rbora: že- ' ßovönti' -in . pripovedovati X pr. kiji ji WHdä ' .na.'izpreiiödUi ...kaj. niii.'.j.e. pri^eser Mir ■ -Hay.ž-';ali: 'JezuSčefc S'^Mć^ ■ Vpr-a:äanja: -kS'j.-itgrif, '6'e.';si--&öen. (j,em)f'čš--s.l' .zasp.aii; (apim),; - äe. ti' dam d-ejiar ja' (k-ti-pim)--;. Tiidivz-na 4e,-ponityljati..''ö(fo'äke 'jstilj.e;-' .'Dve ali':-^i'letn-ik---Zli»: .iz .'ko'ck.-sestavljati', -razrie" slike; k'ri^-'dolgo '-progo'; -'v'žpored'kiei ■i. dr'.,, t-ri.ali 'žtiriletnik- nariše, ■krog-'-in^p^a-.vij da -je narisal žogo'. Seveda vse po vžgl^' -' -dti-.räatere^'kinalu -h.ariše'po predlogi--tudi--že; drevOj. -bišo;, mizo .s -predalota i.: dr.- Dye: -aH triktnik zna že!: gu-nib; odpeti .i-li" zap'eti" '■ter' n'esti- posodil'' z .;vödd/'ne;'da''-jo''izljjeV i'■Štiri .'..di: petl'e'tnik .zna'.io,- izvrševati'--troje.-' ; ;rkaž0v ž'apprqd-^\;yz;eaii -klj.už in ;ga-.:pp-rp'ži;', ;-iia -Stol; -potem'' pojdi : v-rata .ziipret ,in :pp-.-' tem - pridi "k --111.60:1 ter.'si ' vzeijii. -jabo-l-ko!.. Tako ;-je ž!'nprm'alriim.iotroki-. L'e.''če.- deset--mešečnik ne--zna--toliko.' kolikor'- .zna'..pe.t-' .me,sečnik,-.--j,6 ;l,.reba --jateži. -še'- k. 'zjravnikuj''." "(ta; najde Vzrok-', ^''šekakp'r'-.'ofiaztij'-oirb.ka- -in?'' J.rez "pretirij^Va'aja! ' ZdraTstTO Nega- las - - . ■ ■Vsakdo-ima,'dolžnost^ . da-si skrbiio rte-.-'giije svoje lase- že tedaj, ko sp-še/zdravi-in ' ■zi(to. gosti- iii^ močni:''Ito^ ;za'inp 'slabeli, ■ iz--padati. in, se ..pojavljajo, ^^etkivpleže, takrät "- je .težko'ali, ysaj:'mnpgp težje''Se-kaj.-re^ Umivanje., glave, še ne 'sme .Vršiti, prepo.^-. gpsto; .- a-.:.tüdi ' lie 'prered/kokdaji- ■ Üdor'- 'si' - umiva glavp i'n .pere^ lase vsak teden, ne . pužča lašišču dovolj časa,, da bi 'proizvajalo' ■ -Zaäbstao-/masSpbe; .ki,-'jo ,j5pti;ebna" -ia- dobio: uđpeyar.j-e -Ips.; -N^ ' ta -način' ;negovani ,1'asje' - poEiatiisj-Q -sčasoma 'šulilj.-'krhkiloiilijo 's'e iü' 'Ve.'-, -tla'' koJičih- -.čepija .'.;.:Ako - -pirščampl' 'läse-''iiredoIg& /iiEOpranti,- pa"' izgubii' švpj .lesk,; '"darujte'. svoje žđsavje s teia, da' skrbite za - redno stolico. Jemljite idneviia po j^i 'I đ«:S- Leo^püide, ki -— : Vamjpomagaji đoialiksga ill prijetMga,, odvajanja. ©rfaH ree. aöä.Bn. hr. »fifl -nfi ss T. iflflft L eS^ b i l u l e spi-cminjajarse- in -šo-',videt;--vsi--'löastni 'in- - kakor -potni. Kaiančhili '.pta-vil-',-za-^uriiivanje' -'glave -Jii -mogoče, navesti, -ker, sd 'HekatprS' lasišča; 'že' pp...-svoji--•■nara-v-i--..ja;ko'. 'ma:stn.ai'-'' ^ mfedtem - ko: so idritga. - siib'a. " .Iloditi trete 'Hüdi.V-'t'em/özir-u-'TJöko's're.diijQ ppt;- ne prfe^: "Ve.č.:- -m- ne - prenialo. '-ICdar-/si 'per:e'.--lasB:- -'ria , -..vsa'ke' štiri "tejitć,: stori'.nekako'.- prav:'' ;-Aip.: 'pa..vsak 'da'n,,,sVoj:e'lasb,,krtači:'alr^^ - ^no 'iCč&;'':labkb.,'m'or,ik;' ,čakžt,- füsli.'oseäSii'^te-?: ;.đ,no.y',;'..-]?ripordajiv-ö,'.-.'j'p,--uun'yäo^ z .k.-: '■ : - Ijaki,: ki jib' stepe'nib;-v 'snpg. S-:s.n.egbm', dveb. ; ' dp;-' .treb. 'beljakov-- si -dobro-. iir':- -temeljito^ ' • zd-rghetBP 'issiSčej. ^.otetn ,š'i-;- gjavo'. -v-iiilač'-'-.-, ntli' ■ vodali .izpiramo, taiko'. 'dplg^ "-Jii:; fts.taHp : .koiična.. voda:,' popol.npma. -' čista::" Mi'la-'i 'p.ri t-akön' .'ufttiyaiijii ' n'd , 'üpora'WjainpL' V 'i?pt'om.-■; ...sledi .kratek, -iipen poli-y:: ž tpd'a ''po-^ ■stänö' 'Vodo,-; Äkö je •-iz-:;vpdoyo'd'k, jd' -prsj: .;..prekuhamp: in .:ji 'primesamb, ria -Vs'ak''liter ' " vode'ka-vrio.;,'z'Mkü 'jedilne aode.- öe jipo'rili-,:': : 'ljamo''namčsto prekulmno.'.vođč ' čaj- od'^ka- ' ','milic, , je':'šo bolj;e:," Zadnji vo,đi' tnđi' 'laiko .; p.rimeštmo - spk'a': dveb' limpn;: ki -daje-' las.^ lep lesk in nekalikp , trdote. Razloček-med gorko-in".m'fzlö vo'đ6-"je izvrstno dra-Klö -Ka : ',l'asis&y,-.'krepi "-lase-'''iii .'oäivlja.--ko&Y'':takö''-ia: .'-izdatneje; braiii-lase';:-'-' --. -'■'v . -.' 'nmito;gl4vo,-ši.-'-zav.ije,m-6'-'y,-tp'ple platnene ; ,'prtičke, 'k-i:bitrp 'Vsesajp -mokroto.- .Po.L-örm. - - siižimo .razprpöt't.le' -la'se na- sondu ali ob .'p'e.či'.- . Ako snw si -umili glavo pred'večernim-spa-. 74 - ' .1 • To • ni -ndkalt čudež'!" .Samo ■ysp^bujc-< Liicerit», izvr^po okrepčevalno ^sfo-l?!;."? . za feožo.'-'Vaša koža'.rabi kremo 'NivcfL, 'da' i^i 'b'ila • odporna". , Z . Niv.ćo, negoya-na'.iii ut-pjevana koža', •optaüe 'ii€Žna,Mnehka in gibčna -.Vljiib-'^lažcRmil,' m Hadnemu vremenu;. Rdeče' roke,'JijapaTa in spokana- koža Vaš naj he vziieniirgajov xačnite; še danes negovati svojo kožo 3,-kremo NiveaT-' njem. si o^siišimo. lase nekoliko z rutami .po-:. lem--jih zavežemo'V tanek robec,, da. se, .^ez no^. -.parijbj kar'-lasem, .dojsro, 'de, Pi'eurnp.. ^-sugenjß z , dektričnimi. aii- plinskimi napra-.. vami,, .'.ki ",tro$ . zrak\ päliljajo.'skozi QasA, je. Žkodljivo in';, čeit^kratl pbyžroča., izpadanja • in siyqnje••las,. ■ V " .'.•.■ • '■ . " ■-,•' .;]Xekaieri -lasje' i"maj.o: .lastno&t,. d.a- po iz-. piTaniii-4ž^iibe:.y50^mažČol>0 .drugo . - bar^'o. Täk^nv lasein ^{e; treba, ilmetno . •'dati' nekplil0.',tbisče".' To.Vtorimo".na' W na-. čin,- da^poiiiGČimo 'pärkrät^konic^^ .glavnika. .v\sycže ,sladko, mairdlj.eyo .oij.e;iii .;prečeš6i^b. ;'n.a.koncih,' .kje'rrse'. radi.Tojnijb;.'. - •-'• •• . '' ■ Po:mjtdeVvseh- y-ret .sb'. lasein; .škodljive.-' Znano j6; \da '--pös'tanejo- hitro-^pležasti-"pni-. • niožki,'. ki si- maže^P • last's poinadami; Kdor si hoče" ohraniti'lepe, zdrave lašej si jih nior-a-česati" in krtačiti dvakrat-dnev-" no., zj,utraj. in zv^er. . Zelo- ügödno vplivajo -; tudi masaže lavsišča-. s-- konci prstov, obäh rok. lako da obdelamo vso glavo. T^o ppži"vi kroženje krvi,, ki je za bujno rast las največje važnosti. Ako smo -bili dalje časa "v' zakajenih prostorih, je,česanje in žčetkanje las ter masiranje lasiš^a :prav posebno po-trejjno.- .Saj.'je. znano, -da. še. dim -najbolje •zaje v".lase, ki dobe po nj'em.neznatno bar-. yp .in neprijeten vonj. ' • ...• . . . Kdor" ima-.želo mastne lase, upo^ irablja-večkrat-na-teden, po zdravniki? pi'Vd-" ' pisaiio i-vepleno „maziloj. ki -ng-j ga ytira 'y kožo lasišča.^ .To doseže ;najlažje na ia -ha.^: "čin, da si Wpravi na posameznih inestih z .. glavnikoin ^ •preče. -Tudi- .enovrstna,, tor.ej - ozka .-zobna-krtačka l^hko .dobro služi. ;Vti-rajije, .žyeplen%a ..inažila" v> lašiSče ".Zabranjuje . tvaijenje. prhljaja, in. izpadajije-las.' .. • Ako. irnamo' trajhb'. ondiilacijo", .treba, la-^--.•sena" posveč'ata'Ž?' večjo p^Žiijp'- kakor:- sicoF."' . 'Med. trä}ne;-;kn(lre. -8e- že v prahu in ! nesnage kakor; .med .gladke lase; < ■•Všalk ve^er treba, -.-pred' spanjem yze.ti'. vse' vlasnice iji-zaponkje iz las in Mzčesati vsak. • koder posebej -ter "ga potem, zopet-naviti okoli, prsta . ali s pomočjo železnih Skarij-: 'Kakor, čeisan-je in žčetkanj-e, txidi. pranje las ' rte škoduje -trajnim kodrom, ako se-ne vrži prepogosto. Pomniti treba samo', da. se po umivanju glave nikoli" ne smemo česati-," ako "so lasje le §e količkaj vlažni. Šele ko so popolnoma suhi, jih razdelimo s'pre.čami na več. delov in vsakega posebej, potem, pia še vse skupaj. razčeSemo in -zopet razdelimo in- zvijemo y kodre. ■75. Proti opeklinam. Natresi na opečeno mesto nemudoma moke; mehurji se ne napravijo in bolečine kmalu prenehajo. Tudi svež nastrgan krompir kmalu zaceli opeklino, ako ga polagamo nanjo. NajhujH nahlad preženeš, ako si nama-žeš nosnici znotraj in zunaj z vazelinom, Potem pa potegni vase pai- kapljic Čistega limonovega soka. Nosne slaznice se skrčijo in nahod je minil. Glavno sredstvo je li-monov sok; vazelin uporabljamo samo zalo, da limonova kislina preveč ne peče. Ako bi takoj prvikrat ne pomagalo, treba postopanje čez nekaj čas ponoviti. Kuhinja Kadar kaj ostane Vsi člani družine nimajo vedno enakega teka. Tako se čestokrat zgodi, da kaj oslane zlasti v onih gospodinjstvih, kjer ne kuhajo prav pičlo. Da pa izpremeni kuharica take ostanke z dodatki raznih drugih pripomočkov v novo, okusno jed, za to treba nekaj domišljije in praktične izkušenosti. Ako ostane lužica juhe, košček mesa. ma-. lenkost prikuhe, marsikatera gospodinja ne Ve, kam bi s tem: ne zdi se ji vredno spravljati takega drobiža. Toda vse se da s pridom porabiti. Zelenjavni kroheti. Iz preostale že prirejene Ipmače, ohrovta, korenja, parjenega zelja lahko napravimo dobre krokete. Zelenjavo sesekljamo, primežamo stlačen kuhan, krompir, celo jajce, soli. popra, miiškatovega oreška, malo smetane, in če treba tudi nekoliko svetlega prežganja ali žemeljnih drob-tin. Gmota mora biti toliko gosta, da se da za dva prsta visoko namazati na pekač, ki smo ga prej posipali z drobtinami, ne da bi ga mazali s kako maSčobo. Ko se strdi na zraku. razre>.emo na kocke ali poševne koščke, ki jih povaljamo v jajcu in drobtinah ter jih oc^Temo na olju ali masti. — Ako delamo zelenjavne krokete iz sveže zelenjave, treba seve zelenjavo prej skuhati, odcediti, sesekljati, zabeliti z maslom, oziroma pražiti jo na maslu ali olju in primešati vse dodatke. Nadalje postopamo kakor prej. ■— V brezmesni kuhinji so taki zelenjavni kroketi posebno dobrodošli, Na mizo jih damo s šolalo ali s kako omako. Špinača, ki je ostala se da izvrstno porabiti kot nadev za omelete, palačinke i. dr. •— Ali ji primešamo malo stlačenega krompirja, drobtinic, 1—2 jajci, presnega masla in sneg beljakov ter napravimo špinačne zrezke, ki jih ocvremo ali opražimo na olju. Lahko zmes skuhamo kot puding. — Ali primešamo vsemu še malo sesekljanega kuhanega aTi pečenega mesa, sicer postopamo kakor prej. -- Dalje lahko napravinio iz preostale Ipi-nače, pa tudi iz parjenega zelja, korenja, karfijole i. tir. ponarejeno gibanico kot za-kuho za juho. Razvlečeno testo namažemo s sesekljano prikuho, ki smo ji prej primešali nekoliko presnega masla, smetane, kako jajce in po potrebi drobtin, žlico' pšeničnega zdroba ali malo moke. Ako bi bilo zelenjave premalo, dodamo nadevu še sesekljanega kti-hanega ali pečenega mesa, pljučk ali jeter. Vse pride prav, samo da je pravilno imešano in začinjeno. Posiljeno zelje zložimo v vrstah v namazano kozo; med zelje pa rezine kuhanega krompirja, ki ga potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem in nastrganim sirom. Po vrhu vlijemo kisle smetane in stopljenega masla ali masti. Ako imamo kaj mesa, lahko posipamo posamezne vrste tudi s sesekljanim mesom in pokapamo z oljem ali maslom. Iz ostankov zelenjave pa lahko napravimo luđi zelenjavno juho, ako jo razredčimo s krompirjevko, dodamo na kocke zrezan kuhan krompir, sladke paprike, soli, paradižnikove mezge. Izboljšamo jvdio z narezanu hrenovko, kakim rumenjakom in kislo smetano. Tudi pest riža se juhi dobro poda. Iz preostalih kuhanih rezancev napravimo izvrsten narastek, kipnik ali puding na ta način, da jim primešamo jajca, zmlete orehe, kravjega sira, sladkorja, marmelade, kar pač imamo pri rokah. Krompir, ki jc ostal, menijo mnogi, da ga ni možno s pridom porabiti, a se motijo. Kuhani krompir zmeljemo v stroju za meso, mu primešamo rumenjak, nekoliko moke, nastrganega sira, zelenega petr^šilja ali drob-njaka, ter napravimo male zrezke ali oblike zarebemic, ki jih opražimo na olju ali masti. Ako primešamo tudi nekaj ostankov mesa, povaljamo zrezke v rnztepenem jajcu in drobtinah ter jih ocvremo na masti ali olju, imamo izvrstno in lahko večerjo, ki jo serviramo s solato. Namesto mesa dobro služijo tudi gobe — pozimi suho, namočene in potem sesekljane in na olju opražene — druge letne čase pa sveže, tudi na olju opražene. Riiev in zdrohov narastek lahko napravimo iz preostalega mlečnega riža ali zdroba. Mrzlemu primešamo nekoliko presnega masla, domače smetane (z mleka posnete), par 76 RAFINIRANOM MASLINOVOM ULJU najboljše olivno rafinirano olje Zahtevajte ga v vseh boljših trgovinah! jajec, sladkorja; lahko tudi čokolade ali sesekljanih orehov ali mandljev ter nekoliko nastrganih limonovih olupkov. — Ali pa dodamo mrzlemu gostemu rižu ali zdrohu presnega masla, celo jajce, sladkorja in po potrebi še malenkost presejanih drobtin in oblikujemo majhne klobasice, ki jih ocvremo na maslu in fSe vroče povaljamo v nastrgani čokoladi. Ostanke od pečenega pUhotJiega testa in drobtine pomočimo z rumom. Nato umeša-mo 5 rumenjakov, 12 dkg sladkorja, sok in olupke pol limone, dodamo končno 10 dkg moke, v kateri smo razmeäali pol pecivnega pražka in trdi sneg petih beljakov. Torto spečemo v namazanem obodu. Naslednjega dne jo prerežemo in namažemo s piSkotnimi drobtinami, dobro prepojenimi z rumom, kakor je že bilo v začetku omenjeno. Nato torto zložimo in jo prevlečemo s sladkornim ledom, ki smo ga pobarvali z malinovcem. Ostanke vlebenega testa zgnetemo v kepo. ki jo kuhamo na vodi četrt ure, nakar jo odcedimo. Ko se testena kepa popolnoma ohladi, jo nastrgamo na strgalniku, da dobimo čisto drobne drobtinice. Potem ume- šamo nekoliko masti ali masla ter dva rumenjaka, dodamo po potrebi par žlic mleka in smetane, pripravljene drobtinice iz testa in končno sneg dveh beljakov. Testo, ki mora biti tako gosto, da se že da težko vlivati, zakuhamo z žlico kot žličnike na goveji juhi. So posebno rahli in dosti boljši kakor močna ti ali zdrobovi žličniki. Piškotni hdo. Piškote, ki so se posuiili, namažemo z marmelado in stisnemo po dva in dva skupaj. Zložimo jih v stekleno skledo in jih polijemo z vinskim šado ali z vanili-jevo kremo. — Ali pa kakor prej pripravljene piškote pomočimo še z rumom, ki ga nekoliko razredčimo s čajem, in ko sc dobro pi epoje, nakupičimo vrhu njih oslajene spe-njene smetane. Namesto ruma tudi lahko vzamemo liker. ♦ Ribja iorba (juha). Na dveh žlicah dobrega olja spraži pol velike sesekljane čebule in zalij Lo s potrebno količino vode, osoli, prideni lovorjev listič, nekaj zin popra, peteršilj, 2 lepa paradižnika ali temii primerno paradižnikove mezge. Ko nekaj časa vre, prideni očiščeno, na kose zrezano ribo 77 —" približno 50—46 dli^.' Dobre "ribe ■ 50 ščuke, postrvi,;: lipaiii '1.; dr.'. Riba; nsj_ Vre ■,15.—20Vminut,' potem jo vzemr iz"-juhe.-in . oberi.mesp od kosti.\P,cwebej .-zmešaj. 3.dkg . .ymoke par žUcaiiii .razredčenega,' Vinskegi ■ icisa, vliva'j :tb y:gubo .in neprestano^lnešaj.' ■ ., Ko prevre, precedi in 'pretlači, zelenjaT:a, .. zgosti s .päf .žEcaoii liisle .^metane ..i!i..d-v-ij;- ■ ina riünenjaköm'a, nakar^ ne sriie več Vreti;; ■ ; dodejii.riije ,mesö- in ^ -a opraženind, krii-lioviini kockami, na mizo.. .. ■ Kislo, zelje -s'paradiihiH'in -niäcino' 'zeter-. 7»ji»w'...,KazJ)eli= d()bfö; ilico masti..-i.iv'^rest-. naaifo':. na ■ kdcke' zrezlajio", toŽlščeno ■ zažno", ,-.■. -.' S pes,. -2 .toliki:--drobap." žrezahi. .čebilli^ ■ kilograma olupljenega. krompirja t. KbdKall ; .m ■■pari'-tp' ■2&.-minnf pokrltp.' Wald ,ao)iaj' tričetrt- kilograma. ižtišn].eneg.a. ne, prekisle-. ga zel|a,.. +^'5..parađižiiikov, .ölu.pijeriib, jn. ■ zt,e?;aniH na"liš£ke'.iter žalij to s polnö'.io-■delićd juhi;,.'Pari, da postane 'Vse liiehko- ■,in naposled, osoli' an-začiiii s...seseidjanim : . zelf^im peteršiljcm, . malo-.popra in zdrobljenim suhim timpzom. V času-, ko ni -^^eč' paradižnikov, .uporabljamo .-naTeden-i koli-,,, čini, pritaerno . pa-radiiriikove ine,zgo.-.; ■ V. . Zelertijjivna ' .grmada. 123% -moke.;. 1 ■ ; mleka, ' 3 rumenjake, sneg : treb beljakov, ■in.potrebno sol zmeäaj. .v testo,. Speci ii njega-6 Omlet in jih .zloži na; sledeči naKn --v :kozo, namazano S presnim masloni-; Pri'O.. spodnjo omleto namaži s . parjenim ■ nžem .(4dkg-,nža, 2dkg masti, malo čebule. Mied. ■ paradižnikove - .-mezge}... Drugo .-nadevaj ■ s . . IS.dkg -gob sivk; -opraženiK na - olju aji- .maslu. lVet)0- z"^ litra graha,- fe kozarca. :. , parjenega takisto na olju äli-.maslu: Četrto , s parjenim.. korenčkom,-, peto .;s ^kuhatum» cvetovi.. Itarfiiole^ pokapammi s presnim maslom in lahko posiparumi z- drdbtinarni .- Vse. poknj zadnjo, omleto .in oblij z%\ kisle smetane,. v - kateri sr raztepla nime- ■ njak, Peci -grmado- .približno pol u«'.- :Na-. mesto .navedene, zelenjave; .uporabljaS lahko •. tudi drugo, .fi-. pr. žpmačo,. parjeno,' na . .-kratko, zrezanö^ zelje, .kolerabice, ^äjarglje. .■ kar pač-prina&-dotični - letni čaš. - ■ . .. ■. Sardeine la]nine.:0\oli.-pol kilograma-' drobnih .jajnin (Špagetov) skuhaj, v slane'm. - iropu. Eo si jlh- odcedila. preplaknila z, mrzlo'-., vodo in zopet'-odcedila; sesekljaj- ,4 -očiščene-sardele., četrt čebule, šopek, zelenega peteräilja In par .'kapar, prav drobno -Vse skupaj in.opraži to na 8 dkg'olja prav na hitro; dodj 2^3 - žlici paradižnikove' . . paste in naposled; odcejerie-jajuine.' Pari. kratko dpbo pokrito in parkrat potres! kozo, da-se-vse dobro premeša. Ako'bi .bilo;pre- - siiho; ovlazi's par. aickmi;.juhe' ali ,nileka.,,' ., Jajniiie: potresi, ,ppi:rbu a ,iiasfrganim''širom ■-'■,'in. -jih daj-ii solato-nä.miio., -.- ■.- ' .'J,.' .- "■ . Gohfrui- žvpki-. 's.-'-paradižniknyo ' om'akć'. : - .'Zgneti-.v sre'đnjomeltko-trato, kg .'moke;,' ' .- dve .-jajci", iieko.mio';:š(3li.^'ih- .po.' potrebi"; še■". ■';-"kako- žlico nilđčhe-'"vode. Počiva," naj ■"-po- - krito^ dvajšst ■ miriit;. .M'edtein -pripravj- -'sla-.' deS' "nädev.","S.ešekljaj ■ ■kdš"fek;;čebule\'z: le- ' ..-■ lenim, petei-jiljenj. -ii-t.'piW.'malö' česii^a;i--dg- ', -daj-".^Vkg .svežih;" cjSiščeiiih iii d■r.ohi^d'šesek■^"^ ■:ljan"ih "gob te;ni",'več'."jurčltoV," «i : - golohice^-di-sivke;; Praži ;-vse:skupaj na.'dvđi -. - ■;ž;]ipah.-olja; ■■ta-fco- d'ijl'p, 'da - izpiiKti;.'veKiia'; k-is-tpega,; ŠQk-a;-';^ač-ini-:.-š Jä'o^^^ ..'popi^orii "-.in; "! . . nekoliko--"paradižnikom riie^ge'" iij-" primešaj- -■- "jj'p- .-potrebi-',■male" kruhovih dro.btihi ,-R"azva- ■.Ijaj -testo "tankd":"';žreii. "ga ,s: kolcšceiii,"na. " ,' č'etverokotnikg,- položi - iia ;'sređo -'vsakega -pdl .'■ :žl.ice- -iiadcvav 'dvigni -vse .žtiri.'-'dgie.-. "kakor ' 'bi hotela. zai%za'ti culicö,'-.''in'stisni p6 dva 'in- ' ' dva-Itđhpva.' D'a^bolje'.'đrži, ji'li -lahko-'nama-, -, ;žeš -' z-ibelj'altom;' ,-.Zvitke'..kuhaj ' ;n . ; kropu^. IS^'mmutj.-.potem' jih zloži- i lopalko. '-na plitlio skledo,' posipaj "jih .z" .nastrgaiiim. .--sir.^-- in zabeli., zr ?ai-TA^enelim-,,,presnim'■ ' ; nia.a'ÖBl". ali' -'z-, .ac-fii-lii'. ' ^^ PardiiiniTinva.''' . omafe.". Parađižnikovo..rne"zg0 razredči, z ze-.lenj.avnp juho air z. -i-^odo. (osin'inka " Htra), -. ■ Dkišaj, osladi-pra'V.-pidlp,. .p-rinie'äaj blede^ ■ -. .prežgahja..:iz.ž]ice.-olia- in pičle žlice -moke..-' .m pokuliaj. nekohko. -«to .treba, - še razredči-z .juho. Namesto omaie' servirah lahko ■ -.k :Zv.itkorft,inežano-solata. .- ■-. - . , : ' Jaholina gihanica vz- nrovega. testa. .tS.dkg -. .-k.ra^']l!ga sira doh-ro-.prč!tkčl.- S dk^ presnega---masla ISdkg pšemčne molte in ndohko - »oli, :p,oguet}.-,na ileski,, v- -srednjetrdo-.-- te.azarL, a .itoko!posipah.' ■ pekač ■in', lepo- rumen'.spept. 'Zreži pccivo na-. rezine,' dokler-:je še^ toplo, pomaži.'jik po-- ''Vrhii', z, niariri-dado /ip -stisni 'po dva skupaj-:-\$panski'' kuhaTLe,g