BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, Gorenjska^ Banka Banka 4 posluhom Eno ali drugo -eno z drugimi AVTOHIŠA URTAC Kram mm Audi OBLAŠĆENI TRGOVEC IN SERVISER Delavska 4, Straiišče pri Kraniu 020 htt0://www.avtohismrtatM GLAS Kranj, torek, 16. februar 1999 t*0 Lil - ISSN 0352 - 6666 - št. 13 - CENA 140 SIT (10HRK) Po eksploziji plina zgorelo stanovanje na Šorlijevi 22 Počilo je, kot bi bil potres, nato sta se pokazala dim in ogenj kranjske gasilsko reševalne službe Andrej Štremfelj je ob 10.38 iz centra »i- hitro, na Šorlijevi 22 je eksplodiral plin, gori, v nevarnosti so ljudje... Vodja nedeljske izmene za obveščanje dobil apel: hitro, na Šorlijevi Kranj, 16. februarja -Sedem gasilcev, praktično vsa nedeljska »zmena, je bilo v hipu na nogah. Iz garaž novega doma na južnem delu kranjske vojašnice so speljali s štirimi avtomobili. Njihova vožnja je bila sicer kratka, dostop do bloka, kjer se je gost dim mešal z zublji, pa zaradi visokega snega in parkiranih avtomobilov, nemogoč. Na srečo so okoliški stanovalci, ki so Prihiteli na pomoč, že ročno umikali vozila, da so se gasilci z lestvijo in cisterno lahko prebili do bloka. Kavčič Praznovanje norčavosti Sprevodi, ploh in še kaj STRAN 17 STRAN 26 POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09, in od 15. do 21 ure Brez slovenskih kolajn na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju Naši odpovedali v odločilnih trenutkih WTLFAN lENJALNICE Kranir Jesenice, Radovljica, GOMl&ČETAVK2NA0 STRAN 21 h SLOVENSKI MM, LOVA, RIBOLOVA, lUMMAIHPROStmiASA te cvtrne in pesira ponudba lovske in ■JMT1MI. lil I !■ rffllifrllflTr tnrfTTFTTT g^l^liiMa^mpoprtpriMl^filoprict MBANJ, 18.-21. februar 1999 Žerjavka 12, Kranj, tel.: 064/491-068 OBIŠČITE NAS! Sprejemamo zaključene družbe do 50 oseb (ohceti, poslovna kosila, seminarji) Nedeljska, družinska kosila! Velik izbor kulinarične ponudbe (sveže ribe in morski sadeži, klasična in rijanska hrana) Sobe 1. kategorije po ugodnih cenah! KRQ|y TELEKOM učarska regija Dobrač in Tromeja! ILL AC H' WARM B A D ,?,|LJ a k • to p L i c i: Smučarske karte s popustom pri: Globtour Kranjska (ima info tel: 064/87 c)6 20 Z veljavno smučarsko karto dobite 50 ',< popusta v toplicah ,,Hi lebnisiherme Warmbaj ugodno za sam objekt ozi-rorria za strojnico. Že nekoliko "^nejši potresni sunek lahko Ustayi hidroelektrarno. Celotno Področje strojnice namreč drsi P smeri struge reke Save. prernike zaznavajo še najbolj na °seh agregatov, ki jih morajo Zato centrirati. Enkrat je že bilo Strokovne ocene in razlage so tudi, da zaradi novega umetnega jezera pod Zasipom na tem delu Gorenjske oziroma v neposredni bližini, kjer je goljško igrišče, ne ho povečanja megle. Megla se pojavlja lahko na višini do deset metrov nad gladino jezera, višje pa jo vetrovi razpihajo. Zaradi prenove in dograditve pa Sava med deli ne bo onesnažena ali nevarna za sedanji zivelj v njej, so povedati na novinarski konferenci na sedežu Savskih elektrarn v Medvodah. Računalniški prikaz bodočega jezera pod Zasipom (STUDIO ASTER, Ljubljana) Potrebno dodatno sidranje kon Jtrukcije strojnice, da so ustavi-11 skalne premike. Zdaj pa je strojnica v položaju, ko dodatno re8uliranje ni več mogoče. Če bi Se torej zgodilo, da bi se strojni-Ca ob morebitnem potresnem Junku spet premaknila, bi bilo treba elektrarno ustaviti. To pa Dl Pomenilo nevarnost za prerado. Posebno še, ker talni •Zpust vode ni mogoč in bi pri-s'o do prelivanja vode čez pregrado. prodna pregrada na Jav-0rniku,kije bila zgrajena 1952. eta, da bi zadrževala rečni Er°d, že lep čas ne deluje. r°dna jama je polna in kot adrževalnik proda, ki zaprojevanje muljem. Po ocenah naj bi bila prostornina bazena manjša za eno petino. Če pa bi v prihodnje zaradi morebitnih talnih premikov prišlo do zaustavitve elektrarne, bi ob izgubi zaradi ukinjene proizvodnje energije bilo potrebnno zagotoviti denar za takojšnjo odstranitev naprav in objektov na pregradi. Takoj bi bilo treba izdelati program sanacije akumulacije in program razgradnje HE Moste. S takšnim celotnim izpadom in stroški za nadomestitev manjkajoče energije pa se račun enostavno povedano podre v primerjavi z načrtovano prenovo in dograditvijo. Potrebna je prenova V Savskih elektrarnah so problematiko v projektu prenove razdelli na dva dela in sicer na prenovo akumulacije HE Moste in struge od iztoka ter na prenovo in dograditev objektov HE Moste. Tako je bila izoblikovana in sprejeta obnova in dograditev HE Moste z novim vtoč- nim objektom, tunelom, strojnico in z dvema agregatoma v elektrarni Moste II. Načrtovan je tudi tako imenovani kompenzacijski bazen s pregrado in manjšo strojnico HE Moste III s prav tako dvema agregatoma in prelivnimi polji. Drugače in razumljiveje povedano to pomeni, da bi naprej od sedanje pregrade in strojnice s tremi (skupaj z Završnico pa s štirimi) agregati v HE Moste nastalo pod Zasipom umetno jezero, ki bi imelo na koncu prav tako strojnico z dvema agregatoma, s tunelom pa bi bilo povezano na še eno strojnico na koncu sedanje akumulacije, kjer bi bila prav tako dva agregata. Tako bi se proizvodnja električne energije bistveno povečala in sicer s sedanjih 16,5 MW na 46,8 MW moči. Ob tem pa je pomembno tudi to, da novonastalo umetno jezero ne bi bilo le namenjeno HE Moste III, ampak bi zaradi tunelske povezave s sedanjo HE Moste bil nedeljiv del dograjenega novega objekta na sistemu sedanje HE Moste. Takšna izvedba z novim umetnim jezerom in dodatno proizvodnjo energije bi pomenila ob sanaciji tudi prihranek 18.000 milijonov tolarjev, medtem ko bi ustrezna plinska elektrarna prihranila le 2.400 milijonov tolarjev. prepre-akumulacije Pregrado, že lep čas ne delu- je za jg p •= . — - -1- -— —----- Predrav zato je bil pod pregrado Pen n tako imenovani kompanijski bazen HE Lesce, ki na/aradi kasnejših sprememb v stv rlovanju v elektrogospodar-čen lUdi ni bil nikdar uresni- Za radi proda železarne se bazen zrnaniš U šal in tudi zaradi je akumulacijski že precej zapolnil z pregrado oziroma Pripombe in protestno pismo je glede na načrtovani projekt dal Odbor za rešitev Save Dolinke pri Bledu. Biološki inštitut ZRC SAZU pojasnjuje s tem v zvezi, da se 57 prebivališč živalskih vrst iz tako imenovanega rdečega seznama nanaša na celotno raziskovalno območje in ne le na potopljeni del. Dvoživke, ki so vse na rdečem seznamu, naj bi na potopljenem območju našle celo boljše pogoje. Največ ogmženih vrst je metuljev in sicer na potopljenem območju H. Res pa je tudi, da te vrste po Sloveniji niso nobena redkost. Skoraj nobenih pripomb ni na ostale vrste kot so hrošči, polži, plazilci, ptiči, enodnevnice in ribe. Zato "so navedbe tega odbora nekoliko prepotentne, je zapisano v pojasnilu. Tudi navedba endemične združbe rdečega bora je neresnična. Stroka namreč endemičnih rastlinskih združb ne pozna. To združbo rdečega bora pa najdemo še drugod ob reki Savi. V tem primeru imamo opraviti z borovimi gozdovi, ki so nastali iz opuščene paše. To so tako imenovane gmajne. Sporno mokrišče Berje, kjer je bilo odkritih nekaj redkih rastlinskih vrst pa skušajo rešili skupaj z načrtovalci projekta. Varovanje in novo jezero Kar zadeva prenovo in normaliziranje razmer na sedanji elektrarni Moste, projekt opredeljuje preprečevanje vseh negativnih vplivovna sedanjo akumulacijo ozirma jezero HE Moste v prihodnje. Tako sanacija obsega sedanjo deponijo talilniških odpadkov Acroni, sanacijo prodne jame na Javorniku, zajezbo in temeljni izpust na pregradi. Sanirani bodo tudi vsi komunalni iztoki. Posebno vlogo pa bo imelo novonastalo jezero. Po eni strani bo to omilitveni ukrep za regulacijo pretokov do Mavčič in bo preprečevalo razjedanje levega in desnega brega, omogočalo trdnejše načrtovanje in uresničevanje prostorsko recimo turističnih načrtov, hkrati pa bo na ta način pretočni sistem na Savi pridobil na koristni energetski moči. Največji poseg v prostor bo vsekakor novo umetno jezero, ki bo nastalo, kot je zapisano v strokovni razlagi, na nerodovitnem območju pod Zasipom pri Bledu, kjer ni trenutno nobenih gospodarskih dejavnosti. Ima pa to območje veliko naravovarstveno vrednost. Ob ojezeritvi bo namreč delno potopljeno mokrišče Berje, spremenjene pa bodo tudi življenjske razmere vodnih in obvodnih organizmov. Zato so predvidena nekatera nadomestna mokrišča za vodne in obvodne organizme. Načrti za takšna nadomestna območja bodo izdelani ob izdelavi izvedbenih projektov skupaj z biologi. niški občini ob davčnih prihodkih to pomeni tudi nadaljnji razvoj železarne, saj bo urejena deponija za žlindro za nadaljnjih sedem do osem let. V tem času pa bodo raziskane možnosti nadaljnje uporabe žlindre, kar bi bila lahko trajna rešitev okoljskih problemov, ki nastajajo pri proizvodnji jekla. Okoljske ureditve objezerskih območij deponije talilniških odpadkov, prodne jame na Javorniku ter nizkoležečih teras pa pomenijo novo prostorsko ureditveno vrednost in možnost za razvoj rekreacijsko turističnih vodnih in obvodnih dejavnosti ob Moščanskem jezeru in prodni jami na Javorniku. V občini Žirovnica pomeni nadaljevanje obratovanja HE Moste velik delež za občinske davčne prihodke, saj je glavnina dejavnosti in zaposlenih na območju te občine. Velja pa tudi, da bo gradbiščna infrastruktura po končani gradnji lahko ostala občini (gradbiščne ceste, energetski vodi, komunalni vodi). Nastanek novega jezera pa pomeni tudi možnost za rekreacijo v dolini reke Save, ki je zdaj za tovrstne dejavnosti na levem bregu neprehodna. Jezero pa bo pridobitev tudi za občino Bled in sicer za turizem od Zasipa proti Zgornjesavski dolini, ki je bila zaradi neprehodnosti odseka med Blejskim mostom in Zasipom zdaj neizvedljiva. Na neki način se bo razbremenil tudi blejski bazen. AMZS 32 intervencij so našteli na AMZS v minulih dneh po Gorenjskem, od tega so opravili 21 vlek zaletenih vozil, 11-krat pa so nudili pomoč ob okvarah. r>oiar£ T6£( V«* *G8tP- Zaradi bližine turističnih središč, kot sta Bled in Šobec, bo novo jezero dodatna vrednost za širitev in popestritev turistične ponudbe. Možna bo povezava s potmi v Radovno ob jezeru pa bo moč urediti različne rekreacijske dejavnosti. V projektu se kot primer za razmislek omenja kolesarjenje, ki bi lahko bilo zanimiv regijski rekreacijski prostorski projekt, saj bi na primer povezal Šobec in Jesenice po levem bregu ter prek Blejske Dobrave ali Mežakle po desnem. Novo jezero pa bo seveda omogočalo še druge rekreacijsko turistične aktivnosti, kot so to na primer opredelili in tudi zaceli uresničevati po sanaciji Zbiljskega jezera. Prav tako po nastanku novega umetnega jezera ne bo več stalnih nihanj v rečni strugi Save na primer pri Šobcu in Savo bo moč izkoristiti za celodnevne aktivnosti vodnih in obvodnih športov, kot so raf-ting, plavanje, ribolov, lov. Prenova, dograditev in občine Vpliv prenove in dograditve bo po strokovni razlagi pomemben tudi tako za državo kot za lokalne skupnosti. V jese- Najslabše brez ukrepov Najslabše, kar se po sedanjih razmerah in stanju v HE Moste lahko zgodi, je, da se nič ne zgodi in vse ostane tako, kot je zdaj. To bi v bližnji prihodnosti pomenilo zaustavitev elektrarne. Ob tem ko bi ostali brez prihodkov od proizvedene električne energije, bi bila potrebna tudi izselitev naprav in usposobitev ter zagotovitev možnosti za odtok zalednih voda preko pregrade. Razgradnja programov in uresničitev sanacije za talni izpust pa bi hkrati pomenila tudi odpustitev delavcev zaradi zaprtja elektrarne. To pomeni, da bi bila tako imenovana ničelna opcija najdražja odločitev in hkrati tudi ekološko nevarna, čeprav bi bilo v tem primeru treba opustiti tudi vso industrijsko proizvodnjo, ki z emisijami vpliva na razmere vodotoka od Most do Kranja. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli v Škofjo Loko - Virlog, kjer je tovorno vozilo (vlačilec) zdrsnil s ceste. S pomočjo grad-binčevega avtodvigala so ga postavili nazaj na cestišče. Na Jeprci so v prometni nesreči nazaj na kolesa postavili tovorno vozilo, iz katerega je iztekalo gorivo, ter sanirali vozišče. V kranjski vojašnici se je zaradi snega podrlo drevo, ki so ga gasilci obžaga-li in odstranili. Na Mlakarjevi 2 in na Kidričevi 14 so iz streh odstranjevali sneg in sveče. Dvakrat se je oglasil požarni alarm in sicer na strehi (v garaži) blagovnice Globus in v olimpijskem bazenu, vendar obakrat požara na srečo ni bilo. Na kranjski olimpijski bazen so gasilci prišli še enkrat, da so očistili sneg iz strme strehe, ki nima snegolovov. Na C. 1. maja 65 je počil starejši rebrast radiator, gasilci so skupaj z dežurnim delavcem zaprli ventil in vodo, ter sanirali okoliš. Na Šorlijevi ulici 22 je zaradi eksplozije plina prišlo do požara stanovanja, ki se je razširil še na sosednja stanovanja. Jeseniški gasilci so na Titovi 61, 64 in 65 odstranjevali ledene sveče s strehe, ker so ogrožale mimoidoče. Opravili so tudi meritev koncentracije plina zaradi domnevne poškodbe plinske napeljave na Ledarski ulici. V Acroniju so črpali vodo. Na pomoč pa so priskočili tudi kranjskim gasilcem in sicer na Šorhjevo 22, kjer je eksplodirala plinska jeklenka. NOVOROJENČKI Gorenjci smo od petka do torka dobili kar 28 novih pre-bivalcev. V Kranju je na svet prijokalo 12 deklic in 8 dečkov. Najtežja deklica je tehtala 4.330 gramov, najlažja pa 2.220 gramov. Na Jesenicah pa se je rodilo 5 deklic in } dečki. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 3.950 gramov, najlažja pa je bila deklica s 3.120 grami porodne teže. URGENCA Namesto zaključka Priprava lokacijskega načrta se je začela na podlagi predloga ministra za gospodarske dejavnosti. Postopek priprave prostorske dokumentacije poteka skladno s programom priprav, ki ga je na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor izdal minister za okolje in prostor. Naročnika lokacijse-ga načrta sta Savske elektrarne in Acroni. Trenutno je postopek lokacijskega načrta pred pripravo osnutka in potem pred javno razgrnitvijo le-tega prihodnji mesec. Kar pa zadeva projekte, se trenutno pripravljajo tehnične in strokovne podlage za izdelavo dokumentacije za prodobi-tev grabenega dovoljenja. Vrednost prenove in dograditve je ocenjena na več kot 130 milijonov nemških mark, čas naj bi trajal tri leta. Največ časa bi potrebovali za igradnjo tunelov. Denar za uresničitev projekta bi v eni tretjini zagotovile prvo leto Savske elektrarne, za razliko pa bi uveljavili razpis za posojilo. Če ne bi bilo posebnih zapletov, bi se gradnja oziroma dela pri uresničevanju projekta lahko začela prihodnje leto. • A. Žalar Na internem oddelku jeseniške bolnišnice so imeli od petka do danes 36 urgentnih primerov, na kirurgiji 148 in na pediarriji 28. SMUČIŠČA Krvavec do 145 cm snega, tekaška proga na Kriški Planini je urejena, vse naprave obratujejo. Čelenka do 120 cm novo zapadlega snega na do 75 cm podlage, smuka je ugodna. Stari vrh do 130 cm snega, nočna smuka vsak dan od 17. do 20. ure. Velika Planina do 2 m snega, vse naprave obratujejo. Črni vrh nad Idrijo do 200 cm snega. Straža 110 cm snega, nočna smuka vsak dan od 17. 30 do 20. ure. Zatrnik do 130 cm snega. Soriška Planina do 130 cm snega, tekaška proga je urejena. Pungart - Zg. Besnica do 60 cm snega. Vogel do 130 cm snega, vse naprave obratujejo. Kobla do 140 cm snega, tekaške proge so urejene. Nočna smuka od 17.30 do 21. ure. Krpin -Begunje do 35 cm snega. Kranjsak Gora, Podkoren, Planica, Gozd Martuljek, Mojstrana in Španov vrh do 140 cm snega, naprave obratujejo. Tekaške proge so urejene, sankaška proga Agencije Julijana je urejena. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Prva nesoglasja v novem tržiškem občinskem vodstvu Otroci iz tržiških vrtcev na snegu Tržič, februarja - Vzgojno varstveni zavod Tržič je konec prejšnjega meseca pripravil smučarska tečaja v Ročevnici in Križah, kjer se je zbralo približno 80 predšolskih otrok. Za zimovanje v domu Planica pri Ratečah so starši prijavili 19 otrok, prvi februarski teden pa je tam preživelo 12 otrok iz vseh tržiških vrtcev. Ob pomoči dveh vzgojiteljic so spoznavali smučarsko opremo in se veliko smučali ter sankali. Najbolj so bili otroci navdušeni nad ogledom skakalnic v Planici, kjer so tisti dan trenirali skakalci iz Japonske, Italije in Slovenije. Tržiška alpinista Aljaž Anderle in Klemen Premrl sta jim predstavila alpinistično opremo in ledno plezanje. En dan so izkoristili za izlet do planinskega doma v Tamarju. Udeleženci zimovanja so bili zadovoljni z doživljaji na snegu, žal pa ni zmoglo več staršev plačati 21 tisočakov za stroške bivanja. • S. Saje Ceste, vodovod, vrtini... koprivnik - V krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše, ki jo še naprej vodi Janez Korošec, načrtujejo letos za dobrih 14 milijonov tolarjev vlaganj. Načrt bodo lahko uresničili le, če bodo od občine dobili 9,4 milijona tolarjev in še poldrugi milijon tolarjev od države. Približno polovico denarja bi porabili za asfaltiranje in razširitev sedmih odsekov krajevnih cest v skupni dolžini 1.068 metrov ter za vzdrževanje in pluženje cest, ostalo pa za zamenjavo 620 metrov dotrajanih vodovodnih cevi, postavitev petih hidrantov za požarno vodo, izdelavo dveh poskusnih vrtin pitne vode na območju Gorjuš, delno kritje stroškov odvoza odpadkov s pokopališča, namestitev dvesto metrov odbojne ograje na cesti Podjetje -Koprivnik - Gorjuše in za nakup tristo količkov za označevanje cest. • C.Z. Vrtec bo dobil dvigalo Bohinjska Bistrica - Občinski svet je na nedavni seji soglašal s predlogom, da bi v vrtcu v Bohinjski Bistrici zgradili malo tovorno dvigalo, ki bi zaposlenim olajšalo razdeljevanje hrane za otroke. Ker vrtec ne razpolaga z jedilnico, je vse obroke hrane treba v posodah nositi v prvo in v drugo nadstropje. Osnovna šola, kamor po novem sodi tudi vrtec, je zaprosila občino, da bi za izgradnjo dvigala porabili 3,6 milijona tolarjev terjatev iz leta 1997, ki jih je Vzgojnovarstveni zavod Radovljica lani nakazal na žiro račun šole. Občinski svet je s predlogom soglašal, s takšno rešitvijo problema pa se je strinjal tudi svet šole. • C.Z. Pogrešajo dnevno časopisno čitalnico Kranjska Gora, februarja - Kranjskogorski občinski svet je na minuli seji med drugim sklenil, da v knjižnici Kranjska Gora redno zaposli knjižničarko. Obisk in izposoja knjig sta se neverjetno povečali, povečal pa se je tudi obseg drugega dela v knjižnici. Lani je kranjskogorsko knjižnico obiskalo kar okoli 4 tisoč ljudi, ki so si na dom izposodili 11.300 knjig in drugega gradiva. Letos so v kranjskogorski knjižnici, ki ima tudi krajevne knjižnice otrokom omogočili tudi uporabo interneta. Škoda je le, da turistična Kranjska Gora še nima dnevne časopisne čitalnice, ki pa bi jo kot turistični kraj nedvomno potrebovala. * D.S. Občina vzdržuje kar 85 kilometrov cest Kranjska Gora, februarja - Lani so v kranjskogorski občini pripravili kategorizacijo javnih cest, iz katere je razvidno, da ima občina izjemno veliko javnih cest: kar 85 kilometrov, od tega največ javnih poti, lokalnih cest, zbirnih krajevnih cest. Med občinske javne ceste so trenutno uvrščene tudi javne poti za kolesarje, vendar pričakujejo, da bodo v prihodnje javne poti prekategorizirane v višjo kategorijo med državne kolesarske poti. Vzdrževanje javnih, lokalnih in krajevnih cest veliko stane, saj je deset naselij v občini kar precej oddaljenih, kot denimo Srednji vrh in Radovna. • D.S. Podpora turizmu in podjetništvu Jesenice, februarja - V jeseniški občini nameravajo letos za pospeševanje drobnega gospodarstva in podjetništva nameniti 13 milijonov tolarjev in še 4 milijone tolarjev za sofinanciranje raznih projektov Lokalne razvojne koalicije, za svetovanje, informiranje, izobraževanje podjetnikov in izvedbo skupnih razvojnih projektov. Za celostno urejanje podeželja so sredstva namenjena pripravi projektov urejanja vasi pod Golico in izvedbenemu projektu. Tudi za pospeševanje turizma namenjajo 2 milijona tolarjev, 740 tisoč tolarjev pa za nadaljevanje akcije za ureditev naravoslovne in rudarske učne poti v Javorniškem Rovtu, pripravili pa bodo tudi turistično promocijsko gradivo. • D.S. Planinci praznujejo Gozd Martuljek, februarja - Planinsko društvo Gozd Martuljek letos praznuje 50-letnico svojega obstoja. Društvo je pozimi zelo aktivno pri organizaciji sankaških in smučarskih tekmovanj, kar je dolgoletna tradicija društva. Ob koncu januarja so pripravili sankaško tekmovanje, ki se ga je udeležilo sto članov. Pripravili pa so še veleslalomsko tekmo na smučišču v Martuljku, ki se jo je udeležilo 44 tekmovalcev v vseh starostnih skupinah, pri organizaciji pa so pomagale RTC Žičnice in Timing Mojstrana. Februarja je šest ekip tekmovalo v hokejskem turnirju, ki so prejela odlikovanja Gra-vestva Čižman. Plninci bodo pripravili tudi pohod na Špik. • D.S. NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.0.0 Logatec • Tržaška 148 • tel.:MI/74l 632• fax:06l/74l 612 Kadrovske rešitve niso po volji vseh Del članov občinskega sveta je želel drugačno sestavo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter nadzornega odbora občine. Tržič, februarja - Na predlog tržiškega župana so na dnevni red druge seje občinskega sveta postavili tudi imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter nadzornega odbora občine. Za komisijo so politične stranke oziroma liste predlagale devet kandidatov. Tako sta zastopala listo Brez politike za občino Tržič Marjan Dežman in Janez Dragoš, LDS Bojana Kališnik-Sušnik in Peter Belhar, SDS Franc Bradač, Peter Tomazin in Zdenka Gradišnik, SLS Jožko Kuhelj in ZLSD Ivan Kapel. Ker ima komisija le pet članov, je svetnica LDS predlagala dogovor v strankah za zmanjšanje števila kandidatov. Tega pred- sovanje so nato uvrstili še Niko Žepič iz loga niso izglasovali, ampak so se odločili za Križev. Preštevanje glasov je pokazalo, da tajno glasovanje. Največ glasov so dobili trije bodo med petimi člani vse tri kandidatk« SDS, kandidat liste "Brez politike za občino Tržič" in Nika Žepič. Občina je sicer dobila omenjeno komisijo in odbor, vendaf se vsi člani občinskega sveta niso strinjali j sprejetimi kadrovskimi rešitvami. Največ negodovanja je bilo slišati v vrstah Sl$ LDS in ZLSD, kjer so menili, da gre za izbiro po pripadnosti županu. To pa s° dosegli s preglasovanjem, saj je bil izid tajnega glasovanja povsem pričakovan. • S. Saje kandidati SDS in oba kandidata liste "Brez politike za občino Tržič". Zgodba se je ponovila in še bolj zaostrila pri imenovanju nadzornega odbora. Po prvotnem predlogu strank in list so bili med kandidati Janez Mrak ("Brez politike za občino Tržič"), Marta Bertoncelj (LDS), Alenka Bradač, Olga Peternel in Vera Zupan (SDS), Stanislav Meglic (SKD), Marjan Godnjov (SLS) in Marija Leitinger (ZLSD). Na seznam za tajno gla- V tržiški občini so potrdili programe javnih del Letos manj javnih delavcev Občina je pripravila 17 programov, v katere bodo vključili predvidoma Tržič, februarja - Občina Tržič že nekaj let uspešno sodeluje pri organizaciji javnih del. Lani so imeli vključenih povprečno 40 brezposelnih oseb v različne programe javnih del. S tem so vsaj delno zagotovili socialno varnost in ohranjanje delovnih navad, obenem pa so opravili veliko koristnih del, so ocenili v uradu za družbene dejavnosti. Vodja tega urada Vesna Paijk je seznanila občinske svetnike na drugi redni seji, da je letos kar precej novosti tako glede financiranja kot vključevanja ljudi v dela. Občina Tržič je za leto 1999 prijavila 17 programov javnih del, v katere bo predvidoma vključenih 30 brezposelnih oseb. Letos niso prijavili programa vzdrževanja lokal- nih cest, ker so imeli v preteklosti probleme pri njegovem uresničevanju. Za vsa dela bodo letos potrebovali približno 8 milijonov tolarjev, ki jih bodo zagotovili v okviru letošnjega občinskega proračuna. Če bodo za te namene lahko pridobili več denarja, bi bilo možno vključiti v programe javnih del še več ljudi. Izvajalci načrtova- nih del bodo poleg občine RK Tržič, osnovne šole Bistrica, Zali rovt in Križe, Dom Petra Uzarja, Tržiški muzej, Ljudska univerza, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Vzgojno varstveni zavod in Center za socialno delo iz Tržiča. Razen tega je Komunalno podjetje Tržič pripravilo svoj program javnih del, ki ga občina ne sofinancira. Občinski svetniki so se med drugim zanimali za časovne omejitve trajanja javnih del in možnosti začasnega oziroma stalnega zaposlovanja javnih delavcev po končanih delih. 30 brezposelnih oseb. Spraševali so tudi, kdaj se bodo začela letošnja dela, oziroma kako bo s plačilom za P?1 mesec, če so izvajalci že končali lanski program. Nekateri so menili, da so se programi za krajevne skupnosti ponekod dobro obnesli, na primer v Lomu, zato bi jih kazalo nadaljevati. Kot je predlagal Franc Teran, bi morali zaupati izvedbo javnih del po krajevnih skupnostih tržiškemu komunalnem0 podjetju. Po razpravi so potrdil' program javnih del v nem obsegu. • S. Saje Občni zbor leskih gasilcev Leski gasilci so za nov gasilski dom na Žagi Prejšnjo soboto so se na rednem občnem zboru sešli člani Prostovoljnega gasilskega društva Lesce. Lesce - Pregledali so delo v minulem letu in kot je ugotovil predsednik društva Janko S. Stušek, so program uspeli izpolniti, v nekaterih delih pa celo preseči. Glavni problem leskih gasilcev - nov gasilski dom - pa ostaja. Društvo ima 71 rednih članov (med njimi enajst članic) in dva častna člana, ugotavljajo pa, da imajo v svojih vrstah premalo mladih. Zato si bodo v tem letu prizadevali predvsem za okrepitev števila mladih članov. V minulem letu so leski gasilci sedemkrat priskočili na pomoč pri požaru, pripravili so tri meddruštvene vaje in dve vaji Šobec 98. Opravili so tudi štiri delovne akcije ter sodelovali na več tekmovanjih, v Radovljici so, denimo, veterani osvojili drugo mesto. Glavni problem, s katerim se srečujejo in ki že ogroža njihovo delo, pa je prostor, saj so lani dokončno izgubili nekdanji verigarski gasilski dom, kije bil z denacionalizacijo vrnjen dedičem bivšega lastnika. Vzeli so jim tudi gasilski stolp, pred kratkim pa še orodišče. Kot pravi predsednik društva Stušek, bo prihodnost gasilcev v starem domu očitno zelo kratka, saj se mogoče že letos ne bodo mogli več izogni- ti plačevanju najemnine, zato je izgradnja novega doma nujna. V društvu se med različnimi možnimi lokacijami zavzemajo za tisto na Žagi v Lescah. V novem domu na) bi dobili gasilski stolp, dve garaži, orodišče-skladišče, v nadstropju sejno sobo in stanovanje za hišnika, v mansardi pa je predvidena možnost izgradnje dodatnih uporabnu) prostorov. V okviru gasilskega doma naj bl bil tudi gasilski stolp. Občinski svet je v zvezi s tem načrtom sklenil, da je treba opraviti interni natečaj za spremembo ZW| dalnega načrta na tem območju-• U. P. Nove naložbe v žičnice Kranjskogorci naj plačajo umetni sneg Tehnounion bo vlagal v kranjskogorske žičnice le v primeru, če bodo prispevali tudi KranjskogorCl# Kranjska Gora, februarja - Kranjskogorski žičničarji menijo, da bo v prihodnje za posodobitev sistema potrebna tudi dokapitalizacija z razpisom novih delnic. Svetniki hočejo odlok, po katerem naj vsa Kranjska Gora plačuje stroške zasneževanja. Kranjskogorski občinski vset je že lani decembra zadolžil štiri svetnike, da se pogovorijo s predstavnikom podjetja RTC Žičnice Kranjska Gora o nadaljnjem razvoju žičnic in problemih žičničarjev. Svetniki so ugovorili, da so RTC Žičnice Kranjska Gora še pred letošnjo zimo dokončale sistem umetnega zasneževanja na smučiščih Kekec, Rožle, Mojca, Podles in Preseka. S tem so izčrpali svoje kreditne možnosti, solastniki RTC-ja, kot je denimo Tehnounion, pa so pripravljeni na dodatna vlaganja v žičnice le v primeru, da tudi kraj, ki neposredno ali posredno trži ponudbo žičnic, pokaže pripravljenost za sodelovanje. Žičničarji bi v prihodnje radi zgradili štirisedežnico na Dolenčev Rut in dvosedežnico do vrha Rora, ki naj bi nadomestila današnjo Preseko. Druga dvose-dežnica pa je predvidena v Podkorenu, na mestu sedanje enosedežnice. Kupiti nameravajo tudi teptalec za sneg z vitlom, ki je nujen za teptanje strmejših delov smučišč. Novo žičnico v Podkorenu zahteva tudi Mednarodna smučarska zveza. Zato zanjo pričakujejo financiranje od države kot tudi ostalih, ki so zainteresirani, da obdži Kranjska Gora tekmi za svetovni pokal. Za ostali dve žičnici pa nameravajo dobiti sredstva od sedanjih solastnikov, potrebna pa bo tudi dokapitalizacija z razpisom novih delnic. Domačim fizičnim in pravnim osebam bo tako omogočeno, da vložijo sredstva in s tem postanejo solastniki. Lanskoletna naložba kranjskogorskih žičnic omogoča sneg od začetka decembra do marca in tako bodo lahko lastniki hotelov, apartmajev in drugi, ki od turizma živijo, lahko svojih prihodnjim gostom dali garancijo za snežno odejo in smučanje po kranjskogorskih smučiščih. Svetniki so zato predlagali, da vsakoletni vložek v zasneževa- nje kranjskogorskih snlU<^vi plača vsa Kranjska Gora. k' ^ od turizma. Občinski svet njLj po njihovem predlogu ^P^je odlok, ki bo omogočil ,škov sredstev za pokrivanje stros zasneževanja. ^ ^e(|ej Dvema ravnateljema še en mandat^ Škofja Loka, februarja - Občinski svet občine Škofja ^oka na svoji prvi delovni seji obravnaval tudi nekatera kadrog . vprašanja, ki sicer niso vzbujala nikakršnih posebnih di c ^ Soglasno so namreč potrdili predlog o pozitivnem rnneI1^!!)v. imenovanju dveh ravnateljev vzgojnoizobraževalnih zay0..-c0 ki sta sicer te naloge že opravljala do sedaj. Za ravnat, orj. Dijaškega doma Škofja Loka je dobila tako mnenje prote ca socialne pedagogike Marija Štrekelj, še štiri leta Pai!^fja po mnenju občinskega sveta Srednjo lesarsko šolo S Loka vodil inž. mat. in dipl. org. dela Peter Žagar. ^ razprave pa je bilo ob predlogu sklepa o ustanovitvi, p ^ jnostih in sestavi odborov in komisij občinskega sveta, KJ , sprejeli predlog za ustanovitev 5 odborov in 3 komisij, o J, nili pa imena odborov in njihove pristojnosti. Kadrovski P log sestave teh organov naj bi bil pripravljen v mesecu o Jeseniška občina bo praznovala Nočemo postati socialna občina Jeseniška občina še nima statusa mestne občine, čeprav je imela in ima vse mestne ustanove in službe. Jesenice, februarja - Jeseniška občina bo letos 20. marca praznovala 70-letnico mesta, kajti prav letos poteka 70 let, odkar je iz eograda prišla odločba, da so Jesenice proglašene za mesto. eseničani bodo zato temu jubileju dali primeren poudarek, čeprav je kar malo nenavadno, da med vsemi slovenskimi mestnimi občina-mi Prav Jesenice še nimajo statusa "mestne" občine. Vsa minula desetletja so bile Jesenice mesto, imele mestni promet, mestne kulturne, zdravstvene in druge institucije, sedanja lokalna samouprava pa jim tega ne priznava, izpolnjujejo vse pogoje, razen tega, da nimajo 15 tisoč delovnih mest, a tega pogoja ne izpolnjuje še marsikatera druga slovenska mestna občina kot Ptuj, Koper - da ne naštevamo naprej. "Ob 70-letnici mesta bomo vsekakor začeli ponovna prizadevanja, da Jesenice postanejo mestna občina," pravi sedanji župan inž. Boris Bregant. "Jubilej pa bomo primerno proslavili in smo že imenovali odbor, ki bo pripravil program Prireditev." In katere bodo prvenstveno naloge občine v tem obodbju? "Kandidiral sem zato, ker verjamem, da je dovolj sposobnih ljudi, ki bodo zmogli z dobro organizacijo uresničiti nekatere naloge v tem mandatu," pravi župan. "Skupaj z občinskim svetom, o katerem imam dobro mnenje, saj se svetniki trudijo za dobro občine. Kot prvo je treba zaustaviti plaz izgube delovnih mest in pomagati tistim, ki bodo odpirali nova. V kmetijstvu, drobnem gospodarstvu in industriji je treba odstraniti precej ovir. V iskanju novih možnosti je dobrodošel projekt BSC in Phare program, ki daje osnove, a temu morajo slediti konkretne izpeljave, saj je v nasprotnem primeru to lahko le strošek in filozofija. Trudil se Dipl. inž. Boris Bregant bom, da se vsi projekti z dokumentacijo čimprej uresničijo in spodbujal bom nove ideje in predloge. Verjamem, da je ob podjetništvu priložnost tudi v turizmu, v povezavi s kmetijstvom in kmečkim turizmom. Tisto skromno, kar imamo, se mora dvigniti na primernejšo raven. Denimo: Javorniški Rovt v povezavi s Planino pod Golico je lepa osnova, ki ji je treba vdihniti življenje. V Planini pod Golico je s kmečkim turizmom pri Betelu že dan dober začetek in v prihodnje je to ponudbo treba le dopolnjevati. Šele nato pride na vrsto Španov vrh, gozdne poti, kolesarske steze. Občanom je treba dati priložnost za delo, sicer bomo postali socialna občina. Čaka nas delitvena bilanca z novo žirov-niško občino, kar je velika naloga in verjamem, da bo tej sledila smotrna organizacija javnih služb in racionalna poraba sredstev. Ne nazadnje je veliko dela v povezavi z železarnami: gre za urejanje lastninskih odnosov na področju kulture, športa, zdravstva ter na področju gospodarskih dejavnosti - nekdanja aglomeracija in druga območja, kjer je interes občine v tem, da se z ureditvenimi načrti in odstranitvijo starih objektov ta prostor na novo uredi." • D.Sedej GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si ^zidalni načrt Planina III še vedno ni uresničen, po osmih letih spet opozarjajo v odboru za ureditev okolja Trga Kivoli. Njegove stanovalce najbolj moti divje parkirišče tovornjakov in avtobusov ter neurejena pešpot do podhoda. Stanovalci Trga Rivoli zahtevajo ureditev okolice Tovornjaki v sosesko ne sodijo! Odbor stanovalcev Trga J^nj, februarja . °H je prejšnji mesec s težavami seznanil ^smeno seznanil župana Mestne občine !£nK na zadnji seji mestnega sveta pa je mWo pobudo za ureditev okolice trga predel tudi svetnik Štefan Kadoič. Stanovalci ^ novega občinskega vodstva zahtevajo Predvsem troje: prepoved parkiranja tovor-^akom in avtobusom na Planini III, uredi-ev širše okolice Trga Rivoli in ureditev peš Poti do podhoda na glavni cesti. dejanjem okolice Trga Rivoli v soseski sort1'™ ni' ki Je bila zadma Pozidana in R d'med elitnejše, humanejše stanovanjske Jj adnje, so stanovalci sami začeli že pred n. brirni osmimi leti. Takrat so uredili zele- dCe' zasadili drevje, postavili klopi ter ^lno uredili peš pot do podhoda, jj .mernbnega zlasti za varno pot otrok v .l0- Opravili so veliko delovnih ur, sestan- odh 'n poP'sa1' veliko papirjev, pravijo v lj 0ru za ureditev okolja Trga Rivoli, oko- a Pa še vedno ni urejena kot bi radi. kat naJyečjih problemov soseske, na Pa trega so opozarjali že pred leti, je bilo Ted n-"e težkin tovornjakov in avtobusov. iav e °bčinsko vodstvo je pod pritiskom Po«-' končn° prisluhnilo in 1993. leta cCct v,1° zaščitno ograjo ob Ručigajevi SVoi Ko pa je SGP Gradbinec porušil niai° staVDo °b glavni cesti, se je pot tovor- Qgra°m do Trga Rivoli spet odprla. Kljub ajl Je danes na Trgu Rivoli spet iz dneva Divje parkirišče tovornjakov na Trgu Rivoli v dan več tovornjakov in avtobusov. S svojimi manevri po trgu ovirajo in ogrožajo pešce, nekateri tu vozila celo popravljajo, še posebej nevzdržno pa je pozimi, ko ogrevajo motorje in s tem povzročajo neznosen hrup in smrad. Predstavnik odbora za ureditev okolja Trga Rivoli Igor Orel pravi, da parkirišče tovornjakov v njihovi soseski nikoli ni bilo niti predvideno, niti ni dopustno po minimalnih okoljevarstvenih standardih. Nanj so zadnja leta spet pogosto opozarjali predstavnike Mestne občine Kranj in krajevne skupnosti Primskovo. Kot pravijo, so bili na občini pripravljeni poslušati, ukrenili pa niso ničesar. Kaj bo v sodelovanju z Domplanom ukrenila nova občinska oblast, ta hip še ni mogoče reči. Na kratki rok je rešitev pri roki; prepovedati parkiranje tovornjakom in avtobusom ter v ogib vsiljivcem prazen prostor ograditi. Dolgoročno pa bo morala občina storiti več; na eni strani nekje na obrobju mesta urediti parkirišče za težka vozila, na drugi pa spodbuditi dokončanje zazidalnega načrta Planine III bodisi po prvotnem ali aktualiziranem načrtu. Divjega parkirišča namreč ne bi bilo, če bi bila na tem prostoru zgrajena zamišljena poslovna stavba. Pretehtati bo treba, ali Trg Rivoli oziroma Planina III (še) potrebuje živilski nakupovalni center (očitno je, da ne) ali pa bi bilo pametneje prostor izkoristiti za stanovan-jsko-poslovni objekt. • H. Jelovčan Tretja seja občinskega sveta Gorenja vas - Poljane Pri kadrih še še vedno zapleta adicija, da je imel v preteklem mandatu občinski svet največ težav prav pri kadrovskih vpraša-r njih, se v Gorenji vasi nadaljuje tudi v novem mandatu. Pregib Vas; '5. februarja - Čeprav je na drugi seji kazalo, da bo s v°litve j VanJem sprejeto imenovanje komisije za mandatna vprašanja, 'e UsPeli lnieno^ania 'e pomenilo, da so reševanje kadrovskih vprašanj !°» da SePote8iiti iz prve čeri, pa se je na četrtkovi tretji seji pokaza-^Uiti v*,!1*! ere franke in svetniki s tako rešitvijo ne mislijo spri- HU j - .Mi.uiKe ui sveuiiki s lanu resuviju ne mi e do tedaj, ko bo usklajena z občinskim statutom. na komi"-6, kako naj bo sestavljena, vol u Za mandatna vpraša-Z'A nekat ln imen°vanja očitno Stranke letnike oz. njihove SVetniki t°Stua'a nerešeno, saj so "iDej,;* strank: LDS, ZLSD Jtein ^'klJlniJevečinavobčin-'iamenj|U" .., S Preg'as°vanjem . rj^ sPrened cmerava sprijazniti. Po §a Pravnrmmnenju Uubljanske-nesPoštn!8a ln*tituta, da namreč ga) statui—0 ,aStnega (°bčinske-lcl sc ni nujno nezakoni- skupno zastopstvo, s tost, so svetniki omenjenih treh strank na tretji seji sporočili, da te komisije ne priznavajo in da bodo, dokler ne bo usklajeno njeno imenovanje s statutom, glasovali proti vsem njenim predlogom. Svetnik ZLSD Boris Klemenčič pa je tudi sporočil, da ne more sodelovati v delu take komisije, saj za zastopanje treh strank, ki so mu ga "določili" ostali svetniki, nima pooblastil. Tak pristop je pet svetnikov v nadaljevanju seje tudi uresničeva- lo, saj so bile naslednje tri točke s kadrovsko vsebino sprejete praktično (z odstopanjem enega glasu) z enakim številom glasov: 10 za in 5 proti. Kako huda je politična razklanost občinskega sveta, se je pokazalo že pri imenovanju začasne statutarno - pravne komisije, ki naj bi pripravila potrebne spremembe in dopolnitve občinskega statuta in poslovnika v zvezi z novo lokalno zakonodajo, pa vanjo niso vključili edinega pravnika, ki je član občinskega sveta. Še enkrat se je potrdilo, da ima po vsej državi znano in zloglasno geslo: "Ni važno če je važno da je naš!", domicil prav v Poljanski dolini. Poleg imenovanja statutarno - pravne komisije, so bile na isti način sprejete tudi spremembe odloka o ustanovitvi odborov občinskega sveta, po katerih naj bi imel občinski svet 5 odborov (za gospodarstvo in gospodarske javne službe; za šolstvo, kulturo in šport; za prostorsko planiranje in varstvo okolja; za kmetijstvo in gozdarstvo; za zdravstvo, socialno varstvo in skrbstvo), ki naj bi bili vsi 7 članski, pri čemer naj bi bili v njih po 4 svetniki in trije ostali občani, vodil pa naj bi jih eden od svetnikov. Tudi ta spremenjeni odlok naj bi bil le začasen, dokler tega ne bodo uredili z novim statutom. Sprejeto je bilo tudi mnenje, da naj se kadrovski postopki za sestavo odborov čimpreje pričnejo, in upanje, da bodo odbori bolje delali, kot v preteklem mandatu. • Š. Žargi Prijateljstvo je sklenjeno Benbrook in Bled povezujejo nasprotja V Benbrooku in okolici je sama ravnina, umetno jezero je veliko večje od blejskega in zdaj je tam prijetno toplo. Bled - Sredi prejšnjega tedna se je z obiska v zvezni državi Teksas vrnila delegacija blejske občine, ki jo je vodil župan mag. Boris Malej, v njej pa sta bila še Eva Štravs Podlogar, svetovalka za tržno komuniciranje v Direkciji za turizem Bled in občinska svetnica, ter Janez Fajfar, direktor Vile Bled. Blejski župan je na seji mestnega sveta z ameriškim županskim kolegom podpisal listino o prijateljstvu med Benbrookom in Bledom. Kot v sporočilu za javnost navaja bva Štravs Podlogar, Teksas ne izstopa samo po tem, da je za Aljasko druga največja država in med najbogatejšimi v ZDA. ampak tudi po ponosnih ljudeh, ki so najprej Teksačani in šele nato Američani. Mesto Benbrook šteje 21 tisoč prebivalcev, vsepovsod je sama ravnina in ob mestu je veliko umetno jezero, ki se poleti spremeni v dobro obiskano izletniško točko. Že na letališču je Blejce čakalo presenečenje - napis na prvi strani lokalnega časopisa: "Pozdravljamo delegacijo iz Slovenije!" Listino o prijateljstvu sta župana Bleda in Benbrooka podpisala na seji mestnega sveta, na kateri je bilo zelo slovesno. Mladi skavti so v dvorano prinesli slovensko in ameriško zastavo, poslušali so tudi državni himni. Poleg županov obeh občin je spregovoril še Milan Sanders, Slovenec, po rodu z Jesenic, ki v Ameriki živi že štirideset let in je za to priložnost pripotoval iz Hustona. Z navdušenjem je pozdravil podpis listine o sodelovanju mest iz držav, ki sta, kot je dejal, obe njegovi domovini. Blejci so obiskali tudi srednjo in osnovno šolo, kjer so se seznanili z učitelji in učenci, ki se že veselijo dopisovanja z blejskimi šolarji in kjer so županu tudi predali povabilo za uradno izmenjavo učencev in dijakov med počitnicami. Sprejeli so jih predstavniki področne gospodarske zbornice, ogledali so si mestni vodovod, policijsko in gasilsko postajo (vse sodi pod pristojnost direktorja mestne uprave), spoznali pravi teksaški rodeo in se.seznanili z Mary Palko, aktivistko organizacije sestrskih mest, ki je županu Benbrooka tudi predlagala prijateljstvo z Bledom. V organizaciji je 1.200 ameriških mest ter še 2.100 mest iz 125 držav sveta, med njimi odslej tudi Bled kot drugo slovensko mesto. Blejska delegacija je predstavila Bled in Slovenijo tudi devetim turističnim agentom. Ugotovili so, da so osnovni pogoji za. sodelovanje zelo dobri, saj cenovno sprejemljivi letalski polet iz Ljubljane prek Londona do Dallasa traja le štirinajst ur, Bled pa ima tudi vse, kar bi goste iz Teksasa zanimalo - gorato pokrajino, možnosti za šport, bogato naravno in kulturno dediščino... Poslovili so se v prepričanju, da se spet vidijo oktobra, ko bodo turistični agentje organizirali izlet na Bled. • C. Zaplotnik Seja nakelskega občinskega sveta Naklo, 16. februarja - V četrtek, 18. februarja 1999, ob 18. uri bo 3. seja občinskega sveta občine Naklo. Odločali se bodo o spremembah in dopolnitvah statuta občine ter o sprejemu novega poslovnika občinskega sveta. Obravnavali bodo še osnutek odloka o občinskih cestah in predlog za odkup zemljišča za razširitev lokalne ceste Naklo - Cegelnica. Po poročilu župana bodo na vrsti še pobude in vprašanja svetnikov županu. • S. Saje Cena slabih projektov bo visoka Gorenja vas - Med zanimivejše informacije, ki jih je na zadnji seji občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane dal župan Jože Bogataj, sodi vsekakor poročilo o poteku gradnje prizidka osnovne šole v Gorenji vasi. Svetniki so sicer v gradivu z vabilom na sejo prejeli poročilo nadzora gradnje - podjetja za svetovalni inženiring Lokainvest vendar je županova razlaga pokazala, da je tudi to poročilo pomanjkljivo. Glavni poudarek je bil na tem, da so bili projekti prizidka k osnovni šoli - v i. fazi naj bi se dogradilo 7 učilnic in prostori za vrtec, slabo pripravljeni, zato se ob gradnji pojavljajo dodatna dela, ki seveda pomenijo podražitev gradnje, pa tudi časovno dela zaostajajo. Od prvotno načrtovanih 155 milijonov tolarjev je vrednost investicije narasla na skoraj 173 milijonov, pri čemer je upoštevana tudi zamenjava kotla (za 6 milijonov tolarjev) za centralno ogrevanje,^ ki gaje bilo, ker je stari počil, potrebno na hitro zamenjati. Še bolj skrbi investitorja zaostajanje gradbenih del, ki bi že morala biti dokončana, dejansko pa še ni izvršena dobra tretjina, pri čemer se izvajalec SGP Tehnik izgovarja na pomanjkanje delavcev in hkrati obljublja, da končni rok izgradnje nebo ogrožen. Svetniki so ob tem soglašali s predlogom župana, da se poišče kredit za nakup opreme, saj to utegne biti znatno ceneje od podražitev, ki jih bo povzročil davek na dodano vrednost. • Š. Ž. NEPREMIČNINE POSLOVNA ENOTA KRANJ Zoisova 1 Tel.: 064/212-719 Uradne ure vsak dan od 9. do 13. ure in od 14. do 17. ure, sobota od 9. do 12. ure. Prepričajte se o naši bogati ponudbi na nepremičninskem trgu! S PA R ® MARKET KRANJ ZOISOVA 1, tel.: 212-330 Del. čas: 7. - 19., sobota 8. - 17. !!! Vedno v akciji!!! GORENJSKI GLAS • 6. STRAN OBISK V SEVERNEM DELU KRANJA Torek, 16. februarja 1999 ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO KRANJ, ZOISOVA 1, 4000 KRANJ Tel.: 064/367-040, 367-041, Fax: 212-210 Del. čas: 7.30 - 15. ure, ob sredah do 17. ure ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IIM Ml Z VAMI (^(Q)milM«IEnGLAS Mali oglasi, Zoisova 1, Kranj Tel.: 064/223-444 V naši malooglasni službi vas pričakujemo vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 17. ure. Avtomatski odzivnik št. 223-444 vam je na voljo 24 ur neprekinjeno. Obiščite nas in skupaj bomo izpolnili vaše želje! =2T "=S POSLOVNA ENOTA KRANJ Zoisova 1, 4000 Kranj Tel.: 064/380-700, Fax: 064/380-70-25 Delovni čas: 9. - 12. in 13. - 16.30 DA BO DENAR V SLUŽBI ČLOVEKA •vv BERTONCUEVA 31, 4000 KRANJ, TEL: 064/225-079 VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA PODJETJA IN PODJETNIKE IZDELAVA DAVČNE NAPOVEDI °I3 AVTOŠOLA B*B 2£2> SS Begunjska 10 - pri vodovodnem stolpu E-pošta: b-b@siol.net Internet: http://www.bb-kranj.si VOZNIŠKI IZPIT KATEGORIJE A, B, C, D, E in H OptikAlcoM IVAN AUANČIČ ing. 4000 Kranj, Rupa 23 B Tel.: 064/211-233, 211-579, Fax: 064/211-580 v OPTIKI ALCOM na Partizanski 26 izdelujemo vse vrste stekel za korekcijo vida: mineralna, lahka organska, jbloobčutljiva, večžariščna za gledanje na daleč in blizu (varianta za delo v prostoru stekla Acces, za gledanje na blizu in na 3 metre) Polizdelke za naša stekla dobivam od najboljših svetovnih proizvajalcev SOLA Optical, Rodenstock, l/OVA. Na stekla nanašamo vse vrste barv za absorbcijo svetlobe, ter zaščitne nanose U V, trdi sloj proti obrabi in praskam, antiref- leksne sloje, vse z garancijo. Naši kupci so slovenski optiki, pri njih dobite tudi vse dodatne informacije. Ivan Aljančič, ing. Kjer si nebotičnik podaja roke z vodovodnim stolpom Da, prav vse tipe stanovanjskih zgradb najdemo na skopih dveh kvadratnih kilometrih severnega dela Kranja: nebotičnik, stolpnice, bloke, samostojne in vrstne hiše, meščanske vile pa celo kmečke domačije Kako ponosno tu stojiš, visoko segaš v oblake, v sebi življenjsko tekočino ti držiš, vso okolico pojiš. Kako široka tvoja glava, še lepša tvoja je postava, arhitekt, ki te je gradil, del sebe vate jc izlil. Po žilah teče tekočina, brez tebe mrtva pokrajina, prsa tvoja neusahljiva, dobrota tvoja neminljiva. Z; Govorimo seveda o krajevni skupnosti Vodovodni stolp, ustanovljeni junija 1964, največji v Mestni občini Kranj. Koliko ljudi v njej živi, niti ne vedo natančno. Še pred leti je veljalo, da okrog 7500, odkar imamo Slovenci sloviti zakon o varovanju osebnih podatkov in odkar občina krajevne skupnosti financira (tudi) po številu po- zavarovalnica Triglav in Mariborska zavarovalnica. Zavod za zaposlovanje, Domplan, SGP Gradbinec, Gorenjska oblačila, Gasilsko reševalna služba, tu so tudi matična osemletka Simona Jenka pa vrtci in seveda športni park z olimpijskim bazenom, letnim kopališčem, nogometnim in teniškimi igrišči, atletskimi napravami, da številnih Črne pike Krajani Vodovodnega stolpa imajo radi urejeno in čisto okolje. Plinovod je za ta del Kranja zato pomembna pridobitev, na marsikateri zelenici pa stanovalce še motijo skladovnice drv, motijo tudi preštevilne jate golobov. Predvsem pa jih bode zanemarjen vodnjak v trikotniku med Oldhamsko, C. Kokrškc-ga odreda in Begunjsko ulico, kjer se namesto vode množe odpadki in podgane. Ob rekonstrukciji Oldhamske ceste naj bi občina uredila tudi ta trikotnik, ki bi z vodovodnim stolpom na drugi strani in mini hotelom, ki ga Jože Boltez ureja v hiši ob njem, lahko postal osebna izkaznica krajevne skupnosti. Med krajevne črne pike prebivalci Vodovodnega stolpa štejejo tudi nekdanji dom JLA, v katerem so se včasih zbirali ob krajevnem prazniku in različnih dejavnostih, ter upravno stavbo Vzgojnovarstvenega zavoda Kranj z opuščenim otroškim igriščem. za želim nas i it vociic. pravi bič, lo tukaj stal :eje varoval. Himno vodovodnemu stolpu je spesnil Jože Hrovat. Vodovodni stolp ob Oldhamski cesti je simbol krajevne skupnosti. Gradili so ga hkrati s kranjskim vodovodom od 1909. do 1911. leta. ko so v Kranj pripeljali vodo iz Čemšenikarjevega vrelca v Kokri, dve leti kasneje pa vodovod podaljšali še do Čirč, H rastja in Prebačevega (vir: Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja). Generalni načrt za 34 metrov visoki stolp je izdelal praški profesor Vladimir Hasky, podrobne načrte pa dunajski podjetnik C. VVagenfuhrcr. V svetu krajevne skupnosti so skušali štiriletni program dela oblikovati prioritetno, vendar Je težko razsoditi, kaj je bolj nujno in kaj manj. "Nujna je rekonstrukcija Oldhamske ceste, kjj° je država pahnila občini, nujna je tudi rekonstrukcija Begunjske ulice, za katero smo občini # predlagali rešitev. Nov dovoz s C. Kokrškega odreda vidimo ob vrtcu Kekec proti stavbi krajevne skupnosti, če bi občina za vrtec pridobila sosednje zemljišč* Gorenjske banke. S tem bi n* Begunjski lahko uredili tudi dodatna parkirišča za vrtec stanovalce, park, obnovili javn« razsvetljavo," pravi Marko Tav-želj. bivalcev, pa kaže, da ljudje tod zgolj mrjejo. Menda jih je "samo" še dobrih 6000... Meja krajevne skupnosti gre na zahodu po Bleivveisovi cesti, na jugu po Cesti Staneta Žagarja, na vzhodu jo od sosednjega Primskovega ločujeta Kokra in Rupovščica oziroma Partizanska cesta, na severu pa je krajevna meja nad Malo Rupo, Rupo in Velikim hribom. Znotraj teh meja najdemo vrsto pomembnih podjetij in institucij. Tu so Gorenjska lekarna, Gorenjska banka, Krekova banka, Ljudska univerza, sodna palača, Gorenjski glas, zasebnih podjetij, gostinskih lokalov, trgovinic in delavnic niti ne naštevamo. Čeprav so v mestu odnosi med ljudmi običajno precej neosebni, za krajevno skupnost Vodovodni stolp to ne velja. Ta del Kranja je po splošni oceni najprijetnejši za bivanje, v veliki meri zahvaljujoč načinu pozidave, predvsem pa kulturi krajanov, ki imajo radi urejeno in čisto okolje, zelenice, drevesa in so tudi sicer dobri sosedje drug drugemu. Krajevne probleme rešujejo v svetu krajevne skupnosti, ki mu predseduje Marko Tavželj, pomembna vez med krajani, svetom in mestno občino pa je tajnica krajevne skupnosti Tatjana Capuder, ki dela v pisarni na Begunjski. V stavbi krajevne skupnosti gostujeta še avto šola B&B ter medobčinsko društvo invalidov Kranj. Na dokaj pogoste očitke podeželskih krajevnih skupnosti, češ da se mestnim ni treba ubadati z banalnimi komunalnimi problemi, kot so asfaltiranja cest, gradnja kanalizacij, javne razsvetljave in podobnimi, ker za to pač poskrbi občina, predsednik sveta Marko Tavželj pravi. Marko Tavželj Eden od izgovorov, zakajob činskih investicij minula leta n1 bilo, je lastništvo zemljišč. Zel° malo zemljišč, ki so v t.i. jay"! rabi, je v lasti občine. Lastni*1 so SGP Gradbinec, Gorenjs*2 banka in celo ljubljanski Gr3l dis. Prejšnji kranjski župan nl gradil na tujih zemljiščih, /ame; njav ali odkupov pa tudi | spodbujal. Zato bo, PraVJ Marko Tavželj, treba najPreJ napraviti red v zemljiški knjig1: Razen Oldhamske in Beg^ ske krajani želijo še preplaši C. Kokrškega odreda, enostranski pločnik in javno razsvetljav od odcepa za olimpijski baze do nadvoza na Rupi, urejen Vaška hiša na Rupi polna življenja V njej se ob poslušanju glasbe, prebiranju knjig, literarnih, pevskih in družabnih večerih radi zbirajo vaščani Rupe, vasi na severnem obrobju mesta, ki je ohranilo prvine kmečkega naselja in je priljubljena sprehajalna pot za številne Kranjčane. Na Rupi živi okrog 200 ljudi. Zgodovinski viri jo prvič omenjajo leta 1326. Ponaša se s cerkvijo sv. Marije Magdalene in vaško hišo, imenovano tudi K3, ki jo je krajevna skupnost Vodovodni stolp lani obnovila. Zanjo skrbi Leon Kralj. V pritličju hiše ima svoj prostor rupovška mladina, tu jc tudi zbiralnica mleka, v nadstropju pa so družabni prostori s knjižnico, kjer se odvijajo urice za otroke, večeri ob poslušanju glasbe s starega gramofona, literarni, pevski večeri ipd. Na Rupi so doma tudi brhka dekleta: Eva in Nina Velikanje, Urška in Mojca Krlaj, Petra Urbane, Irena in Maja Jagodic. Rade recitirajo in pojejo, razmišljajo celo o ustanovitvi ansambla, med šolskimi počitnicami pa izdajajo glasilo Rupovške novice. Lansko poletje je izšla že četrta številka. Krajevni praznik 21. marca V Vodovodnem stolpu imajo krajevni praznik od 1978. 'e '. 21. marca praznujejo spomin na dan, ko so nemški okup^0 -j^ v noči proti jutru prvega pomladnega dne 1944. leta °' ' r. Šorlijev mlin. Zajeli so tri mlade aktiviste: Mileno Korrr Ireno, Maksa Jezo-Drolca in Janeza Lombarja-Jošta. Prya m so ubili takoj, tretjega naslednji dan po mučenju v gestapovs zaporih. Mlin so Nemci požgali, Šorlijevo mamo in hčer zap li, ostale družinske člane pa odgnali v taborišča v NemcU°-Mali Rupi od 1953. leta stoji spomenik, posvečen trem mla žrtvam, izdelan po načrtu arhitekta Marijana Šorlija. da še zdaleč ne držijo. Zato je na občini tudi predlagal spremembo kriterijev za financiranje krajevnih skupnosti. Vodovodni stolp namreč kot mestna krajevna skupnost zdaj dobi nekaj denarja le za administrativno tehnično delo. Prav komunalnih problemov pa se je v minulih letih nabralo toliko, da bo imel novi kranjski župan v svojem mandatu z njimi veliko opraviti. pešpot iz Šorlijevega naS^u proti olimpijskemu ' dodatna parkirišča v vseh ^ kovnih soseskah, novi iSrlS^1flj. Šorlijevem naselju in v Beg ski ulici, obnovljeno šo igrišče in igrišče pri vrtcu J na, javno razsvetljavo na Ke tovi in delu C. Kokrškega oo da, če omenimo le nekatere bolj pereče komunalne Pr0 Doki me. H. Jelovčan, foto: T Gorenjski glas v Žirovnici Gorenjski glas vsak teden predstavi življenjski uinp^j izmed gorenjskih vasi. Tokrat se bomo napotili v eno desetih vasi pod Stolom, v Žirovnico, ki sodi v novo 0 Žirovnica. _ V Žirovnici bomo v četrtek popoldne. Vse, ki bi nam ra koli zanimivega povedali o svojem kraju, uspehih in Pr° trtek. vabimo, da se nam pridružite. V Čopovi hiši bomo v c 18. februarja, ob 18. uri. • D.S. GOSPODARSTVO _ureja: Marija Votčjak _ Razmere na slovenskem zavarovalnem trgu se spreminjajo Slovenka se jezi zaradi Triglava Zavarovalnica Slovenica z novimi oblikovami zavarovanja skuša privabiti nove stranke. Kranj, febr. - Zavarovalnico Slovenica je presenetila poteza Zavarovalnice Triglav, kije za 15 do 30 odstotkov znižala zavarovalne premije, saj je po njihovem mnenju tolikšno znižanje za zavarovalno prakso v tujini ni običajno. Še posebej to velja kmetijska zavarovanja in za avtomobilska zavarovanja, pri katerih imajo vse slovenske zavarovalnice slabe rezultate. Slovenica je lani iztržila za 16,5 odstotka zavarovalne premije več kot leto poprej, izplačali pa so za 18 odstotkov več škod. Svoj trg išče predvsem novimi oblikami zavarovanj in konec meseca bodo ponudili "modro življenjsko zavarovanje" in "življenjski sklad". Poteza Zavarovalnice Triglav, kl Je precej znižala zavarovalne Premije, o čemer smo pisali v zadnji števili Gorenjskega glasa, močno odmeva med ostalimi ^venskimi zavarovalnicami. tJdrnev je bil seveda pričakovan, saj gre za znatno znižanje, °d 15- do 30-odstotno in med najpomembnejšimi oblikami zvarovanja se praktično ni poce-n,l° le t.i. obvezno avtomobil- sko zavarovanje. Prijava na urad za varstvo konkurence Poteza konkurenčne zavarovalnice jih je presenetila, saj je v zavarovalni stroki tolikšno, pavšalno znižanje tudi v tujini milo rečeno neobičajno. Tudi Slovenica je doslej zniževala zavarovalne premije, vendar Posamično, glede na dosežene tehične rezultate sklenjenih zavarovanj in posameznih zava-rovalcev v preteklem obdobju. Ob krepitvi rezerv pa tudi posamezne zavarovalne vrste v celoti- Znižanje pa nikakor ni bilo pavšalno in na počez. Še posebej jih je presenetilo znižanje premij za kmetijska zavarovanja in za zavarovanja motornih vozil, kjer smo vse slovenske zavarovalnice v preteklosti imele najslabši, celo negativni škodni rezultat. Potemtakem bi takšnim ugotovitvam moralo slediti povišanje teh zavarovalnih premij. Po njihovi oceni, bo imela akcija konkurenčne zavarovalnice slabo vplivala na celotno slovensko zavarovalstvo. Ker ima Triglav zlasti pri premoženjskih zavarovanjih še vedno monopolni položaj, ji bodo druge zavarovalnice verjetno sledile, kar bo oslabilo njihovo gospodarsko moč. In to v času, ki je še preostal do prihoda tujih zavarovalnic, ki bi jih leta 2002 morali pričakati močni. Zategadelj so se v Slovenici odločili, da po zakonu o varstvu konkurence obrnejo po zaščito na Urad za varstvo konkurence, kar so napravile tudi nekatere druge slovenske zavarovalnice. Razmislili bomo tudi še o neka- Težave kranjskega Gradbinca Gradbinec upnikom ponuja obveznice Kranj, febr. - V kranjskem Gradbincu skušajo prezadolženost azrešiti s pomočjo izdaje obveznic, ki jih ponujajo upnikom namesto odplačila posojil. Zadolženost se je povzpela na več j i dye milijardi tolarjev, izdati nameravajo za 450 milijonov 0,arjev obveznic. Če to ne bo uspelo, bo verjetno uvedena prisilna poravnava. za njegove obveznice, ki jih bo izdala v višini 450 milijonov tolarjev. Namenjene bodo izključno tej zamenjavi oziroma razrešitvi Gradbinčeve predzadolženosti. Za zamenjavo se je kot prvi in hkrati največji upnik med podjetji že odločil kranjsi Merkur, ki nima zavarovane terjatve v višini 75 milijonov tolarjev in zanjo je že sprejel obveznice. Z obveznicami imajo upniki poplačane 80 odstotkov glav- y SGP Gradbincu Kranj so že pred časom napovedali Poslovno finančno preoblikovanje, saj je podjetje prezadol-ženo, tekoče pa ne posluje pozitivno. V začetku februarja so Gradbinčevi upniki dobili Ponudbo, naj svojo terjatve zamenjajo za obveznice, ki jih °o izdal Gradbinec. Agencija Za trg vrednostnih papirjev je sklep o prvi emisiji obveznic ?GP Gradbinca Kranj izdala Ze U. novembra lani. • tvf. fWnele Kranjski Gradbince je imel niče svoje terjatve, dospele 15. ianii'->.-;.> i-*-- * " de'.Ja.nuarja Ietos 2-16 milijar o« tolarjev dolgov. Dolgo pol SK.B° Predstavliaio nosoiih mil stavljajo posojila banke, ki znašajo 1,2 "njarde tolarjev. Za najeto opremo in stroje dolguje avstrijski Bank Aus-tr'a Leasing" 160 milijonov tolarjev, kranjskemu Mer-*UrJu je za nabavljen material dolžan 200 milijonov tolarjev, različnim dobaviteljem, podi-zvajalcem in posojilodajalcem :- • to] je dolžan 450 milijonov 'arjev, zaposlenih pa za neizplačane plače in deloma neizplačan regres v zadnjih Petih letih dolguje 150 milijonov tolarjev. SKB banka ima svoje terjatve zavrovane s hipoteko nad ^radbinčevimi zemljišči iz zgradbami, dunajska Bank Austria Leasing ima zastavno Pravico na večini Gradbinčeve opreme in strojev, sanjski Merkur ima večino svoje terjatve prav tako-kvali-tetno zavarovane. Skratka, drugi upniki bi imeli v primeru stečaja kaj malo možnosti za poplačilo svojih terjatev. Zato jim Gradbinec predlaga zamenjavo njihovih terjatev bodo čez pet let oziroma 31. decembra 2003. Nominalna obrestna mera za obveznice je 4,56-odstotna, obresti se pripisujejo glavnici in izplačali jih bodo skupaj z njo čez pet let ob zapadlosti obveznic. Za uspešno zamenjavo mora Gradbinec prodati vsak 80 odstotkov celotne izdaje obveznic, kar predstavlja 360 milijonov tolarjev. Če prostovoljna poravnava s pomočjo obveznic ne bo uspela, bo Gradbincu preostala le raz-dolžitev po zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, po vsej verjetnosti to pomeni vsaj uvedbo prisilne poravnave. Gradbinec obljublja korektnejše plačevanje vseh obveznosti po uspešni prodaji obveznic oziroma po uspešno izpeljali prostovoljni poravnavi z upniki. Podjetje nameravajo reorganizirati tudi v smislu zmanjšanja števila zaposlenih, saj zdaj kadrovska sestava ni ustrezna. Omenjajo tudi možnost kapitalskih povezav s poslovnimi partnerji, ki bi prinesli nove trge in nove programe. • IV1.V. Tuje zavarovalnice so na naš zavarovalni trg v zadnjih letih prišle s prevzemom obstoječih zavarovalnic Prima, Merkur in Generali-SKB. Svojo ponudbo širijo tudi na premoženjska zavarovanja in zavarovanja motornih vozil. Pritisk tujih zavarovalnic še bo povečal, ko bodo z letom 2002 dobile prost vstop na naš trg. K temu je potrebno dodati, da so že pred desetletjem izkoristile razmere visoke inflacije pri nas, saj se je tedja marsikdo življenjsko zavaroval pri avstrijski zavarovalnici. V samostojni Sloveniji je zavarovalniške razmere de/no normaliziral zakon o zavarovalnicah, kije bil sprejet leta 1994. Še bolj naj bi jih novi zakon, ki ga že pripravljajo, sprejet pa naj bi bilo do konca letošnjega leta. Odpravil naj hi državno urejanje zavarovalnih premij pri avtomobilskem zavarovanju in prinesel rešitve pri prostovoljnem pokojninskem zavarovanju. terih drugih aktivnostih, da bodo zavarovanci kvalitetno in cenovno optimalno zavarovani in da bo zavarovalna hiša Slovenica močna in varna tudi po prostem prihodu tujih zavarovalnic, pravi predsednik uprava Zvone Ivanušič. Lani škode porasle bolj kot premije V Zavarovalnici Slovenica so lani iztržili 6,08 milijarde tolarjev zavarovalne premije, kar je bilo 16,5 odstotka več kot leto poprej. Izplačali za 3,1 milijarde tolarjev škod, kar je bilo za 18 odstotkov več kot leto poprej. Škode so potemtakem lani porasle bolj kot premije, škodni rezultat je bil za odstotno točko in pol slabši od premijskega. Vendar predsednik uprave Zvonko Ivanušič lansko leto ocenjuje kot uspešno. Po nerevidiranih podatkih so leto 1998 zaključili z 12 milijoni tolarjev dobička. Še posebej so zadovoljni s trženjem življenjskih zavarovanj, saj so lani iztržili za 864 milijonov tolarjev premij, kar je bilo za 31 odstotkov več kot leto poprej. Precej so povečali tudi čiste zavarovalno tehnične rezervacije, ki zdaj znašajo 5,17 milijarde tolarjev, kar je za 23 odstotkov več kot leta 1997. Varnost naših zavarovancev se je torej še bolj povečala, pravi Ivanušič. Lanski dobiček pa bi bil po njegovih besedah precej višji, vendar so 205 milijonov tolarjev namenili za razvoj in sicer za investicije v prostore in lastne zastopnike. Podružnico so odprli v Novem mestu in poslovalnico za Belo krajino v Črnomlju, s čimer so pokrili še svojo zadnjo belo liso na območju Slovenije. Novi obliki zavarovanja Slovenica skuša nove zavarovance pridobili predvsem z novimi oblikami zavarovanj. Konec februarja oziroma v začetku marca bodo ponudili dve zanimivi novosti. Prva je "modro življenjsko zavarovanje", ki je mešanica zvarovanja in varčevanja, skleniti ga bo moč brez vprašalnika o zdravju zavarovanca. Druga novost pa je "življenjski sklad", ki je mešanica življenjskega zavarovanja pri zavarovalnici Slovenica in vlaganja sredstev v vzajemne sklade Galileo, Rastko in KD Bond. Za življenjsko zavarovanje so seveda jamčila zavarovalnica, pri naložbi denarja v vzajemne sklade pa zavarovane s sam. Novosti se obetajo tudi avtomobilskem zavarovanju, tako pri obveznem kot pri kasku. V nekaj mesecih naj bi namreč država opustila določanje cen obveznega avtomobilskega zavarovanja, vendar naj bi bila tudi v bodoče izhodišča za vse zavarovalnice enaka, nagradile pa bi jih lahko s svojo poslovno politiko. V prihodnje naj bi v še večji meri temeljilo na obravnavanju posamičnega zavarovanca in s tem sevede njegove zavarovalne "preteklosti", temu naj bi sledilo tudi zavarovanje avtomobilskega kaska, ki ni obvezno, predvidoma pa naj bi ga ponudili aprila. • Marija Volčjak Londonska banka postala solastnica Leka Lek uspel v patentni tožbi Kranj, febr. - Okrožno sodišče v Ljubljani je 2. februarja zavrnilo tožbeni zahtevek ameriške farmacevtske družbe Pfizer proti ljubljanskemu Loku. Kdaj bo seja nadzornega sveta še ni določeno, verjetno bodo počakali na sejo sveta delavcev, saj bodo kot vse kaže pri zamenjavi uprave skušali doseči soglasje. Ljubljanski Lek je še naprej v središču pozornosti, zategadelj je spodbudna novica, da je uspel v patentni tožbi glede proizvodnje učinkovine, imenovane amlodipin benzensul-fonat, ki ima patentno zaščiteno v Sloveniji in še v nekaterih drugih državah. Ljubljansko sodišče je namreč v celoti zavrnilo zahteve Pfizerja, ki je vložil zahtevek za preprečitev domnevnega kršenja svojih patentnih pravic v Sloveniji. Kdaj bo seja nadzornega sveta, na kateri naj bi zamenjali upravo, še ni znano, vse kaže, da bodo počakali na sejo sveta delavcev, čeprav nadzorni svet ni zavezan glasovati po njegovih navodilih. Vendar bodo kot vse kaže pri tako pomembni odločitvi le skušali doseči soglasje. Vse torej kaže, da se gospodarski minister Metod Dragonja res vrača v Lek. zamenjal pa naj bi sedanjega predsednika uprave Andra Ocvirka, ki menda razmišlja o odhodu v tujino. Solastnica Leka jc pred kratkim vendarle postala londonska banka VVest Merchant Bank in sicer 4,4-odstotna. Lastninski delež Bank Austria Creditanstalt pa seje s 11,5- znižal na 6,9-odstotnega. Borzniki ocenjujejo, da je bil v Lekovi delniški knjigi preknjižen že pred časom sklenjen posel, in da omenjena londonska banka Lekovc delnice kupuje za zagrebško Plivo. Tuji lastniki imajo zdaj v Leku 23-odstotni lastninski delež, domače fizične osebe 29,6-odstotnega in domača podjetja ter insitucionalni lastniki 47,4-odstotnega. Največji lastnik Leka je s 14,7 odstotka kapitalski sklad, sledi odškodninski sklad s 9,5-odstotnim deležem, na tretjem mestu je Bank Austria Creditanstalt s 6,9-odstotnim deležem, na četrtem pid Triglav Steber s 5,1-odstotnim in na petem mestu VVest Merchant Bank s 4,4-odstotnim deležem. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Mercatorjeva poteza je bila pričakovana Mercator za delnice Loke ponuja več Delnice Loke je pripravljel odkupiti z gotovino, zanje pa ponuja sto tolarjev več kot Živila. Kranj, febr. - Poslovni sistem Mercator je v petek, 12. februarja, objavil ponudbi za odkup delnik škofjeloške Loke in novo goriške Goriške. Pri nakupu delnice Loke je tako objavil konkurenčno ponudbo kranjskim Živilom, ki so že pred časom napovedala prevzem Loke. Ker ima Mercator v Loki že 24,5-odstotni lastninski delež, je Mercatorjeva poteza seveda pričakovana. Kranjska Živila za delnice Loke ponujajo 2.400 tolarjev v obliki obveznic. Mnogi so čakali na Mercatorjevo potezo in zdaj je njegova ponudba znana. Za delnico Loke ponuja 2.500 tolarjev in to v gotovino. Lastniki se bodo sedaj lahko odločali. Kako se bodo, bo jasno kmalu, saj ponudba kranjskih Živil velja do 22. februarja. Mercator je svojo ponudbo odprl 15. februarja, kar pomeni, da bo veljala do 15. marca. Mercator ima že v lasti 374.540 oziroma 24,5 odstotka delnic Loke, kar pomeni, da se njegova ponudba nanaša na 1.153.101 delnic Loke, ki so nominalno vredne tisoč tolarjev. Po ceni 2.500 tolarjev to pomeni, da Mercator za nakup vseh preostalih delnic Loke potrebuje 2,88 milijarde tolarjev. Za delnice Goriške iz Nove Gorice, ki so nominalno prav tako vredne tisoč tolarjev, Mercator ponuja 2.830 tolarjev gotovine. Njegova ponudba se nanaša na 1.050.446 delnic, saj jim ima Mercator je v lasti 349.877 oziroma 24,9 odstotka. Zanje bo torej potreboval 2,97 milijarde tolarjev. Skupaj torej Mercator na nakup delnic Loke in Goriške potrebuje 5,85 milijarde tolarjev, kar je seveda precej zajetna vsota. • M.V. Cenejši limiti na tekočih računih Kranj, febr. - Gorenjska banka bo s 1. marcem za eno odstotno točko znižala obrestno mero za dovoljena negativna stanja na tekočih računih. Po novem bo tako obrestna mera za dovoljeno negativno stanje na tekočih računih znašala 8,5 odstotka, dodali bodo seveda temeljno obrestno mero. "Posojila" na tekočih računih bodo potemtakem cenejša, že tako pa so v primerjavi z običajnimi cenejša zaradi načina obračunavanja. Z vsakim prilivom na tekoči račun namreč zmanjšate posojilo in obresti seveda plačujete le od "trenutnega posojila". Postopek za pridobitev limita na tekočem računu je preprost, izpolnite le pooseben zahtevek, banka pa ga odbori največ v višini petkratnega rednega mesečnega priliva. Imetniki bonitete A lahko dobijo največ za 2 milijona tolarjev limita, imetniki zlate plačilne kartice Activa ali zlate plačilne kartice Activa Eurocard/Mastercard pa celo do višine 25 tisoč nemških mark, seveda v tolarski protivrednosti. Prejeli smo Tudi inšpektorji imajo pravice Inšpektorji za delo smo imeli 4. in 5. februarja letos preizkus strokovne usposobljenosti. Po zakonu, ki ga je državni zbor sprejel leta 1994, je preizkus treba opravljati vsaka tri leta. Nekateri na inšpektoratu že dlje časa opozarjamo na neprimernost take zakonske ureditve, saj zdaj veljavne rešitve v Zakonu o inšpekciji dela ne sledijo sodobnim zakonskim rešitvam po Evropi in svetu. Poleg tega so tudi v neskladju z drugo tovrstvo zakonodajo v Sloveniji. Zakon o državni upravi, na primer, za inšpektorje določa trajen mandat, taka praksa je tudi usklajena z mednarodno konvencijo o inšpekciji dela v industriji in trgovini, ki za inšpektorje izrecno zahteva stalnost zaposlitve. Podobno pri nas velja za delavce s posebnimi pooblastili, za sodnike ipd. Zdajšnjo zakonsko urejeno prakso triletnega preverjanja inšpektorjev za delo je mogoče primerjati z neustrezno rešitvijo iz pre-dosamosvojitvenega socialističnega obdobja, ko so občinske skupščine inšpektorje potrjevale vsaka štiri leta. Inšpektorji smo tako sicer podvrženi triletnemu preverjanju strokovnega znanja, vendar to bolj kot na občutek za strokovnost učinkuje na strah pred vzpostavitvijo morebitnih instrumentov discipliniranja. Še posebej, ker hkrati ni urejel sistem dodatnega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja. Inšpektorji so svojo strokovno usposobljenost že dokazali s svojo izobrazbo, z opravljenim pripravništvom in s strokovnimi izpiti. Njihova nestrokovnost ali morebitno protizakonito opravljanje svoje funkcije pa je podvrženo sistemu sprotnega nadzora. Skrb vzbujajoče so tudi morebitne posledice neuspešno opravljenega takšnega triletnega preverjanja strokovne usposobljenosti. Če inšpektor takega preverjanja ne opravi uspešno, ga še enkrat opravlja čez pol leta. Če ga tudi vnovič ne opravi, mu sledi prenehanje delovnega razmerja, lak način ne omogoča le možnosti politične ali lobijske manipulacije dnevne politike ali trenutnih koalicijskih razmerij na matičnem ministrstvu, temveč pomeni tudi kršitev mednarodno prevzetih obvezsnosti. Zato menim, da takšna zakonodaja poleg naštetih nevarnosti posega tudi v (specifične) pravice inšpektorjev kot državnih delavcev, oziroma uradnikov v državni upravi. Na tak način zamenljiv inšpektor za delo kot državni uradnik ima namreč zelo majhne možnosti za zaščito svojih pravic. Iz omenjenih razlogov zato želim s problemom seznaniti tudi širšo slovensko javnost, saj niti pristojni glavni republiški inšpektor za delo, g. Borut Brezovar, niti odgovorni minister mag. Tone Rop doslej do omenjenega problema nista pokazala dovolj odgovorne drže. Inšpektor za delo Jernej Erlah POSLI IN FINANCE Ureja: Marija Volčjak Posveti o DDV Kranj, febr. - Gospodarska zbornica Slovenije bo s sodelovanjem finančnega ministrstva pripravila vrsto posvetov o davku na dodano vrednost, v Kranju bo 25. februarja. GZS bo posvete o davku na dodano vrednost za vodstva podjetij pripravila februarja in marca, s sodelovanjem strokovnjakov finančnega ministrstva jih bodo po Sloveniji pripravili trinajst oziroma po njihovih območnih zbornicah. Območna zbornica za Gorenjsko bo v Kranju posvet pripravila 25. februarja, potekal bo od 10 do 13. ure. Posvet bo brezplačen, predavali bodo strokovnjaki s finančnega ministrstva. Od aprila naprej do konca letošnjega leta pa se bodo vrstili posveti, ki bodo namenjeni komercialistom, finančnikom, računovodjem, da bodo podrobno spoznali zakon o davku na dodano vrednost in zakon o trošarinah. Precej informacij lahko dobite tudi na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slovenije in sicer besedila obeh zakonov, podrobne informacije o davku na dodano vrednost (kaj je obdavčeno in kaj oproščeno, kdo so zavezanci za davek na dodano vrednost, primerjava med davkom na dodano vrednost in prometnim davko, kraj obdavčitve itd.) Pri vprašanjih so pripravili povezavo s spletnimi stranmi finančnega ministrstva, na svojih bodo objavljali tudi informacije o posvetih in seminarjih. Zveza potrošnikov zapira pisarne Kranj, febr. - Zveza potrošnikov Slovenije po petih letih delovanja zapira svoje svetovalne pisarne po Sloveniji, ostala bo le ljubljanska. Zveza potrošnikov Slovenije je že zaprla svojo svetovalno pisarno v Zagorju, zaprla jih bo tudi v Novi Gorici, Velenju, Mariboru in v Murski Soboti. Tako bo ostala le v Ljubljani, kjer za nasvet letno zaprosi 10 tisoč ljudi, kar predstalja 70 odstotkov celotenga brezplačnega svetovanja pri ZPS. Pisarne zapirajo, ker jim država zanje namenja premalo denarja, znanih sporov z državnih uradov za varstvo potrošnikov potemtakem še vedno ni konec. Urad zatrjujejo, da obravava vse enako, pri ZPS pa pravijo, da so se na javni razpis za svetovalno dejavnost v vrednosti 32 milijonov tolarjev za devet svetovalnih pisarn prijavile tri svetovalne organizacije, med njimi ena z nepopolno ponudbo. Urad namenja skoraj vsa sredstva za plače svetovalcev, ne zanima pa ga informacijska podpora in razvoj svetovalne dejavnosti, pravi predsednica ZPS Breta Kutin. S finančno pomočjo EU in strokovno pomočjo britanskih in nemških strokovnjakov so postavili informacijsko mrežo, zdaj pa ne morejo pokriti vseh stroškov. Urad za varstvo potrošnikov temu ne nasprotuje, vendar je pripravljen plačati le toliko kot drugim svetovalnim organizacijam. ZPS se z zaprtjem pisarn po Sloveniji ne umika v ozadje, še naprej bo opravljala svojo dejavnost, razvijala svetovanje na področju zdravstva in financ, izdajala revijo VIP itd. O nastalih razmerah pa bo obvestila evropsko komisijo in svoje nemške in britanske partnerje. Z igrami na srečo v Milano Kranj, febr. - Center za promocijo turizma Slovenije se bo na turistični borzi v Milanu predstavil tudi z igrami in zabavo, poleg novogoriškega Hita bo sodeloval tudi portoroški Casino. Turistična borza v italijanskem Milanu bo potekala od 24. do 28. februarja, pomembna novost letošnjega slovenskega nastopa je nova stojnica, ki jo bodo tam postavili prvič. Obsegala bo 240 kvadratnih metrov, slovenski turizem se bo na polovici prostora predstavil s petimi turističnimi področji, druga polovica pa bo namenjena igram na srečo, ki so za italijanski trg izredno zanimive. Lani je Slovenijo obiskalo dobrih 230 tisoč italijanskih turistov, kar je bilo 3 odstotke več kot leto poprej, imeli so skoraj 550 tisoč nočitev, kar je bilo za 2 odstotka več kot leto poprej. vili mm m bledu Med številne aktivnosti trt prireditve v počastitev 35-letnega jubileja Radia Triglav sodi tudi Prvi glas Gorenjske, ki bo čez dober mesec, v soboto, 20. marca, ob 19. uri v Festivalni dvorani na Bledu. Gre za tradicionalno zabavno glasbeno prireditev, s katero želijo spodbu diti ustvarjalnost mladih pevk, pevcev in glasbenih skupin, saj je takih pdreditev v Sloveniji premalo. Na letošnji prireditvi se bo ob spremljavi skupine Vita predstavilo 13 nastopajočih z Gorenjskega in celo iz Ijubljane. ki jih bosta ocenjevala občinstvo in strokovna žirija. Gost večera bo Vili Resnik, prireditev pa bosta povezovala Suzana Adžič in Robert Svetina. Vstopnice za ogled prireditve po ceni 1.200 tolarjev so že naprodaj na Radiu Triglav in v maloooglasni služni Gorenjskega glasa.. Letošnjemu Prvemu glasu Gorenjske tia Radiu Triglav name njamjo rubdko, ki je na sporedu vsako sredo ob 18.10, v nje) pa vam predstavljajo nastopajoče, goste in druge zanimii>osti. V prvi oddaji, 3. februarja, so javno žrebali vrstni red nastopajočih: 1. Tjaša Žnidarič: Helena Blagne, Pogrešam te 2. Sleepwalkers: Miran Rudan. Laure ni več 3. Katja Mihelič: Irena VrčJcoumJc: Poslušam srce 4. Jana Bajže\j: Irena Vrčkovnik, Če ne bi vedela 5. Miha Čufer: Miha Čufer: Sani da boš moja 6. Marko in devičniki: Rok'n hand, Devica 7. Katja Zupan: Darja Švajger: ljubezen ne odhaja 8. Erna Ambrožič: Ditka Haberl, Vse ali nič 9. Carisma: Carisma, Le nebo me pozna 10. Sabina Berce: Marta Zore, Ne bom 11. Tatjana Bonin: Marta Zore, Povej mi zakaj 12. Jure Čadez: Avia hand, Vsaj še trenutek 13. Vesna Režonja in Klemen Peternel: Rok'n'band in Anika Horvat, ljubezni ngjUi čas Naj Prvi glas Gorenjske v soboto, 20. marca, ob 19. uri v Festivalni dvorani na Bledu ne uide mimo vas! Vstopnice so na voljo na Radiu Triglav in v malooglasni službi Gorenjskega glasa. Tudi pri nas naj bi upoštevali frankfurtsko tabelo Odškodnine nezadovoljnim turistom Kranj, febr. - Verjetno ste se že kdaj vprašali, kolikšno odškodnino lahko zahtevate, če na turističnem potovanju oziroma počitnicah niste bili zadovoljni. Če vam denimo niso dali sobe s pogledom na morje, kakor so obljubljali, če klimatske naprave niso delale, v turističnem prospektu pa so vam to obljubljali, če na plaži ni bilo ležalnikov, če je bilo turistično potovanje slabo vodeno itd. Nemara ste se kdaj tudi že pritožili, pa so vam povedali, da bi se morali že prej, na licu mesta, nikjer niste dobili pravega odgovora, kolikšna je lahko odškodnina itd. Pri turističnih agencijah je namreč problem v tem, da morate potovanje ali počitnice plačati vnaprej, zelo težko pa je kasneje dobiti odškodnino. Tudi meni se je že zgodilo, da je vsa prijaznost turističnega agenta splahnela, ko sem potovanje plačala, še preden smo se torej odpravili naj pot, da ne govorim o tem, kako so se sprenevedali pri reklamaciji. Združenje za tirzem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije je pred kratki priporočilo našim turističnim agencijam, naj spoštujejo t.i. frankfurtsko tabelo, saj se bodo tako najbolje pripravile na konkurenco zahodnoevropskih organizatorjev, ki bo preplavili naš trg. ko se bo Slovenija še bolj vključila v EU. Dodati je potrebno, da je tudi naša zakon o zaščiti potrošnikov do zavajoče propagande zelo strog, saj mora podjetje ali obrtnik plačati 3 milijone tolarjev kazni, direktor pa 300 tisoč tolarjev. Kaj je potemkem frankfurtska tabela? Civilni senat Deželnega sodišča v nemškem Frankfurtu (ki je kot senat za pritožbe izključno pristojen za zadeve v zvezi s pogodbami o turističnih aranžmajih) je izdelal sistem zniževanja cen turističnim aranžmajem v primeru neizpolnjevanja pogodbe, torej sistem odškodnin oziroma delnega povračila plačanih stroškov. Sistem je izdelan v obliki tabele, v kateri so navedene pomanjkljivosti in odstotek povračila cene aranžmaja. Dodana so pojasnila in obrazložitve. Po tej tabeli se ravnajo nemška sodišča v primerih odškodninskih tožb, sistem povračil pa se je izkazal kot stvaren in praktično uspešen. Zato so frankfurtsko tabelo odškodnin prevzele in uveljavile tudi druge evropske države. Ker je pri nas precej nemških gostov, lani so imeli četrtino vseh turističnih nočitev, je upravni odbor Združenja za turizem pri GZS priporočil turističnim agencijam, naj upoštevajo ta evropski vzorec odškodnin. Frankfurtska tabela turistom ne daje "potuhe", saj mora biti vsaka pomanjkljivost dokazana. Ker so odškodnine precej visoke (predvsem 10- do 20-odstotne, nekatere pa tudi 40- do 50-odstotne) so za turistične agencije zelo obremenjujoče, zato tabele nimajo radi. Vendar jo sodišča pri oškodninskih tožbah upoštevajo, zato ogranizatorji potovanj zelo pazijo, kaj v turističnih prospektih oziroma pri sklepanju pogodb obljubljajo. • M.V. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Osnovna šola Staneta Žagarja LIPNICA razpisuje prosta delovna mesta PREDMETNI UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA s polnim delovnim časom za nedoločen čas PREDMETNI UČITELJ MATEMATIKE IN FIZIKE s polnim delovnim časom za nedoločen čas PREDMETNI UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA s polnim delovnim časom za nedoločen čas, delo opravlja na osnovnih šolah v Upnici in v Gorjah. Kandidati naj prošnje z dokazili oddajo ravnatelju šole v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Staneta Žagarja Upnica, Upnica 12, 4245 Kropa. Izbrani kandidati bodo začeli z delom 1.9. 1999. SEŠIR, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva 57 4220 ŠKOFJA LOKA objavlja prosta delovna mesta 1. KLJUČAVNIČAR 2. ELEKTRIKAR 3. VODJA BARVARNE Od kandidatov pričakujemo: pod 1: - IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske smeri - vsaj 3 leta delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije pod 2: - IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe Elektrotehniške šole, smer elektrikar elektronik ali elektrotehnik energetik - poznavanje elektronike -vsaj 3 leta delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije pod 3: - V. stopnja strokovne izobrazbe STOGŠ tekstilno-kemijske smeri ali Srednje kemijske šole - kemik - zaželjene delovne izkušnje Ponudbe z dokazili o_ izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Šešir, d.d., Škofja Loka, Kidričeva 57, 4220 Škofja Loka do 20. februarja 1999. MEŠETAR da Sodni cenilci in izvedenci so zborovali Naklo - Člani gorenjske podružnice Združenja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije za gradbeno stroko so se v četrtek* gostilni Marinšek v Naklem zbrali na občnem zboru. Pregledal' so delo, finančno poslovanje in izpolnjevanje obveznosti članov v minulem letu in sprejeli usmeritve za delo v letošnjem letu. Kot je po zboru povedal predsednik gorenjske podružnice Mave» Jerkič, podružnica deluje dve leti in šteje 44 članov, sodnih izve' dencev in cenilcev za nizke in visoke zgradbe, za stavbna in tudi & kmetijska zemljišča in gozdove. S čim so se ukvarjali doslej Posebna delovna skupina je pripravila informacijo o oblikovanji* cen kmetijskih zemljišč na Gorenjskem, sodiščem in občinam s° poslali podatke o vseh dejavnih cenilcih, članih podružnice, \ župani gorenjskih občin so se pogovarjali o pomoči združenja Vn sprejemanju občinskih sklepov in odlokov o povprečni gradben' ceni stanovanj kot osnovi za vrednotenje nepremičnin, obravnava; li so analizo, ki jo je glede povprečne gradbene cene stanovanj izdelal sekretar gorenjske podružnice Franc Valant, občinam so poslali predlog cenovnih osnov za letos, izdelali so jim conske pre' gledne karte zemljišč - in še bi lahko naštevali. Z občinske na regijsko raven? Kot je razvidno iz Valantove analize, pravilnik o enotni metodo; logiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovali ter drugih nepremičnin zavezuje občinske službe in organe vsako leto do 31. marca izračunajo in objavijo gradbeno ceno za en kvadratni meter koristne stanovanjske površine, dosežene v pret^ klem letu z vrednostjo na dan 31. december, ki je potlej sodno zapriseženim izvedencem in cenilcem ter tudi drugim osnova za izračunavanje prometne vrednosti nepremičnin. V gorenjsk'n občinah ravnajo zelo različno. Nekatere se naloge lotijo zelo resno, druge izhodiščnih cen sploh ne izračunajo in objavijo, večina pa zavrača strokovno pomoč in sprejme odlok o ceni, ki je naj' večkrat vsiljen predlog posameznika. Od petnajstih gorenjsk'n občin je lani (do začetka oktobra) sprejelo tovrstni odlok le dese občin. V teh občinah je bila najnižja povprečna gradbena cena stanovanja 103.550 tolarjev za kvadratni meter, najvišja 122.90° tolarjev (Kranjska Gora), povprečje občin pa je bilo dokaj pod°" bno republiškemu - na začetku leta 115.237 in na koncu 124.45° tolarjev. Precejšen nered je tudi pri določanju stroškov komunalni ga urejanja stavbnih zemljišč ter cen in odškodnin za stavbna ljišča. Dovolj pove že podatek, da je predlani le pet gorenjski11 občin sprejelo in določilo izhodiščne cene za vrednotenje stavbne' ga zemljišča, pa četudi so vse od združenja sodnih izvedencev m cenilcev prejele pripravljene predloge in celo conske pregledi16 karte zemljišč. Gorenjska podružnica sodnih cenilcev in izvedencev za gradb?" no stroko ugotavlja, daje sedanji predpis za določanje izhodiščnin cenovnih osnov preživet in nedorečen, in da bi pripravo in sp«eJe' manje izhodišč za vrednotenje nepremičnin morali prenesti občinske na regijsko raven. Z nastankom novih občin je 'iamr^ prostor postal preveč razdrobljen, v občinskih upravah pa 1* delo tudi nimajo ustreznega strokovnega kadra. • C. Zapio'""4 STOL PISARNIŠKI SISTEMI, d.o.o. objavlja ODPRODAJO vzorčnih izdelkov, opuščenih programov in posameznih delov pohištva po izredr*0 ugodnih cenah zaradi selitve skladiščnih prostorov. Stoli, mize, omarasto pohii^0' mizne plošče, rabljeno pisarniško pohištvo,... "ZA VSAK DOM NEKAJ UPORABNEGA" Odprodaja bo organizirana na lokacij, STOL-a PISARNI K Šl SISTEM n° Korenovi poti na Duplici pri Kamniku od četrtka, 18. do torka, 23. februaft0 '99, vsak dan od 12. do 17. ure, v soboto od 9. do 12. ure. SKLAD RS ZA UUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI Štefanova 5, 1000 Ljubljana Štev.: 09-4/1, dne: 2. 2. 1999 RAZPIS 27. srečanja mladih pesnikov in pisateljev Slovenija Pogoji: 1. Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 15 let. ki svojega dela še niso 'z*^-(razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med naj še v dosedanjih republiških srečanjih mladih piscev in pisateljev, "o i lahko prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) in dramska besed 2. Prispevki morajo biti napisani s pisalnim strojem aH računalniko poslani v treh izvodih, označeni pa morajo biti s šifro. Prispevko avtorji priložijo še zapečateno ovojnico / naslednjimi podatki: ime imek. domači naslov, izobrazba, poklic, starost in šifra. n»lirfii 3. Območne žirije in republiški sektor bodo med pravočasno P^ffZ^fi prispevki izbrali najboljše avtorje za nastop na območnem in repu srečanju. Območnih srečanj bo šest. Republiško srečanje bo septembra Slovenj Gradcu. 4. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo hre^P ^ no Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev na način v o sc bo ustrezal njihovim finančnim možnostim.* Rokopisov ne vračamo. 5 Prispevke je treba poslati do 2. marca 1999 na naslov: Sklad Rs 1\qqO 99« v biteljske kulturne dejavnosti (/a t jubljana. srečanje), Štefanova Dodatne informacije dobite po telefonu: 061/126 20 83 ali 125 93 55. Torek, 16. februarja 1999 POSLI IH FINANCE Ureja: Marija Volčjak ' ._________ 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Aktualno borzno dogajanje Podružnica NLB ... v Kamniku na novi lokaciji Snežni zameti po vsej Sloveniji ne vplivajo negativno na gibanje cen delnic na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Slovenski borzni indeks je v zadnjem času pridobil dobrih 30 indeksnih točk in se ponovno preseli v območje 1900 točk. Višina dnevnega prometa, ki so ga sklenili borzni posrednici, je v zadnjih dneh v povprečju znašal več kot milijardo tolarjev. Tudi ta teden je bilo največ kupčij na A trgu sklenjenih z delnicami leka ter Krke. Cena delnice Leka se je gibala v razponu od 43000 do 45000. Na nedavni seji nadzornega sveta so izvolili novega predsednika. Prav tako se je Pojavljalo veliko zanimanje o Morebitnem nekupu paketa Lekovih delnic s strani Plive, vendar pa vodstvi obeh podjetij zanikata tovrstne informacije. Povprečna cena po petkovem trgovanju znaša 44.190 tole rje v. Prejšnji petek smo bili priča Ponovnemu prebitju 30.000 tolarjev pri delnicah Krke, vendar pa je po hitrem vzponu sledila manjša korekcija, tako da je povprečna cena Krk i nih delnic ob k°ncu tedna znašala 28.950 tolarjev. Delnice Mercatorja že nekaj časa nihajo v območju 8-000 tolarjev. V petek je Mercator objavil konkurenčno Ponudbo za odkup delnic Loke. Omenjeno podjetje pa želijo prejeti tudi Živila iz Kranja. Poleg tega pa je Mercator dal javno Pobudo za odkup delnic Goriške P° ceni 2.830 tolarjev. Objava °beh ponudb ni bistveno vplivala na ceno Mercatorjevih delnic. Cena delnic Luke Koper se te dni bistveno ni spreminjala, v petek Pa je porastla za skoraj 2 % in znaša 3.400 tolarjev. Opazno so se podražile le delnice časopisnega podjetja Delo, ki se jim je cena Povečala za 8 %, Zadnja povprečna cena znaša 17.440 tolarjev. Vrednost kupčij z obveznicami, ki zijajo za zelo varno naložbo, je bilo v zadnjem tednu približno 500 milijonov tolarjev, vrednost delnic pa se praviloma spreminja k malenkostno. "a prostem trgu ni nič pretresljivo novega. V kotacijo so se uvrstile j* delnice tretjega sklada Arkade. Začetni povprečni tečaj se je oblikoval na ravni 260 tolarjev, vendar pa je že v msiednjih dneh cena porastla in sedaj znaša 316 tolarjev. Ceni obeh skladov Modre Linije se v zadnjem tednu nista spremenili in znašata 517 oziroma 409 tolarjev. Sicer pa med najprometnejše cene PID-ov sodijo delnice Triglav Sterba 1, prvi sklad Nacionalne finančne družbe ter sklad Kmečke družbe. Večina skladov še vedno ni izkoristila vseh zaupanih certifikatov v delnice podjetij, razlog pa je dobro znana privatizacijska luknja, ker država ni zagotovila dovolj premoženja. Vlada bi morala premoženje zagotoviti že do konca prejšnjega meseca, vendar pa so zakonski rok podaljšali do letošnjega avgusta. Veliko pripomb na to dejanje ima tudi Združenje družb za upravljanje, ki upravljajo PlD-e. Očitno pa lahko pričakujemo, da se zgodba še ne bo kmalu razpletla, če pričakujemo, da se bo zgodba nadaljevala s tako dinamiko kot doslej. Med delnicami podjetij so najbolj trgovane delnice Loke, katerih petkova povprečna cena je znašala 2655 tolarjev, kar pomeni malenkostni padec glede na prejšnji teden. Glede na relativno nizke cene, ki trenutno dosegajo PID-ovske delnice, pa najbrž lahko pričakujemo višje cene, ko bodo vse stvari povezane s PID-i jasne in dokončno določene. Kamnik, febr. - Nova Ljubljanska banka je v petek, 12. februarja, na Duplici pri Kamniku odprla nove poslovne prostore svoje kamniške podružnice. Na novi lokaciji na Duplici, Ljubljanska 45 (ob glavni cesti) je banka lažje dostopna, v novih in sodobno opremljenih prostorih pa je strankam na voljo celoten bančni servis. Nove prostore je slovesno odprl domačin Boris Zakrajšek, član uprave NLB, ki je ob tem dejal, da so poslovalnico prilagodili tudi prenosu plačilnega prometa na banke, saj se v NLB že nekaj časa pospešeno pripravljajo za prenos tolarskega plačilnega prometa z agencije za plačilni promet na banke. Pri tem bodo pravne osebe lahko poleg klasičnih izbirale tudi sodobne oblike plačilnega prometa. Pri urejanju nove poslovalnice na Duplici pri Kamniku so mislili tudi na to in opremili poseben prostor za tolarski plačilni promet. V samopostrežnem delu nove bančne poslovalnice pa bodo stranke lahko noč in dan uporabljale najemne predalčke in nočni trezor. Ljudem je seveda na voljo celotna paleta bančnih storitev, najbolj preproste bodo lahko opravili na bankomatu. Tako ne bo vrst in bančni uslužbenci se bodo lahko posvetili osebnemu pristopu do strank. Bančna poslovalnica je odprta vsak delavnik od 8. do 17. ure. Ilirika borzno posredniška Hiša, d.d. Aleš Zorko SAVMOMMEDVODE, POTDLB,mEK(BI IWA&\AIM0N IN LAŠKO. »prodajamo delnice n* borzi *upravlj*m0 portfelje JESENICE Tel 064/Hbl 51 KR A NI Tel 064/221722 REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance ZAČETEK DELOVANJA INFORMACIJSKE ---PISARNE DDV 16. FEBRUARJA V okviru projekta DDV 99 - Uvedba davka na dodano vred-je začela delovati informacijska pisarna, kjer bodo stro-vnjaki odgovarjali na vprašanja povezana z uvedbo davka na dodano vrednost. ^avčni zavezanci bodo lahko odgovore na vprašanja dobili sak torek in četrtek od 10.00 do 12.00. Na voljo bosta dve telefonski liniji: 061 17 34 410 in 061 17 34 412 Pasivne obresti na prostosti Kranj, febr. - Bančno združenje je pred dnevi dobilo negativni odgovor urada za varstvo konkurence, kar pomeni, da bodo s 1. marcem pasivne obresti na prostosti, saj bo pre nehal veljati bančni dogovor. Negativna odločba urada za varstvo konkurence ni presenetljiva, saj se je v zadnjem času že veliko govorilo, da banč nega dogovora o pasivnih obrestih ne bo več. Naj vas spom nimo, to so obresti, kijih v banki dobite, če imate tam shranjen denar. Pred štirimi leti so se namreč banke dogovorile, kolikšne so lahko najvišje pasivne obrestne mere, s čimer so se izognile konkurenci na tem področju. V zadnjih treh letih so se seveda razmere zelo spremenile, zategadelj je bilo moč pričakovati, da bančnega dogovora ne bo več. Zlasti v zadnjem letu so krepko padle aktivne obrestne mere, ki sicer še niso evropske, vendar pa je moč pričakovati, da bodo še padle. Z novim bančnim zakonom je namreč možna večja tuja konkurenca, saj tuje banke lahko pri nas odpirajo podružnice. V zadnjih letih seje tudi precej povečalo zaupanje v domače banke, k čemur je brez dvoma prispeval tudi medbančni dogovor. Skratka razmere so se toliko spremenile, da bančni dogovor ni več potreben, vsekakor pa ga naše banke v pripravah na vstop v EU tako ali tako morajo odpraviti. Po 1. marca bodo pasivne obresti na prostosti, brzdali jih bodo lahko le tržni inšpektorji, sodišča in centralna banka. Ker je likvidnost naših bank dobra, verjetno po 1. marcu ni moč pričakovati obrestnega plesa na pasivni strani. Naše banke imajo dovolj denarja, veliko večje težave imajo z njegovim posojanjem. Zategadelj je razumljivo, da jim Banka Slovenije pomaga z depoziti na zadolževanje naših podjetij v tujini. W GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Konec tega tedna v Italijo, Alpe Adrio KOLIKO JE VREDEN TOLAR h lukupniiproJami iiakupni/pmdair.i »jkupni/prnJajin 1 ATS 100 ITL 1 DEM KRANI. 15.2.1099 MENJALNICA A BANKA (Tržič, Kranj. Jesenice) 97,80 97,55 13,78 13,89 9,79 EROS (Star, Mayr) Kranj 96,90 97,50 3 7 5 3 85 9,78 GORENJSKA BANKA (vse enote) 96,84 97,60 3.76 3,87 9,78 97,10 97,40 13,80 13,85 97,25 97,37 13,80 13,82 97 1 5 97 49 13,80 13,85 97^00 97,40 13,73 13,85 221-722 97,10 97,50 13,78 13,85 9,77 97 10 97,50 1 3,76 13,86 9,82 9,80 9,81 9,80 9,75 HRANILNICA L0N, d.d Kranj HIDA-tržnica Ljubljana HRAM R0ŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka SKANKAKra^LOka ™o !» #e VOLKS BANK-UUD. BANKA,d.d.,Lj- 97,05 97,60 13,75 13,90 9,69 9^79 9.79 NEP0S (Šk. Loka. Trata) NOVA LB Kaw*, Kranj. Mo*rate. Šk Loka ROBSON Mengeš PBS d.d. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBUKUM Ljubljana PUBLIKUM Kamnik SHP-Slov. hran. in pos. Kran 9,86 9,85 9,84 9,84 9,85 9,85 9,89 9,85 9,84 9,91 9,85 9,85 9,86 9,78 9,79 9,80 9,77 9.77 97,10 97,50 13,77 1 3,85 97,01 97,60 13,78 13,87 97,10 97,60 13,79 13,86 212-873 96,90 97,60 13,75 13,85 97,12 97,45 13,78 1 3,83 96,80 97,40 1 3,78 13,87 97,00 97,50 13,77 13,85 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 97,00 9 7,61 13,76 13,87 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 96,84 97,60 13,76 13,87 9,78 SLOVENIJATURIST Jesenice 97,00 97,45 1 3,75 1 3,85 9,76 SZKB Blag. mesto Žiri 96,80 97,55 13,75 1 3,88 9,77 9 ŠUM Kranj 362-600 TAL0N Škofja Loka 97,00 97,45 13,78 13,84 TENT0URS Domžale 96,90 97,70 1 3,75 1 3,90 TRG Bled 97,00 97,50 13,77 13,87 TROPICAL Kamnik-Bakovnik 97,25 97,40 13,80 13,84 VVILFAN Jesenice supermarket UNION 862-606 VViLFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica. Grajski dvor 704-040J8.h-13.h, 13.4Sh-18.h) VVILFAN Tržič 9,85 9,85 9,89 9,85 9,85 9,86 9,85 9,80 9,70 9,75 9,82 9,89 9,90 9,85 9.85 563-816 POVPREČNI TEČAJ 97,04 97,51 13,77 13,86 9,78 9,86 j Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,60 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih I sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacijo o menjalniških tečajih. mL N0N«nx»auu> W904448 090 7517 VZEMHUAJI tmME Kranj, tel, - (>č>4/35/~33/. 351-333 TURČIJA '99 Mala Azija (0 dni. 19. marca, 118.000 SIT Turško doživetje 8 dni, 15. aprila, že od 92.000 SIT Istanbul 4 dni, 18., 25. februarja, 11., 18. in 25. marca, 47.500 SIT Prvomajska potovanja 8. II dni zc v prodaji Prvomajska letovanja, 4, 8, // dni - Kemer že v prodaji i___ ašanja pa lahko zastavijo tudi preko elektronske pošte ddv.info@gov.si al1 Pa pisno na naslov: Projekt DDV Informacijska pisarna Železna c. 18 1000 Ljubljana 18 f K se C Ja bodo strokovnjaki odgovarjali na vprašanja, ki navezujejo na registracijo davčnih zavezancev. Se ^°datne informacije o delovanju informacijske pisarne ahko dobite na telefonski številki: 061 173 44 11 Sredi marca pa v Atomske Toplice *** To soboto, 20. februarja. Vas vabi/no na izlet v nakupovalni center Alpe Adria v bližini Vidma v Italiji, kjer so znane trgovine Bernardi, Inlerspar, Lidl, Hervis, itd. Spotoma se bomo ustavili v sladki tovarni' Gordolpri Gorici. Peljal nas bo Pavel Drinovec, ki bo zjutraj vožnjo začel v Lescah, kjer bodo v Pekarni Magušar tudi za tokratni izlet spekli imenitne orehove maksi štrukeljčke. Avtobus bo ustavi/ v Radovljici, Kranju, Žabnici, Škot/i Loki in Medvodah. Ker bo povratek iz Italije čez mejni prehod Rateče, na izlet vabimo tudi Kranjskogorce, Mojstrančane, Jeseničane, Z.irovničane. in okoličane, ki se nam boste zjutraj pridružili v Lescah ali Radovljici, na povratku zvečer pa lahko izstopili na domači postaji. Prispevek k stroškom: samo 2.000 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa, za ostale 2.400 tolarjev. Za izlet v /talijo se lahko prijavite, enako kot za vse ostale Glasove izlete, po telefonu 064/223-444 ali 223-111; lahko pa tudi neposredno pri Pavletu Drinovcu, telefon 064/731-050 ali GSM 041/744-160. Izlet bosta vodili Marjetka Kocijančič in Sergeja Valjavee; za sobotni izlet smo pripravili še en avtobus, zato ponovno zbiramo prijave. Predlagamo, da nas čimprej pokličete in se prijavite, da ne boste prepozni. *** Druga polovica najkrajšega meseca se je začela predvčerajšnjim, danes je že pust iti jutri bo pepel nična sreda, februarja bo mimogrede konec in že zdaj velja obrniti koledar naprej, na prvi pomladni mesec, ko bo že veselo teklo od stre/i, pognali bodo zvončki... V povezavi praznovanji, ki so marca namenjena dekletom, ženam in mamicam, imamo izvrsten predlog: povabite Vašo najdražjo na praznični Glasov izlet v ATOMSKE TOPLICE v Podčetrtku, kamor bomo potovali v soboto, 13. marca. V Atomskih Toplicah bo čas za sprostitev v termalni vodi, po večerji za ples, organizirali bomo še kaj zraven in posebno pozornost namenili vsem udeleženkam izleta. Ker utegne marsikatera zaman čakati na povabilo svojega najdražjega, Vam, spoštovane bralke, predlagamo: na izlet v soboto, 13. marca, se povabite kar same. In v ATOMSKIH TOPLICAH vam bodo pripravili nepozabno lep prijeten dan. Prispevek k stroškom: 3.800 tolarjev za naročnice Gorenjskega glasa, za naročnike 4.000 tolarjev in nenaročnice, za ostale 4.900 SIT. Najudobnejši turistični vtohus INTEGRA I A TRŽIČ bo peljal na relaciji Radovlji ca - Kranj -Žabnica ■ Škofja Loka - Vodice - Moste pri Komendi • Mengeš • Domžale, in v obrnjenem voznem redu pozno zvečer domov na Gorenjsko. Tržičanke, Tržlčanl in okoličani boste lahko vstopili na Mlaki, v Tržiču na AP ter na postajah od Bistrice do Zvirč, kajti tudi tokrat bo najudobnejši avtobus iz IN TEGRAIA TRŽIČ. d.d. *** Ostale informacije in prijave za me GlASOVE IZLETE v letu 1999 dobite po telefonu 064/ 223-444 v malooglasni službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na vseh izletih bo tudi v letu 1999 avtobusni prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijav/ za izbrani izlet navedite tudi, kje. bi želeli počakati Glasov avtobus, da bodo to vnaprej vedeli tudi vozniki. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta. Verjamemo in zaupamo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav za Glasove izlete le še to: ko se prijavite za Glasove izlete, s tem rezervirate enega od sedežev (izbira sedežev ob prijavi ni možna!) in vse, kar sodi v program. Zgodi pa se, da se nekateri tik pred zdajci, v zadnjem hipu dan-dva pred izletom, povsem flegma" premislijo in s tem dejansko onemogočijo udeležbo nekomu drugemu, kije malce zamudil s prijavo. Upoštevamo samo, da je preklic prijave za izlet možen zgolj zaradi bolezni ali drugih objektivnih razlogov, ki jih je možno dokumentirati. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo resne in zanesljive. Za odpovedi udeležbe na izletih, ki so brez utemeljenih razlogov, je potrebno poravnati sorazmerni del organizacijskih stroškov. PIVOVARNA UNION ^jnijntclf! KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Strokovna predavanja Kmečka reja prašičev Gorjuše - Kmetijska svetovalna služba vabi jutri, v sredo, ob treh popoldne v gasilski dom na Gorjušah na predavanje o kmečki reji prašičev. Predaval bo Matjaž Meglic, svetovalec za prašičerejo pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, ki bo povedal marsikaj koristnega o krmljenju s pripravljenimi mešanicami, z doma pridelano hrano in s sirotko. Prehrana konj, kobil in žrebet Škofja Loka - Priznani strokovnjak in rejec konj mag. Janez Habjan bo v četrtek ob štirih popoldne v sejni sobi KGZ Škofja Loka na Spodnjem trgu 29 v Škofji Loki (nad zadružno trgovino) predaval o krmljenju konj, kobil in žrebet. Na predavanje vabita škofjeloška zadruga in kmetijska svetovalna služba. Vzgoja cvetja v kmečkem vrtu Vižmarje - Medvoška enota kmetijske svetovalne službe vabi jutri, v sredo, ob devetih dopoldne v dvorano krajevne skupnosti Vižmarje na predavanje Ane Ogorelec o vzgoji cvetja v kmečkem vrtu. Alergije - bolezni današnjega časa Vodice - Dr. Vida Tršan bo v četrtek ob pol osmih zvečer v dvorani krajevne skupnosti Vodice predavala o alergijah kot boleznih sodobnega časa. Na predavanje vabi kmetijska svetovalna služba, enota Medvode. Prehrana krav molznic Gorice - Jutri, v sredo, ob 10. uri bo v domu krajevne skupnosti v Goricah predavanje o prehrani molznic s poudarkom na vsebnosti uree in laktoze v mleku. Predaval bo Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. Motnje pri pojatvah krav Javorje - Priznani strokovnjak mag. Ivan Ambrožič z Veterinarskega zavoda Slovenije ho jutri, v sredo, ob pol štirih popoldne v zadružnem domu v Javorjah predaval o obolenjih poporodnega obdobja in motnjah pojatvenega ciklusa pri kravah (zaostala posteljica, poporodna mrzlica, vnetje maternice, tihe pojatve, pregonitve...). Predavanje organizirata kmetijska svetovalna služba in škofjeloška zadruga. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Ekološko kmetovanje Rateče - Kmetijska svetovalka Tilka Klinar sporoča, da bo v četrtek ob treh popoldne v dvorani krajevne skupnosti v Ratečah predavanje o ekološkem kmetovanju. Predavala bo Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. Gradnja in obnova govejih hlevov Križe - Tržiška enota kmetijske svetovalne službe vabi v četrtek ob desetih dopoldne v zadružne prostore v Križah na predavanje o gradnji in obnovi govejih hlevov. Predaval bo Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, ki bo povedal marsikaj koristnega o tehnoloških normativih pri gradnji in obnovi hlevov ter o gradnji silosov, gnojnih jam in gnojišč. Na predavanje še posebej vabijo rejce, ki letos načrtujejo gradnjo govejih objektov. Delo z bolnimi in umirajočimi Hotavlje - Društvo podeželskih žena Blegoš in kmetijska svetovalna služba organizirati jutri, v sredo, ob 16. uri v dvorani zadružnega doma na Hotavljah predavanje dr. Metke Klevi-šar o delu z bolnimi in umirajočimi. Odnosi med generacijami v družini Škofja Loka - Danes, v torek, ob devetih dopoldne bo v sejni sobi nad kmetijsko trgovino na Spodnjem trgu v Škofji Loki predavanje dr. Marije Vegan o medgeneracijskih odnosih v družini. • C.Z. Nevarni klopi Cepljenje proti klopnemu meningitisu Škofja Loka - iz kmetijske svetovalne službe sporočajo, da se je možno cepiti proti klopnemu meningitisu. V zdravstvenem domu v Gorenji vasi bo cepljenje jutri, v sredo, ob pol dveh popoldne, v žirovskem domu isti dan ob štirih popoldne in v zdravstvenem domu Železniki v četrtek ob pol dveh popoldne. • C.Z. Koristne analize tal in krme Analize za pravilno gnojenje Škofja Loka - V škofjeloški kmetijski svetovalni službi so lani na osnovi analiz zemlje, ki so jih plačale občine, izdelali skupno 180 pisnih navodil o gnojenju in gnojilnih načrtov za poljedelstvo, pridelovanje krme in zelenjave ter za (ravi-nje. Na štiridesetih parcelah so s priročnimi pripomočki ugotovili kislost (pH) zemlje in svetovali uporabo sredstev za apnenje. Gnojenje na podlagi analiz že daje rezultate. Na njivah z intenzivnejšim pridelovanjem, kjer je založenost s hranili dobra, se je poraba gnojil zmanjšala, v prihodnje pa bodo še večji poudarek dali pravilni uporabi dušičnih gnojil. V analizo so dali lani tudi 25 vzorcev krme, na sedemdesetih kmetijah so izračunali krmne obroke za govedo, v sodelovanju s specialistom za živinorejo v kmetijski svetovalni službi in terenskimi veterinarji pa so odpravljali napake pri krmljenju, ki vplivajo tudi na plodnostne motnje pri kravah in na sestavo mleka. Kmetijam so pomagali tudi pri obnavljanju travne ruše in uveljavljanju tovrstnih občinskih podpor. Rušo so izboljšali na 83 hektarjih, od lega na 50 hektarjih s preoravanjem in z novo setvijo, na 33 hektarjih pa z razpleveljenjem. • C.Z. Sladkorna pesa se širi tudi po Gorenjskem Več pese, manj sladkorja Lani so na Gorenjskem pridelovali sladkorno peso na 130 hektarjih površine, letos jo bo po napovedih iz Tovarne sladkorja Ormož že okrog dvesto hektarjev. Predstavniki tovarne so v petek v Kranju in v Komendi že sklepali pogodbe o pridelovanju. Kranj - Ko je Slovenija z razpadom Jugoslavije izgubila pomemben del trga za krompir in se je odkupna cena krompirja začela približevati evropski, so nekateri še več njiv namenili travinju, drugi so poskusili s pridelovanjem krmnih žit za potrebe lastne govedoreje, tretji pa so "zgrabili" za ponudbo Tovarne sladkorja Ormož, ki ne skriva želja, da bi pridelovanje sladkorne pese razširila tudi na Gorenjsko, kjer se dobro vključuje v kolobarjenje s krompirjem, z ozimnimi žiti in s koruzo za silažo. Pred tremi leti sta jo na Gorenjskem pridelovala le dva na štirih hektarjih površine, predlani je rasla že na 72 hektarjih, lani jo je bilo 130 hektarjev, letos pa jo bo bržkone že okrog dvesto hektarjev. Kot je na petkovem srečanju in nižji sladkorni stopnji real- s starimi in novimi pridelovalci sladkorne pese v Kranju in v Komendi dejal Jože Štuhec, vodja razvoja tehnologije pridelovanja pese v ormoški tovarni, je lani 36 pridelovalcev na Gorenjskem pridelovalo peso na 130 hektarjih površine, od tega kranjski KŽK na 50 hektarjih. Povprečni pridelek je bil 55,9 tone na hektar in je bil za četrtino večji kot predlani in za desetino večji od povprečja tovarne (49,7 tone). Sladkorna stopnja je bila 14,34-odstotna in je bila zaradi vremenskih razmer za dvanajst odstotkov nižja kot predlani, dohodek pa je bil ob večjem hektarskem pridelku no približno enak predlanskemu. Povprečna odkupna cena je bila okrog 7,70 tolarja za kilogram, k temu je treba prišteti 22 tisoč tolarjev državne podpore na hektar in še dodatne pol tolarja za vsak kilogram pese. S spravilom, ki je trajalo nekaj manj kot dva meseca, je bilo lani zaradi slabega vremena več težav kot predlani, več pa je bilo tudi primesi. Vse je znano, le odkupna cena ne Na gorenjskih kmetijah in KŽK-jevih posestvih bodo po napovedih predstavnikov Tovarne sladkorja Ormož letos pridelovali sladkorno peso že na okrog dvesto hektarjih njiv, pri čemer računajo tudi na pridelovalce, ki so (bodo) dobili nazaj zemljo, s katero je doslej gospodarila domžalska Agroemona. Odkupni pogoji so znani z izjemo najpomembnejšega odkupne cene, ki jo vlada običajno določi šele septembra, in državnih podpor, ki bodo znane po objavi uredbe o letošnjih finančnih intervencijah v uradnem listu. Tovarna bo 60 odstotkov pese plačala v petnajstih dneh po zadnji dobavi, razliko pa do 20. januarja leta 2000. Višina plačila bo odvisna od roka dobave in od sladkorne stopnje. Za zgodnje spravilo in dobavo v Največji dohodek in dobiček na hektar "Sladkorna pesa je poljščina, ki v normalnih vremenskih in ekonomskih razmerah omogoča največji prirast organske mase pa /udi največji dohodek in dobiček na hektar," zatrjujejo v Tovarni sladkorja Ormož, pridelovalci pa dodajajo, da se jim peso splača pridelovati predvsem zaradi zagotovljene cene in odkupa oz. majhnega tržnega tveganja. stopnji, nižji od 15 odstotkov, pa se bo znižala največ za 0,7 odstotka. Prevozne stroške bo tudi letos krila tovarna, 'e Slovenija še širi pridelavo Slovenija je poleg Portugalske edina država v Evropi, ki zaradi skromne samooskrbe s sladkorjem še širi pridelavo sladkorne pese, povsod drugod jo imajo dovolj ali že celo preveč, tako da pridelavo omejujejo tudi s kontingenti. V Tovarni sladkorja Ormož bi jo radi razširili na površino dvanajst tisoč hektarjev njiv, kar je tudi pogoj za naložbo in za povečanje predelovalnih zmogljivosti. Primanjkuje le okopalnikov Pridelovanje sladkorne pese na Gorenjskem je spodbudilo tudi nakupe potrebne kmetijske mehanizacije. Za setev bosta letos na razpolago že dve sejalnici, za spravilo trije kombajni, primanjkuje pa medvrstnih okopalnikov. Pridelovalci se poslužujejo krompirjevih, za katere pa dosedanje izkušnje kažejo, da za peso niso najprimernejši. Srečanje z gorenjskimi pridelovalci pese. času od 10. do 30. septembra bo dodatek do 14 odstotkov od osnovne vrednosti pese, za pozno spravilo v času od 15. novembra do 24. decembra pa do 20 odstotkov. Pri vsebnosti sladkorja od 15 do 16 odstotkov ne bo ne dodatka in ne odbitka, pri več kot 16-odstot-ni sladkorni stopnji se bo osnovna vrednost povečala največ za en odstotek, pri tedaj, če bo pesa vsebovala več kot 23 odstotkov primesi, bo pridelovalcem zaračunala razliko. Odbitek od osnovne cene bo uveljavljala tudi v pri' merih, če bo pesa slabo obrezana. Pridelovalci pese bodo imeli predkupno pravico do nakupa določene količine pes' nih rezancev pa tudi do nakU' pa melase in belega sladkorja-• C. Zaplotnik Društva podeželskih žena Štiri društva in čez devetsto članic V štiri društva podeželskih žena na območju škofjeloške upravne enote je vključenih 910 žena. V govedorejskefl1 društvu načrtujejo, da bi ob jubileju škofjeloške kmetijsko gozdarske zadruge pripravili regijsko razstavo živine- Škofja Loka - Petnajst aktivov kmečkih žena, ki na območju upravne enote Škofja Loka deluje že dvaindvajset let, se je lani v skladu z zakonom o društvih organiziralo v društva podeželskih žena. V žirovski občini so ustanovili Društvo podeželskih žena Žiri, v občini Gorenja vas - Poljane društvo z imenom Blegoš, iz aktivov Log, Škofja Loka in Trata je nastalo Društvo podeželskih žena Lubnik, podobno društvo pa so ustanovili tudi v Selški dolini. V vsa ta društva je vključenih 910 žena, ki se ob mentorstvu svetovalk za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti udeležujejo različnih predavanj, tečajev, ekskurzij in drugih prireditev. Lani je bilo na 27 predavanjih 770 žena, na 63 tečajih pa 810. Članice društev so sodelovale na kmetijskem sejmu v Kranju, na sejmu Alpe Adria v Ljubljani, na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju in na številnih lokalnih prireditvah. Organizirale so tradicionalno srečanje na Blegošu in več strokovnih ekskurzij, začele pa so tudi z organizirano prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov na tržnici v Škofji Loki. Delavno je tudi škofjeloško društvo podeželske mladine. Lani je pripravilo štiri strokovna predavanja, tečaja varnega dela z motorno žago in oranja, tečaj nemškega jezika, plesni in kuharski tečaj in tradicionalno regijsko tekmovanje koscev in grabljic v Poljanah. Na gorenjskem kvizu Mladi in kmetijstvo so osvojili peto mesto, sodelovali pa so tudi na kmečkih igrah slovenske podeželske mladine v Cir-kovcah in na ekološkem seminarju na Pokljuki. Govedorcjsko društvo Škofja Loka se je tudi lani največ ukvarjalo s strokovnim izobraževanjem članstva. Predlani je P 23 letih spet pripravilo v Poljanah raPk0 vo plemenske živine, letos, ko Kmetij gozdarska zadruga Škofja Loka prazn stoletnico, pa načrtuje izvedbo regU8 razstave. »C.Z. Zadružna zveza Slovenija Takojšnje izplačilo izvoznih spodbud Težav ne bi smeli reševati z zniževanjem odkupne cene. Kranj - Ker ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za lanski november in december Gorenjski mlekarni ni nakazalo izvoznih spodbud, ki v vrednosti mesečnega plačila za mleko predstavljajo približno četrtino zneska, je tudi mlekarna dobaviteljem, sedmim kmetijskim zadrugam in KŽK-ju Kranj, za toliko zmanjšala januarsko nakazilo, zadruge, pa so razliko odški tnile oddajali eni mleka. Zadruge kot 42-odstotne lastnice mlekarne so ob tem problemu spomnile Zadružno zvezo Slovenije na sklep lanskega občnega zbora o začetku reševanja problematike odkupa mleka in ji zagrozile, da vse do rešitve problema ne bodo plačevale članskega prispevka. V zadružni zvezi so reagirali in pred nedavnim sklicali sestanek odbora za mleko pri upravnem odboru zveze, ki so se ga udeležili tudi predstavniki kmetijskega ministrstva in gospodarskega interesnega združenja Mlekarstva Slovenije predsednico, direktorico kranjske m karne Ivanko Valjavec na čelu. Od kmetij' skega ministrstva so zahtevali, da rme" karnam takoj izplača izvozne spodbud6, za lani, v letošnjem proračunu nameti za to vsaj tri milijarde tolarjev, čimP»*eJ sprejme tržni red za mleko in se oprede' li do količine mleka, s katero naj bi S'°_' venija vstopila v Evropsko unijo. V razpravi je bilo slišati mnenje, da že pri 4( ^ milijonih litrih nastajajo na miecn^ trgu velike te/.ave, in seveda tudi vprašanje, kakšne bodo šele pri 600 ali cel 800 milijonih. Menili so, da mlečne Pr°' blematike ne bi smeli reševati z zni/ev' so njem odkupne cene; imenoval pa tudi skupino, ki se bo sestala s pre^ niki kmetijskega ministrstva, otltH) j, državnega zbora za kmetijstvo in P sednikom vlade. • C.Z. Torek, 16. februarja 1999 DEŽURNI NOVINAR ureja; Renata Skrjanc..............____ 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Krajanom Praproč že več mesecev vozijo vodo s cisterno Vode ni, ali pa nemarno smrdi Tržiško Brdo in radovljiške Praproče imajo kronične težave s pitno vodo - Prapročani že več kot pol leta pijejo pripeljano in klorirano vodo - Če je cesta slaba, ostanejo brez nje. Brdo, 16. februarja - Sobote so zadnjega pol leta za 23 kraja- —^^1EEE— iu. icui uaija - auuuic su *r>" p*"-------- » _ nov Praproč, ki spadajo v radovljiško občino, ter za okoli 35 krajanov Brda, ki so del tržiške občine, v znamenju vode in gasilcev. Seveda, če je strma in precej ozka cesta prevozna. V nasprotnem primeru tudi vode ni. Sicer pa, tudi če je, je ta smrdeča in zelo klorirana ter skoraj neprimerna za pitje. Že pred dvema letoma so vodno omrežje do treh zbiral- morali pitno vodo prekuhavati, saj je bila zaradi kanalizacije zelo onesnažena. Vendar tudi to ni pomagalo, zato so morali vaški vodovod zapreti, vodo pa jim že več kot pol leta ob sobotah vozijo radovljiški in ljuben-ski gasilci, radovljiško občino Pa je to dosedaj stalo že več kot 800 tisoč tolarjev. "Celo zimo moramo skrbeti za prevoznost ceste, kajti gasilci s cisterno sicer ne morejo do nas, to pa pomeni, da ostanemo brez vode. Pripeljana voda je zelo klorirana in neprimerna Za pitje. Tržiška občina bi morala po pogodbi vsa dela končati do 4. novembra, po odločbi zdravstvenega inšpek- nikov na Brdu, ki naj bi jih povezali z vodnim rezervoarjem," je težave, ki jim ni videti konca, pojasnila Marjetka Ažman-Žvokelj, krajanka Praproč in nekdanja predsednica krajevne skupnosti. Omenjeni vodni rezervoar na Brdu je tržiška občina zgradila pred dvema letoma in zanj odštela dobre 10 milijonov tolarjev, na žalost pa je še vedno neuporabljen, saj ni priključen na vodno omrežje. Slabo vodo, za pitje jo preku-havajo, poleg Prapročanov pijejo tudi krajani Brda, oboji pa obupujejo nad občinskimi obljubami, saj tržiška občina trenutno šele pripravlja lokacij- V zbiralnik na sliki gasilci tedensko dovajajo precej klori rano vodo, od katere so povsem odvisni krajam Praproč -uiocDi zdravstvenega mspeK- trenutnu scl^"^n Tftradnio torja RS Janeza Piskarja, ki je sko dokumenta eno " g^njo tudi za Brdo odredil prekuha- sekundarnega vodovodnega vanje vode, bi morala že do omrežja, ki naj b« rešile konca lanskega leta zagotoviti nadomestno preskrbo s pil no vodo za naselje Brdo, zaradi tehničnih težav pa je rok podaljšal do letošnjega aprila. V njene težave z vodo, svoje pa je opravil še sneg, ki je zagotovo za nekaj časa onemogočil začetek gradnje. Ignac Primožič, vodja tržiškega Urada za ureja ■Jaai ao letošnjega aprua. v vouja utis^ga uiau« /.« u.vj» tem času naj bi zgradili vodo- nje prostora, zavrača kritike krajanov o počasnosti dela in pravi: "Naj krajani ne sodijo pred iztekom pogodbenega roka, ki se izteče v začetku novembra. Če nam do takrat ne bo uspelo končati vodovoda v omenjenih krajih, pa naj nas le kritizirajo." Borut Sajovic, predsednik KS Kovor in predsednik odbora za gradnjo vodovoda in ceste, pa ob tem dodaja, da glede na to, da se še nič ne dela na terenu, težko verjame, da jim bodo zagotovili vodo do aprila in končali dela do novembra. Po besedah Marka Marklja, radovljiškega svetovalca predstojnika za komunalne zadeve in varstvo okolja, mora tržiška občina še to pomlad Brdo priklopiti na vodovodno omrežje. Skratka, tržiška občina se izgovarja na novembrski rok in menda radovljiški postavlja dodatne pogoje sofinanciranja, krajani Praproč in Brda pa so že skoraj pozabili kako izgleda, če iz pipe priteče užitna pitna voda, namesto postane in smrdeče. Za navadne smrtnike je že dan brez vode katastrofa, večmesečnega pomanjkanja pa si človek, na pragu 21. stoletja, skoraj ne more predstavljati. • Besedilo in foto: R. Škrjanc Tri tisoč tolarjev za odsluženo vozilo, preveč? Kranj, 16. februarja - Zakaj bi si grenili življenje in povzročali nepotrebne stroške? "Nak," je rekel lastnik odsluženega vozila citroen GS karavan, oranžne barve, ko so mu v kranjskem Dinosu, podjetju za reciklažo surovin, povedali, da bo moral odšteti tri tisoč tolarjev. "Toliko namreč stane deponiranje odsluženega vozila, njegova reciklaža ter odstranjevanje sedežev, avtotapet ter stekel, kar oddamo Komunali. Vsota je simbolična, in mislim, da ne bi smela biti ovira, da ljudje takih vozil ne pripeljejo k nam, ampak jih puščajo na povsem neprimernih mestih." je povedal Cveto Oblak, vodja proizvodnje v Dinosu. Voznik oranžnega vozila je vozilo, ki mu jc verjetno kar nekaj časa dobro služil, sicer pripeljal v podjetje Dinos. vendar seje takoj, ko so mu povedali, da bo moral odšteti 3000 tolarjev(?!), premislil in "lepotca" pustil na bližnjem parkirišču pred tovarno Planika oziroma skoraj pred vrati Dinosa. Sprednje pnevmatike sije nekdo že "izposodil" in vozilo podložil kar s kamenjem, ob našem ogledu so bila vrata odprta in če bo še nekaj časa "krasil" pločnik, ga bo verjetno vsak dan manj. Morda pa se le utegne zgoditi, da se bo lastniku, ki se občasno še pelje mimo vozila, oglasila vest in ga bo odpeljal tja. kamor spada oziroma premaknil le za nekaj metrov, saj pločniki vendarle ne morejo biti odlagališča in deponije?! • Besedilo in foto: R. Š. Mitja Košir: "Dializa in nova ledvica sta mi povsem spremenili življenje" Brez nje ne gre, z novo pa drugače V Sloveniji 14 dializnih centrov, na Gorenjskem le jeseniški - Lani presadili 44 ledvic - Gorenjski ledvič-n> bolniki združeni v Društvu ledvičnih bolnikov Gorenjske - Predavanja, prihodnji mesec občni zbor. mtaimammM wm govati njihovo stisko, sodelu I esenice, 16. februarja - Pred desetimi leti je udarilo kot stre , 1 Jasnega. Mitja Košir, predsednik Društva ledvičnih bolni , v Gorenjske, pravi, da se ledvične težave pogosto pojavijo ez opozorilnih znakov, in da gre za dokaj zahrbtno bolezen, osir je tri leta, vsak drugi dan, skoraj pet ur preživel v jese-kem dializnem oddelku. Potem seje odločil za peritonalno ar b °' ^ar P°men'> da so mu v trebuh vstavili kateter. Janu-se večera pred petimi leti pa mu je telefonski klic pov- 111 spremenil življenje. I 0Vedali so mu, da imajo zanj mrene, hude težave pa imam K~.VlCo 'n naJ čim prej pride v tudi s kolki in težko hodim. Pre-°0|nišnico. den sem zbolel, sem bil zaprisežen planinec, zdaj pa sem obso- "Sreča je nepopis ' saj vsak vidi s tem konec ?olgoletnih težav. Nič več vsa- jen na kavč," je pripovedoval ^dnevne dialize in večurnega Košir tež- • ezanja sreče — iv i U.C. l^C*. IjUIVU ? ni opozoril na možne Posledice, ki se pojavijo kot stranski pok Skratka, kar preveč reče naenkrat. Na žalost pa me •hče ni onozoril na možne Različne težave, ki jih imajo ledvični bolniki, so ga spodbudili k ustanovitvi gorenjskega Društva ledvičnih bolnikov, ki deluje dobre pol leta, ima že več kot sto članov in je eno od dvanajstih slovenskih društev. Nje- Mitja Košir, predsednik Društva ledvičnih bolnikov Gorenjske. govati njihovo stisko, sodelujemo z zdravstvenim osebjem, skrbimo za uveljavljanje sodobnih načinov zdravljenja, oza-veščamo bolnike o zdravi prehrani ter jim pomagamo pri rehabilitaciji," je pojasnil Košir. Društvo organizira različna predavanja, prihodnji mesec bo občni zbor, denarno pomoč pa sta društvu zaenkrat ponudili le jeseniška in blejska občina. Ledvičnim bolnikom pred letom 1959, ko so tudi v Ljubljani odprli dializni oddelek, pravzaprav ni bilo pomoči. Trenutno pa je v Sloveniji 14 dializnih centrov, ki jih obiskuje več kot 900 ledvičnih bolnikov, 1200 osebam so dosedaj že presadili ledvico, od tega samo lani 44. • Besedilo in foto: R. Š. Namesto na odpad, kar na bližnji pločnik Ceste po izdatnejših snežnih padavinah v Tržiču Največji problem poleg Jelendola tudi lastniki avtomobilov Tržič, 15. februarja - V Komunalnem podjetju Tržič so ob izdatnejših snežnih padavinah pretekli teden naredili vse, kar je v planu zimske službe in to v zadovoljivem času. Največ težav so imeli v Jelendolu, kjer so se na treh različnih lokacijah pojavili plazovi, v četrtek dopoldne pa so cesto končno uspeli usposobiti za promet. Zgodba s Kvedrove domačije Kvedrovega srnjačka Pikija ni več a. 0stišče Kveder v Spodnji Luši sicer nima gostinsko turistične tradicije, vendar zanimive ponudbe ne manjka. JPodnja Luša, 15 februarja - Na Kvedrovi domačiji v Spodnji Luši * 16 nikdar niso imeli gostišča s turističnimi sobami. Niso "l^li tudi poldrugi hektar velike obore s srnjadjo in turizem ni bil v ---- < ospredju življenja in dela. Včasih, na začetku stolet-Ja' so bili Kvedrovi poznani kot trdna kmetija. Tako je bilo vse do začetka vmes tudi kakšne tempere, tuš..., ponavadi so to tudi mate*1 ali, kijih vzamem na potovanja." £0* predvsem nad kvaliteto likov- zelo lep," je menil Tutta nih del. "Mislim, da sem pri izbiri likovnikov za tokratno delavnico imel srečno roko, saj je v teh dneh v Šmartinu potekalo prijetno druženje med nami, torja sta povedala organ iza likovne delavnice, bodo de ? nastala v okviru delavnic marcu razstavljena v krajevne skupnosti v Stražis j vsak od umetnikov pa bo ne^ j» hkrati pa smo vsi zelo zavzeto del odstopil za stalno zbirko K., f°t0 pristopili k delu in mislim, da župnišču. bo končni rezultat delavnice Tina Doki Igor Ponatisnjena Dežela POSVEČENA PREŠERNOVIM OBLETNICAM Radovjica - Knjiga Dežela, avtorja mag. Jurija Sinobada, F po pričakovanjih med bralci, posebej prebivalci Radovlj'* ravnine, o kateri bogato in obsežno delo tudi govori, vzh la veliko zanimanja. Ker je prvih sedemsto izvodov že P°; -se je avtor odločil za grafično na novo opremljen ponaU^ Kot smo že zapisali, je poglavitni cilj knjige, v zasnovi aV* j g ve magistrske naloge, poskus kulturno zgodovinskega 0 Radovljiške ravnine - Dežele v času pred odpravo fevdair^^^ reda in nastopom industrializacije. Med najbolj zanimive več kot tristo strani obsegajoče publikacije gotovo sodi p°» ^Q je o najpomembnejših osebnostih, ki so bile rojene oZ'rorn^uje delovale na območju radovljiške ravnine. V prejšnjem sto le J namreč iz teh krajev izšlo neverjetno veliko ljudi, ki se W* pohvalijo z izjemnim uspehom na različnih področjih dom v svetu. .ggju Knjiga je v ponatisu izšla v novi grafični opremi; v bon ^ tisku, z več barvnimi fotografijami in nekaj popravki. Av namreč kot rezultat komentarjev na prvo izdajo popravil tera domača hišna imena. vjrri Knjiga, tokrat v modrih platnicah, posvečena Prešern ^ obletnicam, je izšla v tisoč izvodih. Kot izdajatelj pa sejI* ■ Sinobadu in Znanstvenemu inštitutu Filozofske fakulte družila še begunjska tiskarna Žbogar. • M.A. Moda Športno in urejeno En model za oba stila. Če oblečemo hlačni kostim - v našem primeru je klasičen, v drap barvi s svetlo modro bluzo - in obujemo elegantne čevlje, smo urejene za v Poskusimo še mi mesto, v službo in podobno. Ce pa k tem istim hlačam oblečemo športno srajco in brezrokavnik, ter jeans jakno, obujemo pa športne copate, gremo lahko mimogrede na sprehod v najbližji hrib, se potepamo po parkih, gremo na dolg, dolg sprehod. Če hočete in da ne izgubljate časa, lahko vzamete športna oblačila s seboj v avto, se po mestnih opravkih preobleče-te in že ste pripravljeni za sproščeno hojo. ŽEUILHITRO IZGUBITI ODVEČNE KILOGRAME IN CELUL1T KOKUSAI naravni dietetični preparat glukomano iz gomolja japonske rastline KONJAC IKUSAI med najboljšimi - vam bo odigral glavno vlogo za dosežek VITKE POSTAVE! Inf. tel. 063/813-113, fax: 063/814-933 p0KUČITE NAS, RADI VAM BOMO POMAGALI NAJTI POT DO ZDRAVE IN I VITKE POSTAVE! ®b Vsakem naročilu vam podarimo še čaj za zmanjševanje telesne teže. DOBITE TUDI V LEKARNAH Ladv s.p.. Celjska c. 7. Rogaška Slatina ... gledat kaj kuhajo pozimi. Kadar se doma kolje, je to najlepši domači praznik, pa naj bo to koštrun, kozliček, jagnje ali prašič, kajti takrat ima gospodinja zares kaj dobrega dati v lonec. Štajerske gospodinje slove po dobri, bogati kuhinji. Rade dobro skuhajo in postrežejo, če le imajo v roke vzeti. Štajerske bržole 10 bržol, sol, 8 dag masti ali olja, 1 debela čebula, 10 dag masla, sardelna pas ta, zajemalka juhe. Bržolam porežemo odvečno maščobo, jih zarežemo, da se ne vihajo in potolčemo. Čebulo zribamo, ji stisnemo sok, in ga nakapljamo po eni strani bržol. Bržole hitro popečemo na obeh straneh, nato jih zložimo v drugo kozico. Damo jih drugo vrh druge, med vsako položimo košček sardelnega masla. Pokrite pustimo na toplem kakih 10 minut. V posodo, kjer so se pekle, zlije-mo zajemalko juhe ali vode in jo dobro prevremo. Bržole zložimo na krožnik in jih polijemo s precejeno vročo omako. Sardelno maslo naredimo tako, da maslo in sardelno pasto rahlo umešamo. Ker je pasta že slana, bržole bolj malo solimo. Okusno meso in omako dajo le dobro uležane bržole mladih živali. K bržolam ponudimo široke rezance, žgance, belo polento itd. Štajerske krvavice Glavina ali vrtovina, žemlje ali bel kruh, mleko ali juha, čebula, kri, sol, poper, pimenta, majaron. Ne premehko kuhano meso z glave in vratu zrežemo na kocke in zmeljemo. Prav tako zrežemo žemlje ali bel kruh in nato namočimo v mleku ali juhi. Prepraženi čebuli prilije-mo kri in juho, v kateri se je kuhala glava. Nazadnje primešamo meso in žemlje, začinimo s soljo, poprom, pimento in majaronom. S to godljo, ki Gremo na Štajersko... DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid (socialna pedagoginja) Da bo nas otrok varen (2) Hitra reakcija otroka, ko ga nekdo napade, utegne napadalca presenetiti, zato lahko Poleg že zadnjič omenjenega kričanja vadimo tudi brcanje. Kako vaditi brcanje, da ne °omo končali v mavcu, je °dvisno tudi malo od naše domišljije (uporabimo blazine, Pene) in pa seveda od tega, s kakšno vnemo se bo otrok lotil te naloge. Če napadalec zgrabi otroka od zadaj, ga lahko °trok brcne v koleno, opraska, skoči ali stopi na nogo, s komolcem udari v trebuh ali v Mednožje. Cilj brcanja in praskanja je presenetiti napadalca, saj le-ta običajno ne pričakuje, da ga bo otrok udaril. °trok lahko napadalčevo presenečenje izkoristi za beg ali kričanje. Seveda ne moremo Vseh teh nasvetov posploševati in Jih imeti za neko vsakdanjo uPorabo. Prav pa je, da se z °troki pogovarjamo o teh stva-reK saj ne živimo ravno v nekem idiličnem svetu. Eden 'zmed načinov, ki ga lahko uporabimo pri posredovanju tega znanja otrokom, je prav gotovo igra spraševanja. Otroci so po naravi zelo radovedni in to njihovo radovednost lahko spremenimo v zanimivo igro. Iz odgovorov, ki jih bomo dobili, bomo lahko videli, kako dojemajo svet, kako se znajo postaviti zase in za vse tisto, kar se jim zdi pomembno. Tako bomo dobili približno predstavo, na katerih področjih moramo z otrokom še delati. Vprašanja za mlajše otroke: 'KAJ BI NAREDIL, ČE....: če bi se izgubil; če bi te hotel nekdo peljati domov, ko bi videl, da težko hodiš; če bi te v šoli nadlegoval starejši vrstnik in bi ti rekel, da tega ne smeš nikomur povedati; če bi videl, da je tvoj prijatelj nekaj ukradel v trgovini; če si sam doma in pozvoni telefon; če te nekdo, ki ga poznaš, vedno žgečka, čeprav je tebi to zoprno; če ne maraš svoje varuške, pa tega ne upaš povedati svojim staršem... " Vprašanja za najstnike: "KAJ BI STORIL V NASLEDNJIH PRIMERIH? Če ti nekdo ponudi drogo; če ti na avtobusu oseba, ki sedi poleg tebe, začne na uho šepetati o spolnosti; če ti kdo izmed tvojih prijateljev zaupa, da so ga zlorabili in te prosi, da tega nikomur ne poveš; če se na zabavi napiješ, tvoji starši pa ne vedo, kje si; če ti prijatelji ponudijo, da si skupaj ogledate pornografski film; če ti mlajša sestra pove, da jo v šoli nadleguje nek nasilnež in zato noče več k pouku..." Odgovori otrok na ta vprašanja so zelo različni. Najbolje da na noben odgovor ne odreagiramo z razburjenjem (joj, a ti bi se šel kar peljal z neznancem, če bi ti dal denar?...) Naj bo takšna igra spraševanja za otroka zanimiva, poučna, duhovita, ne pa nek strašanski preiskus njegove zrelosti. Če bi radi o tej temi zvedeli kaj več, vam priporočam knjigo Michele Elliot z naslovom Da bo vaš otrok ne sme biti pregosta, napolnimo čreva ter jih zašpilimo. Klobase vložimo za pol ure v zelo vročo, toda ne vrelo vodo. Ohlajene spečemo na vroči masti. Hranimo jih na hladnem. Kamate klobase 1 kg prosene kaše, četrt kg slanine, četrt kg mastnega mesa, 2 g popra, 5 g kumine, 1 dag česna, 3 dag soli, pol l mastne juhe. Kašo operemo in na pol skuhamo. Ohlajeni primešamo obarjeno in na kocke zrezano slanino in meso. Odišavimo, osolimo in prilijemo toliko mastne juhe, da je nadev sočen. Naredimo klobase, ki jih skuhamo kot vsake druge. Pred uporabo jih spečemo. Naloženo zelje 1 kg kislega zelja, 40 do 60 dag suhe svinine, kg riža, 5 do 8 dag masti ali olja, 2 debeli čebuli, zmleta paprika, sol, poper, muškatni orešek, malo kumine limonin sok, 1 jajce, 4 dl smetane. Kislo zelje skuhamo skupaj z opranim suhim mesom. V malo slani, popoprani in z limoninim sokom okisani vodi skuhamo riž, ki pa se ne sme razkuhati. Kuhanega odcedi-mo in splaknemo z vodo. V kozici, še bolje v pekaču, na maščobi zarumenimo sesekljano čebulo. Odstavimo in začinimo s papriko, poprom, muškatnim oreškom in kumino. Naštete začimbe pa lahko potresemo tudi po posameznih plasteh. V pekač denemo najprej plast odcejenega zelja, nato plast riža, sledi plast mesa, ki ga zrežemo na rezine, lahko pa tudi zmeljemo. Pokrijemo z zeljem. Vse skupaj polijemo z zajemalko vode od kuhanja mesa in zelja (če ni prekisla) ali s suho juho. Jajce razžvrkljamo v smetani, prelijemo jed in spečemo v pečici. Štajerska kisla juha 1 in pol kg svinine, 3 l vode. sol, 1 čebula, 4 stroki česna, nekaj zrn popra, lovorov list, timijan, 5 dag moke, pol kg krompirja, kis. Meso zrežemo na koščke, mu dodamo na četrtine zrezano čebulo, vse dišave in damo kuhat. Ko je meso že na pol mehko, pridenemo na kocke Pet minut za lepši videz Kopel z morsko gobo Prav ta čas, ko smo veliko v stanovanju, je tudi čas, da temeljito očistimo telo v peneči, oljni ali dišeči kopeli. Kakorkoli že, odlično si bomo očistili kožo s spužvo, ki jo dobite v vseh drogerijah in podobnih trgovinah. Pri peneči kopeli bo pena izredno bogata prav zaradi njene mehkobe in številnih luknjic v njej. Vedeti pa moramo, kako je treba ravnati z njo, da nam bo čim dlje dobro služila: po kopeli gobo dobro operemo v čisti vodi tako, da iz nje večkrat iztisnemo vso tekočino, nato pa jo osušimo na zraku. Pa še to: Če hočete svoji koži in organizmu dobro, ne koplji-te se v bolj vroči vodi kot pri 36 do 37 stopinjah C in v kopeli ne ostajajte dlje kot 15 minut. Kajti, verjeli ali ne, kopel odvzame koži vlago in tudi "varovalni film" povrhnjice. Kar eno do dve uri traja, da koža dobi spet prvotno varovalno plast. Zato naj bo vsega ravno do prave mere. zrezan krompir. Juho zgostimo precedimo in v njej skuhamo s podmetom in jo okisamo. krompir; zgostimo jo s podme- Lahko pa skuhamo meso v tom, okisamo in dodamo na celem, ga vzamemo iz juhe, jo koščke zrezano meso. Prav je, da vemo Če imamo bolan želodec in dvanajsternik Želodčni bolnik mora zelo paziti pri hrani. Glavni delež pri zdravljenju bolezni želodca in dvanajsternika ima prav pravilno sestavljena dietna prehrana. Osnovno načelo vseh predpisanih diet jc, naj se jih bolnik drži po zdravnikovih navodilih in jih samovoljno ne spreminja. Ker pa ostane bolnik tudi po že ozdravljeni bolezni še dalj Časa občutljiv za nekatere snovi v hrani, svetujemo nekaj splošnih navodil za njegovo prehrano. Bolniki z želodčnimi boleznimi, zlasti ulkusni bolniki nimajo večjih težav pozimi in poleti, zato so pa hujše spomladi in jeseni. Tedaj moramo iz jedilnika izločiti vse vrste sadja in vso presno zelenjavo. Naj vas spomnimo na temeljna načela pri dieti želodčnih bolnikov: Hrana naj ne bo prevroča, prehladna, presladka ali prekisla. Hrana naj bo porazdeljena na več obrokov. Zelo važno je urejeno zobovje, ki omogoča dobro žvečenje. Bolnik naj je počasi in hrano dobro prežveči. Po glavnih obrokih naj bolnik počiva. Kajenje in alkoholne pijače škodujejo. Hrana naj bo bogata z vitamini, celuloze in maščob pa naj ima malo. Hrana naj bo kuhana ali dušena s kar najmanjšo količino maščob: jedi zabelimo, ko so že gotove. Zabele nikoli ne segreje-mo! Za zabelo uporabljamo predvsem olje in surovo maslo. Za začinjenje ne uporabljamo ostrih začimb (popra, pekoče paprike in podobno). Izogibajo naj se ekstraktov, svežega kruha, ocvrtih jedi, močno mastne goveje juhe, mastne svinine, divjačine, konzerv. Sladica za danes Štajerska sirova zlivanka 12 dag masla, 3 do 4 jajca, 12 dag sladkorja, pol kg skute, tri-četrt l mleka, pol kg moke, sol, olje za pečenje, pol skodelice goste kisle smetane, sladkor za posipanje. Maslo, rumenjake in sladkor penasto umešamo. Skuto pretlačimo, ji prilijemo mleko in postopoma zamešamo med moko. Primešamo še umešanje tn sotimo. Dobro premešanemu testu rahlo dodamo trd sneg. VUjemo ga v dobro pomaščen pekač. Ko je.zlivanka pečena, jo pomažemo s smetano in posladkamo ter damo še za nekaj časa v pečico. Sladico nato narežemo in postavimo toplo na mizo. Za vsako bolezen drugačen čaj Napet, napihnjen želodec Kadar nas napenja, nas vse tišči okrog pasu, nam pater Ašič svetuje čaje iz baldrijana, melise, poprove mete, ptičje dresni, rmana, šentjanževke ali timijana. Lahko pijemo same, lahko v mešanici in sicer 3-krat dnevno po 1 skodelico pred obroki. PREPOVEDANO ZA ODRASLE NAVRT1L3AKU Z ROMANO »Sffi 913 F; Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj, 97,3 FM BO Uganka, uganka, uganka Juhuhu, pust je tu, počitnice pa še sneg imamo. Si lahko želimo še kaj več? Uživajte, dragi pr jateljčki, kolikor se da, a ne pozabite na našo pustno uganko. Kaj smo slišali na Vrtiljaku? Pišite, rišite in nam odgovore pošljite na Radio Kranj, Slovenski trg 1 - za Vrtiljak. idlo triglav MIR IN VRTILJAK Imr^ Jutranji pozdrav, pravljica Zlate Volarič, čui..,.4 povabilo na otroško matinejo, glasovanje za .,.»™™: w» k* m.* Hit.i. «i,s m "naj pesmico leta", prelet vaše pošte na temo Radia Triglav in, kar bo še ostalo časa, odprti telefon. Zavrtimo se skupaj, vabita • Miri in dedek. KLBPETALNICA Končno prave zimske počitnice! Ste se že vključili v kakšno počitniško delavnico? Še imate dovolj časa, da proste dneve prijetno preživite. O vsem tem nam boste pa poročati v nedeljo. Sončen teden, pa brez gipsa, vam želijo • radijske klepetulje. BRBOTAVCEK Živjo, danes imam toooliko dela! Cel kup knjig sem prinesla iz knjižnice. Toda to presneto sonce, ki sije skozi okno. Nagaja mi in me vabi, naj se grem kepat s Petrom. Kaj hočem, moram iti, knjige bodo že počakale. Pst, nekaj slišim. Nekdo joče. Poglej jo, cmero, iz knjige z rdečimi platnicami prihaja. Uh, kaj, če so duhovi? Počasi bom knjigo odprla. Tako, sem jo že. Kdo pa si ti, rečem na glas. "Jočem, ker nočeš brati in ker ti ni mar za mojo zgodbo," mi je odgovorila deklica in me žalostno pogledala. Veste, kaj sem storila? Poklicala sem Petra, naredila pet velikih sendvičev in potem sva skupaj brala in brala in brala. Bilo nama je super. Peter mi je nazadnje rekel, da "bolj fajn punce ni daleč naokoli". Ua! Na Glasov izlet gre z nami tudi Diana Vasiljevič, Tavčarjeva 12, Škofja Loka. Pa lep počitniški pozdrav od vaše • Brbotavčke. RADIO SORA Vodiški šolarji spoznavali loško zgodovino Odkrivali zaklad, de/ali umetno cvetje. Kulturni dan je lahko poučen in hkrati tudi zelo zabaven. Takega je imelo prejšnji torek v tisočletni Škofji Loki okrog 130 učencev razredne stopnje iz osnovne šole Vodice. Kustosinja-pedagoginja Mira Kalan jih je z vodniki povabila v Loški muzej na grad, kjer so si ogledali zanimive zbirke, pričevanja o življenju in delu nekdanjih Ločanov in okoličanov. Potem so učenci prvih in drugih razredov v muzejski delavnici izdelovali umetno cvetje iz krep papirja. Umetno cvetje je loška tradicija, podobno kot mali kruhek, včasih so ga izdelovali iz različnih materialov: papirja, voska, blaga. Vodiški šolarji so bili navdušeni in so svoje stvaritve ponosni odnesli s seboj. Njihovi starejši sošolci, učenci tretjih in četrtih razredov, pa so si ogledali še srednjeveško mestno jedro in v njem iskali skriti zaklad, do katerega jih je vodilo pismo. Seveda so zaklad našli. Kulturni dan je uspel, zadovoljni so bili šolarji in muzealci. Ti za 27. februar spet pripravljajo javno (odprto) muzejsko delavnico, v katero vabijo mladež, željno ustvarjalnosti. • H. J., foto: M. Golobic Pikapolonica spet vzletela V oddelkih vzgoje in izobraževanja osnovne šole Helene Puhat v Kranju so izdali že drugo številko glasila Pikapolonica. Kot sta v spremni besedi zapisali učiteljici Bogdana Markič in Marija Vidic -prepričali pa smo se tudi sami - je Pikapolonica tokrat zimsko obarvana. Otroci vseh šolskih stopenj so pisali in risali o svojih doživetjih iz naravoslovnih dni, odprtih učnih ur, novoletnih počitnic, o živalih in se sploh veselili radosti, ki jih ponuja zima. Vesele zimske počitnice v Kranju Kranj - Včeraj so se za gorenjske učence in dijake začele enotedenske zimske počitnice. V društvu prijateljev mladine Kranj so tudi tokrat strnili pisano ponudbo dejavnosti, ob katerih mladim ne bo dolgčas. Tako v kinu že od sobote pa do 21. februarja vrtijo same zabavne filme in risanke. Počitniške matineje so v dvorani Center vsak dan ob 10. uri, v Storžiču pa ob štirih popoldne. Vstopnice so po 400 tolarjev. V pionirskem oddelku osrednje knjižnice bo jutri, v sredo, ob 16. uri ura pravljic, tokrat bo na vrsti pravljica Mandi iti Nandi. V plesni šoli Urška prirejajo počitniške plesne tečaje v delavskem domu, ki so se začeli včeraj. Poskusite, morda bo tudi za zamudnike še kaj prostora. Ob 17. uri je plesni tečaj za predšolske otroke, ob 18. uri za učence razredne stopnje, ob 19. uri za učence predmetne stopnje (pop tečaj), ob 19. uri za osnovnošolce in uro kasneje za srednješolce (hip hop, jazz balet), ob 20. uri pa dijake vabijo še na tečaj družabnih plesov. Cena tečaja je 3.500 tolarjev. V računalniški šoli Jpis na Gregorčičevi 8 so pripravili že tradicionalno zimsko šolo računalništva za osnovnošolce m dijake, cena deseturnega petdnevnega tečaja je 7.000 tolarjev. Kranjski šolarji pa se bodo ta teden lahko tudi pošten0 razmigali na ledu in v vodi. Na Gorenjskem sejmu je počitniško drsanje od ponedeljka do petka, in sicer od 10.30 do 12. ure in od 13. ure do 14.30 za 300 tolarjev. Toliko stane tudi karta za olimpijski bazen. Tu bo do nedelje t.i. prosto plavanje vsak dan od 8. do 16. ure. Šolarji, ki so se odločili za tečaj smučanja v organizaciji športne zveze, pa za 18.000 tolarjev že veselo vijugajo po belih strminah. Na srečo otrok je prejšnji teden zapadlo ogromno snega, zato tudi tistim, ki bodo kljub pestri ponudbi počitniških dejavnosti ostali doma, ne bo manjkalo zimskega veselja. Pa še zastonj bo. • II. J. Danes je še čas za smeh tn norčije, Foto: M. Gol"1''' UTERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA Prejšnji teden ste nam pisali: Gorazd Zakrajšek, Miha Toporš, Sanita Tirovič, Ana Debeljak, Matic Jeglič, Anja Slak, Andraž Menegalija, Andrej Tavčar, Neža Oblak, Ana Oblak, Tamara Pakar, Irvan Čekić, Tomaž Jugovic, Andreja Triler, Nika Mirnik, Jure Košir, Tina Ivačič, Janja Bernik, Anže Rems. Vsem mladim dopisnikom in bralcem želimo prijetne počitnice, na nagradni izlet z Gorenjskim glasom pa tokrat vabimo Nino Zupan. Domovina Domovinu! Dostikrat srni že slišal,, da je kdo rekel: "Povsod je lepo, doma je najlepše. " Tega nisem dobro razuaiel, vendar tudi sam ugotavljam, da je domovina, nekaj lepega. Moja domovina je Slovenija! Leži med lli vaško, Madžarsko, Italijo in Avstrijo. Pravijo, da moramo v Evropo, vendar je že dolgo del Evrope. Najprej je bila Karantanija. Skoda, da stol, v katerem so sedeli slovenski vojvode, danes krasi Avstrijo. Neka pesem poje: '''Slovenija, od kod lepote tvoje... " Res, kdo je bil umetnik, kije ustvaril biser, imenovan Slovenija? Sova v svoji neponovljivi barvi, Triglav se spogleduje z oblaki, morje je majhno, vendar jo povezuje s svetovnimi morji, panonske ravnice... Preveč lepot, da bi o njih lahko pisal. Tako majhna je, da jo lahko prevoziš v enem dnevu, a tako drugačna, različna. Kadar grem s starši na izlet, vedno od krijem kaj novega. Res je, da ima vsaka domovina svoje nebo, reko, goro in svoje odprto srce, vendar je Slovenija le ena. neponovljiva-, saj je le Slovenija moja domovina. Del domovine so tudi GoboVCe, vas, v koleri živim. Šteje približno dvanajst hiš. v katerih živijo prijazni ljudje. V vasi imam prijatelje, s katerimi pozimi gradimo skakalnice, poleti pa igram nogomet. Tu se počutim kot kralj v svojem kraljestvu. Ko grem od doma, pa se rad vračam, saj je doma najlepše. • Gorazd Zakrajšek, 6. b r. OŠ Naklo Zima Snežinke vesele so prišle iti pobelile travnike vse. Otroci se že vesele, ko kepe po neba lete. Snežinke pojejo v en glas, zima za nas je najljubši čas. Otroci se vsi vesele, a. rname se čez poledice jeze. Dnevi so kratki in dolge noči, a to nas ne moti, saj nobeden ne spi. Po cele dneve se smučamo, sankamo in drsamo. • Rok Krek in Kristian Fojkar, 5. a r. OŠ Staneta Žagarja, Kranj SMUČARSKI TEČAJ UČENCI PRVEGA RAZREDA SMO IMELI SMUČARSKI TEČAJ. I ŠOLO SMO PRINESLI SMUČARSKO OPRE* MO. ZLU) SMO SV VESELILI, DA BOMO LAHKO SMUČALI. PRH DAN SMO SE TESTIRALI. RIL SEM V PRVI SKUPINI. BIL SEM ZELO DOBER, ČEPRAV NA TEKMI NISEM ZASLUŽIL MEDALJE. • NEJC ŠUBIC, L A R. OŠ IVANA GROHARJA, ŠKOFJA LOKA Kostanj Na naši senožeti rastejo kostanji. Lansko jesen so bogato obrodili. Veselila sem se že, koliko kostanja bom nabrala. Prišla je sončna nedelja. Po kosilu sem vzela košaro in šla nabirat kostanj, lam je bilo veliko nabiralcev. Košaro sem hitro polnila s slastnimi plodovi. Ljudje so po nabiranju posedeli pod kostanjem in se krepčali s sokovi. Namesto da bi prazne pločevinke odnesli s seboj, so jih umetali po tleh. Otroci so se veselo igrali okrog njega. Kar naenkrat pa se je eden izmed njih spomnil, da bi v deblo vrezali svoja imena. Pogled na kostanj je bil vedno bolj žalosten. Zjutraj je še ponosno razkazoval svoj pridelek, zvečer pa je ves ranjen sameval med odpadki. To je usoda marsikaterih dreves. • Ema Mohorič, 4. r. OŠ Selca Srnica Srnica, srnica, kje si bila, mama te je iskala. Srnica., srnica, kam že spet greš, pa mami nič. ne poveš. Srnica, srnica, pridi domov, pazi se kužkov, hov, hov, hov, hov! • Taja Gorjan, 2. b r. OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas Zdravlje brez zdravil ZjC starček Kosobrin nam je v filmu Kekec povedal, da za vsako bolezen obstaja rožica, le poznati jo je treba, ludi pri nas doma poznamo nekaj zelišč. Kadar katerega od domačih boli grlo ali če kašlja, mami v lonček vsuje žličko sladkorja, počaka, da se na ognju stopi, zatem pa dol i je mleko. Čeprav ni najbolj okusno, moramo vseeno piti. Moram povedali, da pomaga. Ob bolečinah v ušesih, ne segamo takoj po kapljicah, pač pa mami spet uporabi babičin recept. V gazo da dobro segrelo skisa.no skuto. Ta obkladek večkrat menja in polaga na uho in tudi to pomaga. Nepogrešljivi domači zdravili sta šenljanževo olje in urnika, namočena v žganje. Ravno zdaj, ko je čas prehladov in viroz, pa doma ne sme zmanjkati pomaranč in limon, v katerih je vitamin C. Priporočljivo pa je piti domače čaje z dodatkom medu. Če res nič od lega, ne pomaga, potem, moramo poiskati pomoč pri zdravniku ter pojesti tudi, kakšen bel, neokusen bonbon. • Rok Benedičič, 4. c r. OŠ Železniki Po&EĐA ukOM* \----< WŠ£Xrr>„ Nekaj navodil za kepanje Najprej se moramo toplo oble®-veti" Naredimo nekaj sneženih kep. Kep*. biti preveč trde in veti*! Obujemo tople škornje in gremo smejo Nasprotnika, lahko ciljamo le v n0$' Ne smemo mu kep metati v glavo. » pa prenehamo s kepanjem, sleć&j® mokro obleko in si oblečemo sUg' Mokro obleko damo sušil, da nas p°°a ka za naslednji dan. • Andrej Tavčar, 3. r. OŠ Tadeusza Sadowskega, Bukovica /\/AGRAJEf\ff 5PI5 Al bo kaj pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve kako, kot se je naš največji pesnik France Prešeren pred. mnogimi leti spraševat v svoji pesmi, tako se tudi danes sprašujemo mi. ki ravno tako nikoli ne vemo, ali narn bo nekaj uspelo ali ne. Kmet spomladi poseje seme. Ne ve, ali bo vzklilo ali ne, a poseje ga v upanju, da bo jeseni žel. Dobro pa ve, da potrebuje seme skrb, trdo delo in čim boljše pogoje, da bo pognalo. Tudi ljudje smo kot seme. Tudi mi se moramo potruditi, če hočemo kaj doseči v Življenju, če hočemo uresničili svoji' sanje. Čeprav nikoli zagotovo ne verno, ali se bo naš trud izplačal ali ne, moramo verjeti, da nam bo usj>e 0 Že sedaj nam je včasih težko, ko kakšna nevihta prekriža pot, a k'r"'^0 nam bo še težje. Sedaj srno še var skriti v lupini in še precej neoifl" gledamo v pr ihodnost. Pred. nami]e . velikt) čejev in veselimi) se že, ko ' za nami. Začelo se ho novo obdo >J' ^ našem življenju. Od nas bo zaide1 ^ veliko truda, veliko odrekanj, p. ./( bovali pa bomo tudi veliko pornoc ljubezni drugih. Če bomo zmogli, in imeli vse to. b<> seme pognalo in se spremenilo 1 ei ■ rastlino in ko bo čas žetve, botnO zadovoljni. Vedno, zares vf vredno poskusiti, saj prav zelje dajejo smisij življenju. * Nina Zupan, 8. a r. OŠ Matije VaUavca Preddvor Na cesti: Ford Focu "Otrok" je prišel pred rokom Ce se otrok rodi pred rokom, ki ga določijo porodničarji, je z njim vsaj v začetku nekaj več dela. Če se pred rokom zgodi prihod novega avtomobila, prodajalcem naredi predvsem veliko veselja; pri slovenskem Fordovem zastopniku so minuli konec tedna uradno krstili najnovejši avtomobil focus, novinca, ki bo zagotovo prevetril tekmece v spodnjem srednjem razredu. Focus, ki so mu evropski avtomobilski novinarji prisodili naslov Evropski avto leta •999, prihaja k nam vsaj poldrugi mesec pred uradno napovedjo in to v skoraj vseh karoserijskih različicah in skoraj z vsemi motornimi možnostmi. Fordov novinec, ki bo nasledil precej ostarelega escorta je oblikovan v značilnem stilu, ki se imenuje New Edge. Zato se je potrebno navaditi kombinacij ovalnih in trikotnih oblik; na primer agresivnih trikotnih žarometov, izrazitih izboklin na robovih blatnikov, samosvoje oblikovane armaturne Plošče, ovalno trikotnih stikal in podobno. Skratka, focus je oblikovno zelo zanimiv, zelo svež avtomobil, zelo hitro se ga oči navadijo, s svojo pojavo pa pri Fordu predstavlja pomembno prelomnico. Pri Summit Motorsu, ki pri nas brani Fordove barve bodo že v začetku ponudili tri od štirih karoserijskih različic: 4,15-metrsko petvratno kom-bilimuzino, 4,36-metrsko šti-rivratno limuzino in 4,44 metra dolg petvratni kombi. Vse tri različičice imajo zelo dinamično obliko, do konca poletje se jim bo pridružil še trivratni kupe, medtem ko v tovarni pripravljajo še eno-prostorski focus in razmišljajo o kabrioletu. Mazdi gre tudi pri nas na bolje Pri Mazdinem slovenskem zastopniku, podjetju M MS so lani zabeležili kot eno najtežjih. Pestila neresnost nekaterih pooblaščenih prodajalcev in serviserjev, neprilagojene cene in pomanjkanje avtomobilov. S postopnim reševanjem so upesli tržni delež iz 0,47 dvigniti na 1,17, v zadnjih štirih mesecih pa na 1,59 odstotka, medtem koje bila letna raven kljub temu pod odstotkom. Med prvič registriranimi novimi vozili so lansko zabeležili 547 osebnih avtomobilov in 88 lahkih dostavnikov, skupaj so pristali na 20., med japonskimi proizvajalci pa na 4. mestu, samo z enim avtomobilom zaostanka za tretjeuvrščenim Mitsubishijem. Napovedi za letos so optimistične: pričakujejo prodajo 975 osebnih avtomobilov in 100 gospodarskih vozil. Novosti: marca prenovljeni xedos 9, jnija prenovljeni dostavnik B2500, jeseni novi enoprostorec premacy, ob koncu leta povsem novi MPV in vmes še jubilejna serija roadsterja MX-5. • M.G. Za začetek so slovenskim kupcem na voljo trije bencinski motorji s prostorninami 1,4 litra in 75 konjskimi močmi, 1,6 litra in 100 konjskimi močmi ter 1,8-litrski s 115 konjskimi močmi. Že v pomladnih dneh bo focus naprodaj tudi v kombinaciji z novim turbodizlom endura DI, z neposrednim vbrizgom goriva in 90 konjskih moči. Vsi motorji so za četrtino bolj ekonomičnim kot pri predhodniku, njihova čistost pa je izboljšana celo za polovico. V športnem kupeju bo vgrajen 2,0-litrski štirivaljnik, ki zmore 130 konjskih moči. Dinamiko novega focusa poleg zanimive oblike zelo toge karoserije, zelo dobre Prometna policija se se krepi Vrste slovenskih prometnih PQ|ictstov se še krepijo, pred nevi so medse sprejeli še neset novih avtomobilov. V Pisani druščini patruljnih vozil Je tokrat znašlo deset avto- mobilov fiat marea 1,6 wee-kend, z motorjem, ki zmore 103 konjske moči pri 5750 vrtljajih in največji navor 144 Nm pri 4000 vrtljajih. Vsi avtomobili so prirejeni s posebno opremo, poleg serijske imajo še protiblokirni zavorni sistem, posebej učvrščeno zadnje vzmetenje, mobilno sireno, rotacijske modre luči in zvočnike z možnostjo govora. Odeti so v predpisane odsevne modro bele nalepke. Policisti so mareo vveekend preizkušali že lansko leto, koliko je davkoplačevalce stala deseterica novincev, ni znano, vsekakor pa bomo enega srečevali tudi na gorenjskih cestah, dobili so jo namreč kranjski policisti. *f o •sSS.eri^' DIRECTION - GRIP M 828 IZKORISTITE UGODNOSTI: * GARANCIJA PLUS: 2 LETI GARANCIJE NA MEHANSKE POŠKODBE K DARILO ZA VSAKEGA KUPCA PNEVMATIK Motorno olje Repsol vam BREZPLAČNO ZAMENJAMO il'H'IIJ'liil'HI ^ODAJNO-SERVISNI IN PNEUMATIC CENTER koroška 53d, 4000 Kranj TEL.:064/21 21 41 Wp://www.panallria.si FAX:064/22 60 28 Umrle ustanoviteljica Ponehala Pred dnevi je v avstrijskem Zeli am Seeju v 95. letu umrla gospa Louise Piech-Porsche. Skupaj s svojim bratom Ferrvjem Por-schejem je leta 1947 v avstrijskem Gmuendu ustanovila podjetje Porsche Konstruktionen, ki je sčasoma preraslo v enega najbolj zvenečih avtomobilskih imen. Po smrti svojega moža Antona Piecha je leta 1952 Louise Piech prevzela vodenje podjetja, podjetju pa je kot generalnemu uvozniku avtomobilov znamke Volks-wagen, uspelo zgraditi močno razvejano prodajno servisno mrežo. Leta 1971 seje skupaj z bratom odločila vodenje podjetij v Stutt-gartu, kjer poteka proivod-nja in v Salzburgu, prepustiti managerjem in se umakniti v nadzorni svet. V zakonu z Antonom Piechom so seji rodili štirje otroci, med njimi tudi trdi in neizprosni Ferdinand Piech, zdajšnji prvi mož koncema Volksvvagen. Zanj pravijo, da se ni bal nikogar razen svoje matere, ki je med drugim do pozne starosti ostala navdušena voznica. • M.G. vodljivosti in ergonomične notranjosti, poudarja tudi zelo bogata serijska oprema, v kateri sta vključeni obe čelni varnostni vreči, protiblokirni zavorni sistem (ABS) z elektronskim porazdelilnikom zavorne moči (EBD) - z izjemo pri 1,4- litrskem motorju -daljinsko vodljivo osrednjo ključavnico z dvojnim zaklepanjem, volanski servoojače-valnik, električen pomik spšrednjih stekel, radiokase-tofon s štirmi zvočniki... Glede na svežino in cene, bo focus med tekmece vnesel kar nekaj svežega vetra, če ne kar prepiha. Osnovni 5-vratni model namreč stane 2,47 milijona, 4-vratna limuzina in kombi pa sta na voljo za 2,57 milijona tolarjev. Za začetek so pri zastopniku zagotovili 700 avtomobilov, do konca leta jih bo na voljo 1250, pogajajo se še za dodatne rezervacije proizvodnje. • M.G. tld. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont Kranj Center rabljenih vozil, tel, fax: 064/222-624 HTTP: //WWW.ALPETOUR REMONT KRANJ ZNAMKA-TIP LETNIK - CENA CENA BARVA V SIT V DEM R . Trafic (zaprt) 1985 bela 249.900 2.5Z0 Voh/o 340 GL 1985 met. siva 285.600 2.970 Opel Kadett 1986 rdeča 311.850 3.210 1,3 GLSJ 4v VWJettaJX 1,6 5v 1986 bela 315.000 3.240 R - Express tolee 1992 bela 341.250 3.510 RN diesel BMW 316 1985 srebrna 386.400 3.980 Fiat Uno 45 1990 modra 398.470 4.160 R-21 Nevada 198Z met. sv. zelena 429.970 4.430 karavan Fiat Panda 1000 Fire 1993 bela 453.600 4.676 Fiat Croma 1989 beš 460.000 4.740 Škoda Favorit 135 I 1993 bela 483.000 4.970 Opel kadett 1,4 S 1990 rdeča 529.200 5.450 R-5 Campus 3v 1992 rdeča 531.300 5.470 Ford Escort 1990 bela 532.770 5.490 1,4 Green 5v Lada Niva 1600 1993 bela 550.000 5.670 Opel Kadett 1,4 LS 1990 modra 570.000 5.870 R-19 GTS 1989 modro zelena 579.600 5.970 R 19 GTS 5v 1990 met. zelena 615.820 6.340 Seat Ibiza 1993 bela 615.820 6.340 1,5CLX3v VW Golf JXD 1989 bela 655.200 6.750 Možnost menjave po sistemu staro za staro ter ugoden kredit že T + 3,75%. PANRDRIH NAGRAJUJE Sodelujte v nagradni igri za NUBIRO V vsaki Storiti Gorenjskega glasa od 15. januarja do 16. marca vam bomo zastavili dve vprašanji, na katera odgovorite in pošfte na naš nasiav PANADftlA, Koroška 53d, 4000 Kranj. Vse dopisnice, ki bodo prispele do vključno 22. marca, bomo upoštevati v javnem žrebu, ki bol. aprila ob 10. uri v našem salonu v Kranju. Rezultati žrebanja bodo objavljeni 2. aprila v časopisu Gorenjski glas, podelitev nagrad pa bo v petek, 9. apnla 1999 Nagrad ni mogoče zamenjati! pnNM>nM Edini pooblaščeni prodajalec v Kranju CMiEWOO 2*- NAGRADNI KUPON Izpolnjeni kupon nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: PANADRIA, Koroška 53 d, 4000 Kranj MKETNOVPfttSMUE: IZBERITE VAŠ NAJLJUBŠI MODEL IZ DRUŽINE VOZIL DAEWOOI KATERO VOZILO DAEW00 JE BILO PREDHODNIK MATtZA ? Koroška 5 3 d 4000 Kranj tel.:064/367-460 fax:064/226-028 Pust, Pust krivih ust Ce ni krofov, se seno ne bo sušilo Pustna sobota in nedelja sta tudi na Gorenjskem oživili kar nekaj običajev, pa tudi maškare so marsikje prišle na svoj račun. Kranj, 15. februarja - Če se za 'enčurski Godlarji so se pustno povorko predstavili tudi v Kranju. Pusta krofi ne pečejo, se poleti seno ne bo sušilo. Takšna trditev je bila včasih znana in doma v krajih pod Krvavcem, poudarili pa so jo v soboto na prireditvi članov Turističnega društva Cerklje, ko so izbirali Naj flancat. Zanimiv program so pripravili šolarji iz osnovne šole Davorina Jenka Cerklje, izbor Naj flancata, ki so ga morali izbrati med sedmimi, in sicer najlepšega in največjega, pa je spremljala tudi zanimiva raz- stava posode s predmeti iz nekdanje črne kuhinje. Pobudnik za zelo zanimivo in tudi uspelo razstavo pa je bil domačin Ciril Zupin. Težko bi po sobotni prireditvi za naprej sicer karkoli napovedovali, vendar je bila tokrat prireditev, če ne drugega, zanimiva in tudi spodbudna za prireditelje. Janez Kuhar je pojasnil prene-katero podrobnost o nekda- Pustovanje v Termah Topolšica Kako prijetno je lahko v Topolšici, naši bralci, ki se udeležujejo Glasovih izletov, že dobro vedo. Kako pester in prijeten večer znajo pripraviti, pa so spet lahko doživeli na pustno soboto, ko smo z dvema avtobusoma odšli na pustovanje k njim. S prijazno dobrodošlico, ki smo jo vsakokrat deležni ob prihodu, nas pričakajo in z veseljem ostanemo njihovi gostje do poznih večernih ur. Za tokratno pustovanje smo za najlepše in najbolj izvirne maske pri Gorenjskem glasu in Termah Topolšica pripravili lepe nagrade. Žirija, ki je maske ocenjevala, je imela težko delo, saj je bilo dobrih mask ogromno, tako med gosti hotela Vesna kot med domačini, ki so prišli na pustni ples z ansamblom Vesna, in seveda tudi Glasovci so bili dobro našemljeni. Glavna nagrada Term Topolšica - vikend paket za dve osebi - smo odpeljali s seboj v Kranj - v Stražišče. Ostali so lepi spomini na prijetno pustovanje v Topolšici, kamor se bomo še vračali. • IVI.P. opolšica Najlepši jlancat je imela Olga Žerovnik iz Vogel)- Ploh so privlekli tudi iz Nemškega Rovta v Bohinju. njem običaju, načinu življenja, flanca-tih, krofih. Prireditev pa bi za naprej ob prizadevnih prirediteljih oziroma članih Turističnega društva Cerklje ter ob podpori sponzorjev, ki jih tudi zdaj ni manjkalo, lahko postala tradicionalna. Sicer pa velja, kot so na primer poudarili v programu osnovnošolci in njihovi učitelji: če krofi ne bodo lepi, repa ne bo debela. Najlepše flancate so prinesli: Olga Žerov- nik, Voglje, Šenčurska pot 4; Kati Boltežar, Zgornji Brnik 39; Irena Erjavšek, Cerklje-Največje flancate pa so imeli: Ivanka Remic, Pšenična Polica 10; Rok Remic, Pšenična Polica 29; Stane Žerovnik, Voglje. Šenčurska pot 4 in Olga Žerovnik, Voglje, Šenčurska pot 4. Izbor Naj flancata v Cerkljah pa so podprli Preša, d.o.o-Cvetlični vrt, Bistro Kern. Gostišče Češnar, Trgovina Jaka, Kmečki hram. Mesarija Kepic Cerklje, KZ Cerklje-Agropromet Cerklje, Gorenjski glas, občina Cerklje, Pensi-on Jagodic Vopovlje in Manhattan, d.o.o., Vopovlje. • A. Žalar, slike M. Golobic in A. Ljubo doma! SEJEM DOM Gospodarsko razstavišče v Ljubljani 23. - 28. februar 1999 • stavbno pohištvo • notranja oprema (pohištvo, svetila, talne in stenske obloge) • oprema za kopalnice in sanitarna keramika • gradbeni materiali (kritine, izolacije, barve, laki, instalacije) • naprave za ogrevanje in klimatizacijo • ročna orodja in pribor vstopnica: 850 SIT V vstopnica s popustom: 650 SIT LJUBLJANSKI SEJEM OTVORITEV NOVE PRODAJALNE 22. februar ob 11. url na Savski cesti 34 v Kranju UGODNI NAKUPI NAGRADNO ŽREBANJE TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ, d.d. PRODAJALNA: Savska c. 34, tel.: 360-500-25 SLOVENICA zavarovalniška hiša d.d. Zanesljiva. Varna. Ki prisluhne. Stabilna in uspešna slovenska zavarovalnica vabi k sodelovanju večje število ZAVAROVALNIŠKIH SVETOVALK IN SVETOVALCEV za delo na območju Kranja, Cerkelj, Šenčurja, Radovljice, Bleda, Bohinja, Jesenic, Kranjske Gore, Škofje Loke m Tržiča Ponujamo vam redno zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom ali pogodbeno sodelovanje za trženje zavarovanj. Od kandidatov pričakujemo, da bodo poleg zakonskih izpolnjevali še naslednje pogoje: • vsaj V. stopnja strokovne izobrazbe • vozniški izpit B kategorije in lasten prevoz Vabimo vas, da se nam pridružite in nam najkasneje 8 dni od dneva objave pošljete svojo pisn prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili na naslov: SLOVENICA, zavarovalniška hiša, d.d. Celovška 206, 1000 Ljubljana s pripisom "za razpis". Praznovanje norčavosti Sprevodi, ploh in še kaj Kranj, 15. februarja - Tradicijo so oživeli v več krajih na gorenjskem, tako na primer v Nemškem Rovtu in na ^opnvniku v Bohinju, kjer so za kazen, ker v kraju ni bilo onceti, vlekli ploh. V Šenčurju je društvo Godlarji spet Popravilo velik pustni sprevod, s katerim so pred tednom ni že nastopili v megamarketu Živila v Ljubljani, na pustno soboto pa so prišli na povabilo Mestne občine tudi v Igranj. Osrednja prireditev Godlarjev s pustnim sprevodom 'n kasnejšo zabavo z Gašperji v domu krajanov pa je bila v ob_cini Šenčur v nedeljo. Pustni sprevod in rajanje maškar so Pripravili tudi na Bledu, tako kot lani pa so občino Kamnik ludi letos ob koncu tedna obiskali kurenti s Ptuja. • A. Ž. Šenč encurski Godlarji so imeli osrednjo pustno povorko v občini v nedeljo. Ploh so fantje vlekli tudi na Koprivniku v Bohinju. ll*tni sprevod in rajanje mask so pripravili na Bledu tujskimi kurenti pa je v Podgorju zaplesal tudi k niški župan Tone Smolnikar. Za ekološko cisto obveščanje o pustnem dogajanju so poskrbeli v Medvodah. Paket prosti čas DRUŽINSKI PAKET Tarifa REDNA 7.OD- 1 9.00 NIŽJA* 1 9 .D 0-7 .□ □ Priključna taksa Mesečna nardčnina Pogovori v O 4 1 1 N v D609 V DRUGA OMREŽJA ** V O 4 1 IN v O 6 O 9 V DRUGA OMREŽJA ** (BREZ P.D.) 4. 1 00,00 S IT 2.7DO, OO SIT (BREZ P.D.) so.oo B 2 ,0 O B,50 12,00 (S 6.5% P.D.) 4.366,50 SIT 2.B75.SO SIT (Z 20% P.D.) 60,00 9B,4D 10,20 1 4,40 (BREZ P.D.) 0,00 S IT 1.000,0 0 SIT (BREZ P. D.l 1 S.OD 82,OO 1 5,DO 1 2,00 (S 6.5 P.O.) 0,00 SIT 1 .065,00 SIT (Z 20% P.D.) 1 B.OIl 98,40 1 S, ULJ 1 4,40 STORITVE, KI SO VKLJUČENE V PAKET PROSTI ČASI TELEFONIJA, KLIC V SILI (1 12), PRENOS KRATKIM SPOROČIL (SMS), PREUSMERITEV KLICA, ČAKAJOČI KLIC, ZADRŽANJE ZVEZE IN PO NOVEM TUDI PRIKAZ IDENTITETE KLICOČEGA (CLIP). Osnovni paket DRUŽINSKI PAKET (BREZ P.D.) (S 6,5% P. D ) (BREZ P.D.) (S 6,5 P.O.) PRIKLJUČNA TAKSA 4. 1 00,00 SIT 4.336,50 S IT O,DO SIT o,aa sit MESEČNA NAROČNINA 4.900,00 SIT 5.2 1 B.OD S IT 1 ODO,DO S IT 1 .065,0D SIT TARIFA POGOVORI (BREZ P.D.) (Z 2D% P.D .') (BREZ P.D.) (Z 20% P.D.) REDNA V D4 1 IN V O 6 O 9 45,OD 54,ao 1 5,OD i b,oo 1 O.OO 1 6.00 V DRUGA OMREŽJA ** 6 2 ,D O 74,40 6 2 ,DD 74,40 ZNIŽAN A V 04 1 IN V 0609 30,00 36,aa 1 5,00 i s, a o 7.00- 1 O.OO V DRUGA OMREŽJA ** 52,OD 62,40 52,00 62,40 1 6.00 1 9 .OO NIŽJA* V D4 1 IN V O 6 O 9 1 5,DO 1 B,00 i s.oa i b,do 1 9.DO 7.DO V DRUGA OMREŽJA ** 32,00 3B,40 3 2,aa 38,40 STORITVE, KI SO VKLJUČENE V OSNOVNI PAKET TELEFONIJA, KLIC v SILI () 12), PRENOS KRATKIH SPOROČIL (SMS), PREUSMERITEV KLICA IN PO NOVEM TUDI PRIKAZ IDENTITETE KLICOČEGA (CLIP). PDSLDVh >ll PAKET DRUŽINSKI PAKET (BREZ P.O.) (S 6.5% P.D.) (BREZ P.D.) (S 6,5 P.D.) PRIKLJUČNA TAKSA 4. 1 OO.DD S IT 4.366,50 SIT a,oo sit O,DO SIT Mesečna naročnina 5.500,00 SIT 5.B7 5, 50 SIT 1 .000,00 SIT 1 .065,00 SIT TARI FA Pogovori (BREZ P.D.) (Z 20% P.O .) (BREZ P.D.) (Z 2 D% P. D.) REDNA V D4 1 IN v O 6 O 9 45,OD 54,OD 1 5,OD 1 B,DO 1 O.OO 1 6.00 v druga omrežja ** 6 2,00 74, 40 62, ao 74, 4D ZNIŽANA V041 INV 0609 30,00 36,DO i 5,aa 1 s.oa 7.DO- 1 O.OO v druga omrežja ** 52,DO 62, 40 53,00 6 2 ,4D 1 6.00 1 9.DO NIŽJA* V 041 IN v D 6 O 9 1 5,OD 1 B,OD 1 5,OD 1 B.OO 1 9.00 7.00 V DRUGA omrežja ** 3 2 , D D 3 B , 4 O 32,OO 38,40 PRENOS KRATKIH SPOROČIL VEZA, ZAPORA ZA KLICE, Storitve, ki so vključene v poslovni paket: telefonija, klic v sili (1 12) (SMS), preusmeritev klica, čakajoči klic, zadržanje zveze, konferenčna PRIKAZ IDENTITETE KLICOČEGA (CLIP), OSNOVNI GSM TELEFONSKI PREDAL, OMEJEVANJE IDENTITETE KLICOČEGA, ZDRAVSTVENA STORITEV DRUGO MNENJE, PO NOVEM PA TUDI PRENOS PODATKOV Z DODATNO ŠTEVILKO IN PRENOS FAKSIMILNIH SPOROČIL Z DODATNO ŠTEVILKO. TARIFA REDNA 7.0D- 1 6.DO POPOLDANSKA 1 6.00-22.00 NIŽJA* 2 2.D0-7.00 (BREZ P.O.) priključna taksa mesečna naročnina Pogovori v D 4 1 IN V 0609 V DRUGA OMREŽJA ** V D4 1 IN V O 6 O 9 V DRUGA OMREŽJA ** V 04 1 IN v D6D9 V DRUGA OMREŽJA ** Popoldanski" paket 4. i do,aa sit 4.aao,oa sit (BREZ P.D.) 5 D , D a 72,OD 2 5,00 3 B , O O 1 4,OD 2 Z,DO ( S R E Z P. D . I 4.366,50 SIT 4.260,00 SIT (Z 20% P.O.) 6Q,oa 86,48 30,oa 45,6D 1 6,BO 26,40 DRUŽINSKI PAKET (s 6,5%P.D.) o,aa sit i . d ao ,o a sit (BREZ P.D.) 1 5,OD 72,DO 1 5,OD 38,88 1 5,DO 22,88 O,DO SIT 1 .865,88 SIT (Z 28% P.O.) 1 B.OO 86,48 i B,ao 45,60 1 8,88 26,48 STORITVE, KI SO VKLJUČENE V POPOLDANSKI PAKE1 PREUSMERITEV KLICA, ČAKAJOČI KLIC, ZADRŽANJE 1 TELEFONIJA, ' E Z E , PRIKAZ (1 12), PRENOS KRATKIH SPOROČIL (SMS), KLICOČEGA (CLIP), OSNOVNI GSM TELEFON PAKETIH OD POh NIŽJA TARIFA VELJA V NAVEDENIH ČASIH PO POSAMEZNI SOBOTAH, NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. STACIONARNO OMREŽJE ALI OMREŽJE DRUGEGA MOBILNEGA OPERATERJA. Vse navedene cene pogovorov so v SIT na minuto. Za obračun pdi CENIKI VELJAJO ZA POGOVORE V NOTRANJEM PROMETU. PETKA TER OB SEKUNDNI svoboden kot ptica mobitel SLOVENSKI < * moBiTeL C i - ____,_t nk Podrobni ceniki so na voljo v Mobitelovih centrih in pri pooblaščenih ZASTOPNIKIH. Paket M t D R U Ž 1 N S K 1 PAKET Tarifa redna 7.DO- 1 9.OD NIŽJA* 1 9.88-7.88 Priključna taksa Mesečna naročnina Pogovori v D6D9 IN v D41 V druga omrežja ** v 0609 IN v 841 V DRUGA OMREŽJA ** (BREZ P.O.) 4. 1 88,88 S IT 3.598,88 SIT (BREZ P.O.) 30,88 40,00 1 5,OD 28,88 (S 6,5% P.D.) 4.366,50 SIT 3.823,35 SIT (Z 20%P.O.) 36,aa 48,OD 1 8,88 24,88 (BREZ P.O.) o,aosiT 1 .888,88 S (T (BREZ P.D.) 1 5,88 4D,aa 1 5,88 28,88 (S 6,S%P.O.) 8,88 SIT 1,865,88 SIT (Z 2 8% P. D.) i B,aa 48,OO 1 B.OO 24,aa NAROČNIKI PAKETA Ml SC ) VKLJUČENI V ZDRAVSTVENI PROJEKT DRUG PAKET M 2 O MNENJE. DRUŽINSK 1 PAKETI Tarifa REDNA 7.88- 1 9.DO NIŽJA* 1 9.0D-7.D0 Priključna taksa mesečna naročnina Pogovori v 0609 IN v 041 V DRUGA OMREŽJA ** V 0609 IN V D41 V DRUGA OMREŽJA ** (BREZ P.D.) 4. 1 00,00 SIT 1 .490,00 SIT (BREZ P.O.) 45,oa 68,88 7,58 11,00 (S 6,5% P.O.) 4.366,58 SIT 1 ,586,8 5 S IT (Z 20%P.D.) 54,aa 72,DO 9,ao 1 3,20 (BREZ P.O.) 8,BBSIT 1 .008,00 S IT (BREZ P.O.) i s,aa 68,88 1 5,88 1 1 ,oo TEX, d.o.o. ^92 RENČE °''je 135 a 065/553-670, 041/633-710 hax: 065/553-670 Tr9ovina Lovec STC-HalaA )0,°0 Ljubljana lel: 061/105 17 99 kovina Koptex ^egorčičeva 27 ;0,°0 Maribor 062/224 744 Tr9ovina Lovec ^ešernova 17 S°0 Nova Gorica lel: 065/21 915 Tr9ovina Lovec jalova 2 ?*0 Kranj 6/-: 064/324 965 ^prodaja ?.92 Renče V ^/fax:. 065 563 670 Izbiri ' naveden'n trgovinah vam nudimo pestro čas '0Vske in ribiške opreme ter opreme za prosti • ^Poročamo se za obisk. ^IŽAJ.ROKAVIČARSTVO ^KR,ŽE naA*a 25 ^064/561-371 N£prp^TA 'ZBIRA ROKAVIC IZ USNJENIH IN PR°STl CasUIVIH MATERIALOV ŠPORT IN K^0JAŠK -.0 PODJETJE TREBNJE Gu°TREBNJE Te, °eva 28 ^ rS/44~086. 45-993; 041/760-179 - Ln 6/45-993 " D&n!^ IN R|BIŠKA OBLAČILA -qSVNA ZAŠČITA UN||Fq^E, VRATARSKE, SVEČANE IN DRUGE ^ODne OBLEKE Ubod Ko seidu°ija Novo mesto, d.d. T„,q,°va cesta 35 pL'^8/321-727 SSS?*** začeli s .e9a mesta ima že 75-letno tradicijo. danes m S šivanJem srajc, po katerih slovijo še kotekcjii področJu ženske konfekcije imajo dve Viicji M°^°Vn0 Labod Style in eksluzivno Ella * nooaui 0 kolekcijo Peter Benson so dopolnili Naset!cami ^ kravatami. Srajc kiUiheKb0d° predstavil' s tremi modeli lovskih opremtbi - 0 možno tudl kupiti. S temi srajcami ljaJo številne lovske družine. JJJJ-Marija Burnik KRANJ . jalova 8 ^SNj6pm?24-428. 558-060 NJENA GALANTERIJA wKA zveza Slovenije 10o0n^aulica9 o^BLJANA LOVSKA ZVEZA ZA GORENJSKO Stritarjeva ulica 5 4000 KRANJ Tel.: 064/212-470 MILE R0YAL, d.o.o. 4000 KRANJ Gubčeva 3 Tel.: 064/323-336 - ORVIS: OPREMA ZA MUHARJENJE, DAIVVA - CORMORAN: RIBIŠKE PALICE IN KOLESCA TER VSA RIBIŠKA OPREMA, MITCHELL: RIBIŠKE PALICE IN KOLESCA, MEPPS IN RAPALA: NAJBOLJŠE UMETNE VABE ZA RIBOLOV MOBITEL SLOVENSKI OPERATER NMT a GSM MOBITELOV CENTER KRANJ Koroška cesta 27 Tel.: 064/360-800 Fax: 064/360-810 VSE O MOBITELU MONT-ARS RIBOLOVAČKA REVIJA RIBOLOVAČKE NOVINE 21000 NOVI SAD p.p. 183 ZRJ Tel.: 00381/(0)21 26176 Fax: 00381/(0) 21 26176 - PREDSTAVITEV RIBOLOVSKE RIBOLOVSKEGA.ČASOPISA REVIJE IN M0TEX, s.p., TANJA MODIC 1236 TRZIN Dobrave 1 Tel.: 061/162-13-10 Fax: 061/715-101 - LOVSKE MAJICE S KRATKIMI IN DOLGIMI ROKAVI, LOVSKE DELOVNE HLAČE IZ LODNA IN JEANSA, PUMPARICE IZ LODNA IN JEANSA, LOVSKI BREZROKAVNIKI, STRELSKI BREZROKAVNIKI, JAKNE IZ LODNA - DOLGE IN KRATKE, STRELSKI BREZROKAVNIKI, JAKNE IZ LODNA - DOLGE IN KRATKE, KAPE, KLOBUČKI, RIBIŠKI BREZROKAVNIKI, HLAČE, MAJICE IN KAPE OVIK, d.o.o. Hubadova 27 1000 LJUBLJANA Tel.: 061/347 717 - DALJNOGLEDI PASAT, d.o.o. 1000 LJUBLJANA Gubčeve brigade 35 Tel.: 061/127-30-90 Fax: 061/127-30-90 - PASAT - SPECIALIZIRANA AGENCIJA ZA DOMAČI IN TUJSKI TURIZEM. ORGANIZIRAMO LOVSKE SAFARIJE, FOTOLOV, STROKOVNA IN TURISTIČNA POTOVANJA TER EKSKURZIJE PO EVROPI, AFRIKI, AZIJI IN AMERIKI. PEVEC LEOPOLD, s.p. PROIZVODNJA IN STORITVE Ulica talcev 8 3230 ŠENTJUR Tel.: 063/793-099, 041/611-748 ZASTOPAMO FIRME: LORS, d.o.o., Cankarjeva 10, 3272 Rimske Toplice, KAHLES GmbH, Dunaj - Avstrija PIVOVARNA UNION Pivovarn iška 2 1000 LJUBLJANA Tel.: 061/17 17210 Fax: 061/17 17255 - LOVSKE IN RIBIŠKE SPECIALITETE - PIVO, OSVEŽILNE IN BREZALKOHOLNE PIJAČE PLANIKA, d.d. 4000 KRANJ Savska loka 21 Tel.: 064/222-721 Fax: 064/222-494 -TREKING OBUTEV ZA VAREN UŽITEK V NARAVI PROMONTANA, d.o.o. 4000 KRANJ Koroška 5 Tel.: 064/225-581 Fax: 064/225-582 - PROMONTANA, d.o.o., Kranj, Koroška 5 -p.e. Kranj, Bled, Domžale - Trgovina, zastopstva, turizem - Oprema, obutev in oblačila za treking, kamping in prosti čas Novosti: Zastopstva: Salewa, Lowa, Lafuna, Craft, LeChameau... RACOON, d.o.o. 1000 LJUBLJANA Vilharjeva 25 Tel.: 061/137-73-15 - RACOON - CENTER ZA PROMOCIJO IN POSPEŠEVANJE ŠPORTNEGA IN RIBIŠKEGA TURIZMA RIBIŠKA ZVEZA SLOVENIJE 1000 LJUBLJANA Tržaška cesta 132 Tel.: 061/12-32-361 Fax: 061/12-34-724 - RIBIŠKA ZVEZA SLOVENIJE ZDRUŽUJE 9 OBMOČNIH ZVEZ RIBIŠKIH DRUŽIN, V KATERIH JE VSEH 62 RIBIŠKIH DRUŽIN RIBIŠTVO MOŽINA 1000 LJUBLJANA Gregorčičeva 7 Tel.: 061/222-816 - IZDELAVA IN POPRAVILO OPREME ZA LOV IN RIBOLOV ROŽIČ MIHAEL, s.p. TRGOVINA ROMI Trg svobode 31 4290 TRŽIČ Tel.: 064/561-495 Fax: 064/564-456 - OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA ŠPORTNA OBUTEV - OBUTEV ZA PROSTI ČAS - POHODNA OBUTEV - KONFEKCIJA ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS - VSE VRSTE KOLES ZA VSE SPOLE IN STAROSTI SERVIS TRZIN, d.o.o. 1236 TRZIN Ljubljanska 24 Tel.: 061/721-720 Fax: 061/721-032 - PROIZVODNJA, PRODAJA IN SERVISIRANJE AVTOMATSKIH KRMILNIC, PAŠNIH APARATOV TER ELEMENTOV ZA ELEKTRIČNE OGRAJE SMRKOUJOŽE Podlipovica 16 1614 IZLAKE Tel.: 0601/73560 - OGLEDALA Z LOVSKIMI MOTIVI - REZBARJENJE IZ JELENOVEGA ROGOVJA SPENTER, d.o.o. 1218 KOMENDA Podboršt 27a Tel.: 0609/629-033, 061/842-247 - GOSTINSKE STORITVE STEKLARNA ROGAŠKA - PE DEKOR KOZJE 3260 KOZJE Kozje Tel.: 063/801-306 Fac: 063/801-344 - IZVIRNA UNIKATNA STEKLARSKA DELA Z UMETNIŠKO VREDNOSTJO - GARNITURE Z MOTIVI: MAK, SLAK, DIVJAD, RIBE ITD. ŠEŠIR - Tovarna klobukov 4220 ŠKOFJA LOKA Kidričeva 57 Tel.: 064/652-140 Fax: 064/631-587 - PROIZVODNJA POKRIVAL ZA MODO IN PROSTI ČAS ŠPORT DANILO - DANILO BIŽAL, s.p. 4000 KRANJ Smledniška 32 Tel.: 064/325-050, 041/634-194 Fax: 064/325-050 - BOGATA IZBIRA RIBIŠKEGA PRIBORA TER BLAGA "ARMY" ŠPORTSKI RIBOLOV Tiskarna "Sant-Samobor" Samoborska cesta bb 10431 VSETA NEDELJA R HRVAŠKA Tel.: 00385/1 3372 349; 1 3373 920 Fax: 00385/ 1 3377 350 www.crotours/sportski ribolov E-mail: tiskara-sant@zg. tel. hr. Mesečnik Športski ribolov je uradno glasilo Hrvaške športno ribiške zveze. Izhaja od leta 1995 in je nastal iz Ribarskega vjesnika in časopisa Ribolov z namenom promocije športnega ribištva v celoti in zaščite naravnega okolja. V Športnem ribolovu sodelujejo vrhunski poznavalci ribolova, ugledni novinarji ter hrvaški znanstveniki, strokovnjaki za problematiko rib in voda. Vsebino, skupaj z veliko avtporskih fotografij, sestavljajo strokovni članki o ribiškem priboru, o vabah, o taktikah in tehnikah sladkovodnega in morskega ribolova; zgodbe, prikazi rib, vod in ribolovnih terenov ter poljudno znanstvene priloge s področja ihtiologije, ribištva, ekologije in zaščite naravnega okolja. STE H MILAN, PUSKARSTVO 1352 PRESERJE Kamnik pod Krimom 120 Tel.: 061/631-109 Fax: 061/631-109 - LOVSKO OROŽJE IN DODATNA OPREMA - GRAVERSTVO TRGOVINA FAUNA 4260 BLED Cesta svobode 12 » Tel.: 064/743-340, 0609/633-147 - SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA RIBOLOV "FAUNA-FLYFISHING" TRGOVINA NOVAK SAŠO, s.p. 1230 DOMŽALE Šaranovičeva 25 a, Vir Tel.: 061/716-797, 041/730-964 Fax: 061/716-797 V TRGOVINI NOVAK DOBITE OPREMO ZA LOV IN RIBOLOV: KONFEKCIJO ZA VSE LETNE ČASE, STRELIVO - KROGELNO IN ŠIBRNO, DALJNOGLEDE, KAMENO SOL, GLINASTE GOLOBE, MEDALJE, POKALE, RIBIŠKE PALICE, VIJAČNICE IN OSTALO DROBNO OPREMO ZA LOVCE IN RIBIČE. POLEG TEGA SMO EDINI V SLOVENIJI, KI GRAVIRAMO NA LOVSKO OROŽJE RAZNE ORNAMENTE, MOTIVE IZ NARAVE, POVRŠINSKO, PLASTIČNO ALI Z VLOŽKI PLEMENITIH KOVIN - ZLATO, SREBRO. TRIGLAVSKI NARODNI PARK Kidričeva cesta 2 4260 BLED Tel.: 064/741-188 VEJA, do.o. 8210 TREBNJE Ulica OF 18 Tel.: 061/44-789 - PODJETJE Z LOVSKO OPREMO IN LOVSKI TURIZEM V SLOVENIJI, VOJVODINI, NA HRVAŠKEM IN MADŽARSKEM. VIZJAK ALOJZ 1000 LJUBLJANA Jakčeva 5 Tel.: 061/441-319 - ROČNO PLETENJE RIBIŠKIH MREŽ ZAVOD ZA RIBIŠTVO LJUBLJANA Župančičeva ulica 9 1000 LJUBLJANA Tel.: 061/126 20 19; 125 51 85 Fax: 061/125 51 85 ZOV-REVIJA Trg Nikole Pašića 7/IV 11000 BEOGRAD-ZRJ Tel.: ++ 381 11 32-98-068 Fax: ++ 381 11 32-98-197 - PREDSTAVITEV REVIJE ZVEZA PARAPLEGIKOV SLOVENIJE Štihova 14 1000 LJUBLJANA Tel.: 061/13 27 138 Fax: 061/13 27 252 - RIBIŠKI PLOVCI PARA AlPEN'ADRIA'MESSEN FlERE A L P E A D RI A SUM! ALPE JADRAN Počitniško drsanje Počitniško drsanje na Gorenjskem sejmu bo od 15. do 19. februarja vsak dan od 10.30 do 12.00 in od 13.00 do 14.30 Vsem želi lepe in prijetne počitnice PPC Gorenjski sejem Kranj. AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE s Dragom Papterjem ODMEV JUBILEJA DRUŠTVA ROJAKOV Rojaki v Liechtenstein so bili veseli pozornosti gostov in medijev. Janko Kramberger, predsednik Slovenskega društva dr. France Prešeren v Liechtensteinu je bil presenečen nad medijskim odmevom, ki ga je bilo deležno društvo slovenskih rojakov ob 5-obletnici delovanja društva. Časopis Liechtensteiner Vaterland je ob dogodku zapisal pod naslovom Slovenska godba skrbi za razpoloženje zapisal: "Za 5-letnico Slovenskega društva dr. France Prešeren v Liechtensteinu je bil na glavnem trgu v Vadutu v Rathaus plaz in kasneje pred hotelom Post v Saanu jubilejni koncert. Slovenska pihalna godba Pivovarne Laško in njihove mažoretke so popolnoma zagrele obiskovalce koncerta..." Časopis Liechtenstein Volksblatt je zapisal, da ni lepšega kot darilo k rojstnem dnevu in to so bili ljubeznivi gostje, dobra godba in čudovito vreme. Skoraj istočasno sta se slavila dva jubileja. Slovensko društvo dr. France Prešeren je praznovalo 5-letnico, častna gostja društva Angela VVachter iz Hotela Post v Schannu pa 83. rojstni dan. Prve čestitke so bile iz Godbe Pivovarne Laško, prišli so slovenski veleposlanik kot tudi ostali gostje iz Ljubljane in Kranja, ki so za to priložnost prišli v Schaan. Naslednji dan je bilo ravno tako sloves- no in množično, ko se je zbralo okrog 4000 katoliških Slovencev v švicarskem mestu Einsiedel. Rudi Merljak, desna roka veleposlanika dr. Stanka Busarja je Ivanu Cimermanu, uredniku-novinarju Rodne grude, revije za Slovence po svetu povedal, da trenutno v Švici in Liechtensteinu okrog 5000 Slovencev, med katerimi zavzemajo nekateri izjemno pomembna mesta kot so zdravniki po klinikah, inženirji. Mnogo Slovenk dela v gostinstvu in industriji, v večjih industrijskih mestih kot so Zuerich, Basel, Arbon, Baden, VVinterthur. Presenečeno je pogledal Janko Kramberger, ko mu je Dušan- Perlot, podpredsednik društva Beneških Slovencev, ki živijo ob italijanski meji v Švici in je za to priložnost pripotoval iz Lugiana in mu slovesno izročil za preteklo sodelovanje društveno spominsko zastavico. Ob tem smo pripravili presenečenje še s televizijskim intervjem in dodali še naš medijski odmev. Na 30. evropskem srečanju zdomcev in izseljencev so bili predstavniki iz slovenskih društev iz Avstrije, Nemčije, Belgije, Francije, matične Slovenije, Švice in Liechtensteinskega društva dr. France Prešeren. • D.P., Foto: D.P. TV KRANJSKA Dokomentarni Program - Skupni Projekti AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Andrej Žalar Playback v živo Rudi Jevšek, vodja ansambla nam jc tokrat zaupal, da se trenutno pripravljajo na snemanja novih skladb in na dogovore o letošnji poletni sezoni. Tako prvo kot drugo kar lepo poteka in če bo šlo vse po načrtih, bodo v kratkem posneli še tri skladbe in bo potem izšla že četrta kaseta ansambla Jevšek. Poletje z nastopi ansambla pa se tudi lepo polni. Avtorji skladb ansambla Jevšek so po večini Vinko Štrucl iz Ljubljane, Marjan Ogrin, Franc Lipičnik, nekaj pa sta jih napisala tudi Rudi Jevšek in harmonikar Darko Pire. Med pisci besedil pa so predvsem prof. Ivan Sivec, Fanc Ankerst in tudi Neža Mavrer. O tem, da igra ansambel Jevšek od vsega začetka predvsem v živo, smo že ugotovili. No, igranje v živo je resnično njhova vrlina. Pa vendar velja to njihovo vrlino malce bolj pojasniti. Zgodilo seje ničkolikokrat, izrazito pred leti v Švici. Ansambel je po nekajurnem nastopu začel pospravljati aparature, nakar so pred odhodom z organizatorjem prireditve hoteli narediti še piko oziroma obračun. Takrat pa predstavnik oziroma predstavnik mirno pove, da jim ne bodo plačali, ker so igrali play-back in da je to nenazadnje kršenje pogodbe o nastopu. Nastal je seveda majhen zaplet, pregovarjanje, dokazovan je z obeh strani in nazadnje so fantje še enkrat postavili aparature na oder in ponovno zaigrali na podlagi organizatorjeve trditve plavback v živo. In kakšen je bil potem razplet? Seveda se je prireditelj opravičil, izgovarjal, hvalil in potem tudi poravnal svoje obveznosti. Ansambel Jevšek ima zdaj novo pevko - Veri Rozman Za ansambel, ki ima na prireditvah takšne težave zaradi igranja v živo, je to prav gotovo več kot pohvala. Kaj pomeni plavback, lahko vidimo, ko gledamo TV spote. Res pa je, da na prireditvah nimamo ravno radi tovrstnih plavback nastopov. Še vedno je namreč bolje, da se kdo od članov ansambla med kakšnim komadom nehote zmoti, kot pa, da kdo ostane za odrom, tonsko pa oddaja teče, kot da so vsi na odru. Sicer pa so o igranju v živo in plav-backih cele "znanosti". Rudi Jevšek pravi, da je vsak playback pravzaprav odvisen od prireditve in včasih tudi od številnih zahtev. Sta pa med igranjem v živo in plavbackom tudi dve skrajnosti: v prvem primeru gre za izredno in zahtevno koncentracijsko napetost in napor, v drugem pa včasih tudi že za nevarno brezskrbno sproščenost. GLASBENIKI MESECA - KUPON Ansambel Jevšek Na Alpskem večeru na Bledu je nastopil A.) 5-krat B.) 4-krat C.) 3-krat Obkrožite pravilni odgovor in nam kupon pošljite na naslov: Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj ARION ODGOVARJA Šifra: Sanje Sem 16-letna dijakinja. Tako kot pri večini punc mojih let, sta tudi zame na prvem mestu ljubezen in šola. Zanima me predvsem, ali bo partner, v katerega sem zaljubljena, postal moj življenjski partner oziroma sopotnik. Seveda me zanima tudi šola. Ali jo bom uspešno končala? Bom postala to, kar si močno želim? Prosim, če mi poveste, če je v teh sanjah vsaj kanček resnice. Arion: Tudi mi se vam najlepše zahvaljujemo za pismo in vas lepo pozdravljamo. Izbrala ste si šifro Sanje, kar zelo lepo sovpada z vašim ascendentnim znamenjem, ki se nahaja v raku. Ste izjemno čustvena oseba, svojo čustvenost pa včasih izražate na nekoliko hladen, odmaknjen način. Te vzgibe vam daje luna v znamenju vodnarja. Včasih težko dobite tisti topel čustven izraz, ki je tako zelo pomemben v komunikaciji z drugimi ljudmi. Ravno v letošnjem letu se vaše ascendentno znamenje spreminja v naslednje, v leva. To vam bo pa prineslo veliko pozitivnih, ognjenih sprememb. Kar naenkrat boste bolj spontano izražala svoje zahteve, tako v zasebnem kot tudi na čustvenem področju. Z veliko bolj odločnim korakom boste stopala naprej v naslednje leto. Na poslovnem področju boste dosegli kariero v pravem pmenu besede, zato je pomembno, da se v naslednjih petih letih zares z vso energijo posvetite študiju. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.........................................Ura in minuta rojstva:........................ Kraj rojstva:............................................................................................................ Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 40001 Kranj, Zoisova I. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-24-66 arion ltd. Cankarjeva 8. celje tel.: 063/481-891 cena 1 min - 156 sit VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-24-66 ARION LTD. CANKARJEVA 8, CELJE TEL.: 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE Rodio Triglav Radio Triglav Jesenice d.o.o. Trg Toneta Cufarja 4, 4270 Jesenice tel.:064/861-012, faks:064/861-302 GSM:041 /654-064, http://www.tadiotriglav.si r REKvencE mhz fTCREO RDJ 96 GOREflJSKfl 89.8 Jesenice. 101.5 Bohinj 101.1 Kronj/ko Goro DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJEGA RADIA LOGATEC 1. Mercator - Modna hiša Maribor, PE MODIANA, Center Interspar, Ljubljana - Vič, 061/123-28-72 Vprašanje: Na kateri ulici v Ljubljani se nahaja PE Modiana? Nagrada: brisača 2. Optika Prime, Cesta na Klanec 3/A, Kranj, tel.: 064/324-465 Vprašanje: Ali v Optiki Prime izdelujejo stekla za očala, ki se uporabljajo za delo z računalnikom? Nagrad: darilni bon v vrednosti 4.000 SIT Odgodovore pošljite do sobote, 20. 2. 1999. NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 31. 1. 1998: Mercator - Modna hiša Maribor, PE MODIANA, Ljubljana - Vič: Henrik Hohler, Slovenske Konjice Evex, d.o.o., Vrhnika: Matjaž Kokelj, Železniki Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 061/741-498. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz. Pokličite 061/741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro. ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja S> D «, □ «=> 0 <3D "27 „ D [JMlIMbz: Logmttvc • TrUšk» 148 . td.KMI/741 «32 • fax:0« 1/741 «12 TUDI DRUGJE JE LEPO ... popotniška doživetja, ideje, običaji, kultura, odkrivanje znamenitosti... ... vsak četrtek ob 16.50 ... vsak torek v Gorenjskem glasu ... in popot. mesečniku Svet ljudje Ne pozabite, z vami smo zopet v Četrtek na 88,9 in 95,0 MHz Radia Tržič, tel.: 525-600, 564-564. Pridružite se nam. 174. oddaja Na debel četrtek smo gostili g. Marka Valjavca v pustnem razpoloženju ter podelili nekaj praktičnih nagrad. Danes, na pustni torek, pa ujemite še zadnji utrinek pustnega rajanja. Janja Budič TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ Čisto v vzdušju zadnjih dni in dogodkov se je odpela zadnja lestvica slovenske popularne glasbe in vem, da ni dvoma, da ste uživali, * bo spet možno 20. t.m.. Važno je le, da nas ne zamudite; ob pol tren vse nared na frekvencah 88,9 in 95 MHz. Do takrat pa lep pozdrav Tržiča, obenem pa iskrene čestitke Anji M. iz Žabnice in Marti C. iz Trzi Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič Letvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. Veter - Maškare (2) 2. VVerner - Ti si mi luč v temu (6) 3. J. Anžlovar - Ximeroni (4) 4. N. Kolšek - Cvetovi ajde (6) 5. Z. Predin - Brez golobčka ni Benetk (2) 6. NATAŠA-Tvoj poljub (novost) 7. CALIFORNIA - Ustavil bi čas (novost) 8. RAF IN BAN D - Sonja (novost) 9. VICTORY - Daj, nasmehni se (novost) 10. MAJDA KOSOVEL - Ne, ne budite me (novost) KUPON TA DOBRIH *o RADIA TRŽIČ Glasujem za VAŠA PISEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvem Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glaso RADIO OGNJIŠČE v oddajio po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tak0' da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Slula 26, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 22.02.1900 Popevke: 1. BREZDOMEC - CHERIE BAND 2. BINGO BANCJO MANGO TANGO - K ING STON 3. SONČNI ŽAREK - ČUKI Nz - viže Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1. PODAJMO SI ROKE' VESELE ŠTAJERK-*1 & VILI RESNIK 2. PASTIRĆE MLADO t VASOVALCI 1- ŽIVETI JE LEPO - avs. BORISA RAZPOTNIKA 2. KO MAČKE NI DOMA - ans. GAŠPERJI 3. ZATO SMO MLADI ŠE - ans. LAUFARJ VAŠA PESEM i GLASUJEM ZA Popevko: ^_^==s==s Narodnozabavno vižo: Ime in priimek Naslov: Pošta: Si 4> PROGRAM. VSAK DAN OD 19.00 DO 23.00 OB NEDELJAH OD 9.00 DO 23.00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE I ZATO NAROČITE! Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj.... UGODNE CENE OBJAVE 1 GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJB° ODLOČITEV ,a GORENJSKA TELEVIz-1^ Nikole Tesle 2. p.P-181 4001 Kranj t E-poSta tele-tv-kr@ sl°'^9j Internet: Mtp://vvww.teie-«v-Telefon: 064/331-15= Telefax. 064/327-313 Kontaktni tel.-TV STUD"-' 064/331-156 UREDNIŠTVO: 064/331-159 FAX-POROCILA DE S* 064/331-231 ^, GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZUOHI Š1 Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče, vsako nedeljo ob 11.30 na Koroškem radiu in vsako sredo ob 20. uri na televiziji TV Center, Trbovlje- Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, te na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGARDE SO PREJELI: - Peter Malenšek, Celjska cesta 20, 2380 Slovenj Gradec - Nina Janša, Stegne 7, 4260 Bled -Ana Eržen, Sovodenj 1, 4225 Sovodenj Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. leP1' KUPON ŠT. 6 1. VESELE ŠTAJERKE & VILI RESNIK - Podajmo si roke 2. MARIJAN SMODE - Ne kliči je, srce 3. ans. BRANETA KLAVZARJA - Ančka 4. FRANC FLERE - Za tvoj najlepši dan 5. MAJA DOBROTINŠEK - Vse rože na svetu BAZEN - SAVNA Na kresu 25, Železniki pon'sred"pet-od 15-"21 ure Tel.:064/646/381 Del. čas: tor., čet., od 15.-22. ure in ob sob. ter ned. od 10.-20. ure UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canvoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme 9 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 frrez slovenskih kolajn na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju NAŠI ODPOVEDALI V ODLOČILNIH TRENUTKIH Nastop naših alpskih smučarjev na svetovnem prvenstvi v Vailu in Beaver Creaku ni izpolnil pričakovanj. Kolajne nismo osvojiIi. Se največ je realno dosegel Aleš Brezavšček v smuku, v slalomu pa smo izpustili izjemne priložnosti za kolajne. Kranj, 16. februarja - Slovaški nastop na svetovnem Prvenstvu v alpskem smučanju v Vailu se je začel s smolo. Jemej Koblar je bil v superveles-'alomu na pragu dobre uvrstitve, pa se mu je odpela smučka. Potem je bil na sporedu smuk. Aleš Brezavšček iz Mojstrane je Presenetil sebe in konkurenco in ?svojil 11. mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev v smukih n* svetovnem prvenstvu. Pred ni»mje bil Janko Štefe 13. Na naslednjih tekmah se nam ni izšlo po pričakovanjih in Možnostih, ki so jih imeli naši Srnučarji. V veleslalomu bi dekleta lahko dosegla več, še največ pa je z 8. mestom dosega Špela Pretnar, ki ji je po prvi v°žnji bolje kazalo. Tudi moški So bili povprečni. Jure Košir se Je komaj obdržal med dvajsete-jco- Slaloma sta bila polomija. posebno ženski. Po prvi vožnji je bila slika fantastična: Dov-žanova je bila druga, Pretnarjeva tretja, Bokalova 5. in Hrovatova 14. V drugi vožnji se je vse obrnilo na glavo. Špela Pretnar je začela odlično, brez strahu, bila na pragu kolajne, pa je zletela s proge. Dovžanova in Bokalova nista zdržali pomembnost trenutka in padli na 12. in 13. mesto. Še najbolje je progo izpeljala Urška Hrovat, ki se je s tretjim najboljšim časom druge vožnje uvrstila na sedmo mesto in tako dosegla najboljšo slovensko uvrstitev v Vailu. V nedeljo so ga polomili tudi naši slalomisti. Jure Košir je bil po prvi vožnji četrti z možnostjo kolajne, v drugi pa je vozil prepočasi in bil deseti. Škoda, da je Grubelnik izpadel, Valenčič in Kune pa sta bila solidna 15. in 23. Valenčič je zaradi napake zapravil še boljšo uvrstitev. Dosežki na svetovnem prvenstvu niso dober obet za nadaljevanje tekmovanj za svetovni pokal v alpskem smučanju. Po drugi strani pa so naši smučarji zlasti po zaslugi Koširjevih zmag v slalomu pridobili na veljavi, zlasti pa glavni trener Janez Šmitek, ki ga že vabijo v tujino. Tone Vogrinec in tekmovalci pa bi ga radi obdržali. Na sliki Alenka Dovžan in Jure Košir, oba iz Mojstrane, sta bila zelo blizu kolajn. Če bi jih osvojila, bi bila Mojstrana znova naj smučarska vas na svetu. * J.Košnjek SMUČARSKI SKOKI PREMOČ KRANJSKIH SKAKALCEV Kranjčani ogorčeni, ker trener Jelko Gros v moštvo ni uvrstil od I i enega IVI i h a Ki h ta rja ^"slinja, Planica, 16. februarja Na letošnjem državnem prvenstvu, ki je potekalo v Mislinji z ekipno in posamično tekmo 90-metrski skakalnici in v sanici na 120-metrski skakalni-v Mislinji, je nastopilo 16 tričlanskih ekip, na pos-prvenstvu pa 78 alcev in 11 tekmovalcev v Na .v Lanskih !!?rdijski Plan-i kombinaciji. na« Bl°udkovi skakalnici je naiv?110 48 skakalcev. Daleč lcj.^ec,uspeha so imeli skakalci nom «a Triglava, ki so popol-k0n.a "povozili" slovensko flajve?6"0,0' za kar imata Jani Zaslug trenerja Triglava sta ynlc in Bogdan Norčič, ki de| 2 dolgoletnim zagnanim ta u„m J temi skakalci dosegla rned in ' Toliko tkalcev po 8 imej 'Z ene8a kluba, še ni skoknnoben klub v zgodovini je °v v Sloveniji. Najbolj pa se rn0,ffrern°č pokazala na Kranrni. tekmi' kJer so drUeJCam Prepustili samo Zmaga-meSti I,iriji Fersedu, pripadl'n 3" 4"in 5- mesto paje ame2n Kranjčanom. Pos- je k-r -a P°novno zmagoslav- štirje anJčanov v Mislinji prvi ' v Planici pa prvih pet. je rnoštveno tekmovanje Uličnih Veter' ki je pihal iz s0 j "in smeri, zaradi varnost Naju ,e~. samo eno serijo. VRia'JSl rezu'tat je dosegel Postav n-Miha Rihtar- Prva Peršnln Je Pomagala Ilirijo tekm'i? Zt 16,5 točke- Sob°tna Jša \.d, rr'glavanc še uspešne- Nbn.-,ha Riht točk JS' in to Jani Grilc, trener, ima veliko zaslug za premoč kranjskih skakalcev. Ljubljane so organizatorji vzorno izpeljali tekmovanje. Tekmovanje so omogočili domači smučarski delavci s pomočjo OK Planica in ŠD rateče. Tekmovanje je bilo izredno zenimivo. Kranjčani so tudi na tem tekmovanju prikazali, da so trenutno najboljši slovenski klub, kar pa jim nekateri seveda zavidajo. Po prvi seriji je kazalo, da si bo naslov pri skakal Miha Rihtar, vendar je zaradi slabšega drugega skoka zdrsnil na peto mesto. Zasluženo je naslov najboljšega osvojil Primož Peterka. Po tekmovanju so določili ekipo za svetovno prvenstvo v postavi Primož Peterka in Primož Zupan Urh (Triglav), Peter «--------d- Žonta (Dolomiti) in Damjan n°rdiiski u "]ožem Peterko. V Fras in Jure Radelj (oba Ilirija domaoi kombinaciji je slavil J* « *lajšmn G°razd Urh, Miha Rihtar in Primož Peterka); 2. Ilirija Feršped, 3. Triglav II., 4. Triglav IV., 5. Triglav III., 6. Trifix Tržič. 90 -posamezno člani: 1. Miha Rihtar, 2. Primož Peterka, 3. Primož Zupan Urh, 4. Gašper Čavlovič (vsi Triglav), 5. Gorazd Robnik (Mislinja) in Jure Radelj (Ilirija Feršed), 7. Matej Hribar (Trifix Tržič) in Robert Kranjec, 9. Franc Urban, Milan Živic in Bine Norčič (vsi Triglav). Mladinci do 18 let: 1. Miha Rihtar, 2. Primož Zupan Urh, 3. Gašper Čavlovič, 4. Robert Kranjec, 5. Milan Živic in Bine Norčič (vsi Triglav). Nordijska kombinacija, člani: 1. Gorazd Robnik (Mislinja), 2. Andrej Jezeršek (Triglav), 3. Jure Kosmač (Alpina Žiri), 4. David Adamič (Velenje), 5. Marko Šimic (Triglav). Mlajši člani: 1. Andrej Jezeršek (Triglav), 2. Jure Kosmač (Alpina Žiri), 3. David Adamič (Velenje). 120 - : 1. Primož Peterka, 2. Robert Kranjec, 3. Franc Urban,. 4. Primož Zupan Urh, 5. Miha Rihtar (vsi Triglav), 6. Peter Žonta (Dolomiti), 9. Milan Živic, 10^ Bine Norčič, 11. Gašper Čavlovič (vsi Triglav), 12. Robi Meglic, 15. Matej Hribar (oba Trifix Tržič). • J. Bešter ar ponovno s prednostjo 17 Robnik, pri ežeršek Pa Triglavan Andrej držaW °benem Je bilo tudi do ,o prvenstvo mladincem kjer so mladi osvojili prvih šest Feršped). S to odločitvijo pa se SK Triglav ne strinja in je zahteval, da se v ekipo določi tudi ta čas najboljši slovenski skakalec, po trenutnih rezultatih Miha Rihtar, ki je absolutno daleč pred petim članom ekipe • ™ Oro ■ H prea p •e °ba Hn;aniZator SK Mislinja Juretom Radijem. Triglav neva tekmovanja oprav- il d°bUnPn0' tekmovalci pa so Na n ' Pe Praktične nagrade. v organizaci-p°dkrovif iz Zirovnice pod rov'teljstvom Plive iz napoveduje tudi pritožbo na odločitev Jelka Grosa. Miha Rihtar je bil nato uvrščen v reprezentanco. Rezultati: moštveno: 1. Triglav I (Bine Norčič, Primož Zupan NASLOV TRIGLAVU IN BOGATAJU Mostec, 16. februarja - SSK Ilirija Feršped je bila organizator državnih prvenstev za pionirje do 14 let posameznoin ekipno. Nastopilo je 14 ekip in 75 tekmovalcev. Največ uspeha so imeli mladi Kranjčani, ki so osvojili ekipni naslov in Jure Bogataj (Triglav), ki je osvojil premočno državni naslov. Ekipno: 1. Triglav, 2. Alpina Žiri, 3. Ilirija Feršped, 4. TRii'ix Tržič, 5. Stol Žirovnica; posamezno: 1. Jure Bogataj (Triglav), 2. Tadej Vegelj (Alpina Žiri), 3. Jure Šinkovec (Ilirija Feršped), 4. Jure Kumer (Alpina Žiri), 6. Andraž Kern (Triglav), 7. Janez Tolar (Stol Žirovnica), 9. Rok Urbane, 10. Peter Žonta (oba Triglav). • J.B. URBANIJA ČETRTI Mostec, 16. februarja - SSK Ilirija Feršped je bil organizator državnega prvenstva pionirjev do 10 let posamezno in ekipno. Gorenjski predstavniki so imeli v tej kategoriji manj uspeha. Jure Urbanija Mengeš je zasedel nehvaležno četrto mesto, zmagal je član Ilirije Feršpeda Luka Brnot. Ekipa Ilirije Feršpeda je bila najboljša med ekipami, na tretje mesto so se uvrstili mladi Kranjčani s prvo ekipo, peti so bili Tržičani. • J.B. v LIGAŠKI IZIDI ODBOJKA - V moški odbojkarski ligi je ELVO Bled gostoval pri Šoštanju v Topolšici in zmagali gladko s 3 : 0. Bili so boljši v vseh elementih igre. Vodi Fužinar, Blejci pa so pett, Kamničani, ki so premagali Žužemberk, pa so šesti. V ženski ligi pa so Blejke s 3 : 2 v Ljubljani zgubile s Krimom, v 2. ligi je vodilni Astec Triglav izgubil doma s Šempetrom. KEGIJANJE - V 1. slovenski ligi je Iskraemeco iz Kranja v Dravogradu premagal Dravograd s 7 : 1, Log Steinel pa je doma s 3 : 5 izgubil z Gorico Tekstino. Iskraemeco je četrti, Log Steinel pa predzadnji. V ženski ligi pa srečanje med Lto Kamnik in triglavom zaradi bolezni ni bilo odigrano. Kranjčanke so s tekmo manj tretje, Kamnieanke pa zadnje. • J.K. Ta teden dve mednarodni prireditvi na Gorenjskem BIATLONCI NA POKLJUKI Včeraj se je z otvoritveno slovesnostjo na Bledu začelo 33. svetovno mladinsko prvenstvo na Bledu. Pokljuka, 16. februarja - Svečana otvoritev 33. svetovnega mladinskega prvenstva v biatlonu je bila včeraj na Bledu. Danes so biatlonci že na Pokljuki, kjer se spoznavajo s progo in razmerami nasploh, jutri pa bosta prvi tekmi: sprint za mladince ob 10. uri in za mladinke ob 13. uri, v četrtek pa bosta zasledovalni tekmi. Tekmovalna dneva bosta še v soboto in nedeljo. Naša ekipa se je na prvenstvo pripravljala na Pokljuki pod vodstvom trenerja mladinskih reprezentanc Branka Gomilarja iz Gorij, V reprezentanci so Danilo Kodela in Lucijan Čuk (oba Kovinopiastika Lož), Dani Kušer (Brdo) in Anže Globevnik (Bled) med mladinci in Tadeja Brankovič ter Martina Mohorič (obe TSK Merkur Kranj) med mladinkami. Naši so pri napovedovanju uvrstitev realni. Dva naj bi se uvrstila med deset, eden med mladinci in ena med mladinkami. Po trenerjevem mnenju sta temu uspehu najbližja Danilo Kodela in Tadeja Brankovič. • J.Košnjek Letos pomembni jubileji Planice NOVA KNJIGA O PLANICI Nastala je na pobudo nekdanjega svetovnega prvaka v skokih in sodelavca planiških prireditev Jožeta M i barja, sovpada pa z letošnjimi pomembnimi planiškimi jubileji. Ljubljana, 16. februarja - Jože Šlibar je decembra leta 1995, ko je bila v Planici tekma za svetovni pokal v skokih, predlagal izdajo knjige, ki bi sistematično, pregledno, dokumentarno in reprezentativno prikazala razvoj smučarskih skokov in poletov pri nas in z njimi povezane Planice. Januarja leta 1997 je bila prva seja uredniškega odbora, maja pa je bilo v ta namen ustanovljeno društvo Planica, ki je uspelo v treh letih in dveh mesecih ali 1119 dneh izdati pomembno knjigo Planica 1934 -1999. Stane Mihelič je bil glavni urednik, avtorji in člani odbora pa so bili Svetozar Guček, Marko Rozman, Evgen Bergant, Oto Giacomelli, Vladimir Bras st., Jože Šlibar, Damijan Mlakar, Joco Žnidaršič, Bronislav Fajon, Henrik Ubeleis (umrl leta 1998), Albin Rogelj in Miran Horvat. Ob prvem planiškem obdobju (1934 - 1950) piše Svetozar Guček, od drugem (1950 -1969) Marko Rozman, o tretjem (1969 - 1979) Evgen Bergant in o zadnjem do danes Oto Giacomelli. Vladimir Bras, st. piše o razvoju skakalnic, smuči, vezi, oblačenja in sloga. Posebno poglavje je namenjeno pogovorom in potretom skakalcev in planiških delavcev, znamkam, značkam. Knjigo je fotografsko opremil Joco Žnidaršič, oblikovno pa Bronislav Fajon. Ima 324 strani. Knjiga je prispevek k letošnjim jubilejem Planice in smučarskih skokov ter poletov. Marca letos bo 65 let Planice in 30 let od zgraditev velikanke bratov Gorišek, letos pa mineva 40 let od smrti inž. Stanka Bloudka. • J.Košnjek SMUČARSKI TEKI SOKLICU ZMANJKALE 4 SEKUNDE Kranj - Na zadnji tekmi svetovnega pokala smučarskih tekačev pred svetovnim prvenstvom v Ramsauu, ki se začne že ta teden, je bil v avstrijskem Seefeldu izmed peterice naših tekačev najvišje Blejec Matej Soklič, kije z najboljšim tekom kariere osvojil 33. mesto in le za 4 sekunde zgrešil točke svetovnega pokala na daljši, klasični razdalji (10 km prosto), čeprav je nastopil s starimi smučmi. "Res so zmahane, utrujene, vendar so bile najhitrejše na testiranju. Kaj morem? Važno je, da sem se po seriji tekem v januarju dobro spočil, sedaj pa sem bil že lačen tekem. Veseli me, da lepo kaže tudi za Ramsau," je po teku dejal Soklič. Jože Kavalar (73. mesto) in Joško Petkovšek /76.) mu nista sledila pri najboljšem teku sezone. Med 70 tekačicami (90 tekačev) sta bili obe naši na ravni dosedanjih tekov v tej sezoni, Nataša Lačen je s 36. mestom, točke je zgrešila za 5 sekund, celo pozitivno presenetila trenerja in sebe, saj zaradi bolezni ni tekmovala vsaj mesec dni. Kamničanki Andreji Mali pa prvi nastop v rdeči skupini, med 30 najboljšimi, ni prineslo veliko zadovoljstva, saj je pristala na 42. mestu. "Po dveh kilometrih sem bila še med 30, do cilja me je dobro zdelalo," je o svojem teku povedala Malijeva, kije tekmi tožila zaradi glavobola in rahlega kapljanja iz nosu. • Metod Močnik LE 30 TEKAČEV Rateče - Morda zaradi slabega vremena ali težkega dostopa na start ali pa morda napovedana težka proga na visokogorski Tromeji (cilj 1510 m visoko) je bila vzrok, da se je na dvajsetletnici smučarskega teka Treh dežel, edinstvenemu teku na ločnici treh narodov zbralo le nekaj več kot 30 tekačev. To je le nekaj odstotkov tistih, ki so se marca 1980 iz Kranjske Gore mimo Trbiža zapodili do Podkloštra v Avstriji. Vendar organizacija 12. smučarske prireditve (zaradi slabih zim so izpeljali so tudi že 10 letnih ponovitev krosa treh dežel), ki je bila predvsem v rokah prirediteljev iz Kranjske Gore in Podkloštra, je lepo uspela. Z italijanskega dela skoraj ne sodelujejo. Vendar v anale Teka treh dežel, bo vendarle šlo, da je zmagal Alexander Lugger, 30-letni carinik iz Maria Luggau pri Obertiliachu v Zgornjeziljski dolini. Za njim sta v cilj pritekla tekača z naše strani Metod Močnik in domačin iz Rateč Franci Žbogar, kije v zadnjih dveh kilometrih ugnal mladinca iz Medvod Blaža Brvarja. Peti pa je bil na Tromeji veteran, zmagovalec kategorije AK II Milan Sedušak iz Tunjic pri Kamniku. V najstarejši moški kategoriji nad 50 let pa je zmagal Bzio Pravisani iz Palmanove. Drago Fon iz Blejske Dobrave pa je bil tretji. M. M. PLAVANJE Državno prvenstvo v plavanju za kadete in mladince TRIGLAVU TRIDESET ODLIČIJ Ljubljana, 14. februarja - Čeprav generacija kadetov in mladincev ni več tako številčna kot mlajše, pa je bila bera odličij za Gorenjce v Ljubljani, vendar zelo bogata. Zlasti to velja za Triglavane, medtem ko je bolezen pri Radovljičanih tekmovanju odtegnila favoritinjo med kadetinjami Tamaro Sambrailo, zaradi česar je bilo kolajn manj, kot bi jih bilo v normalnih okoliščinah. Plavalci PK Triglav Kranj pa so se vrnili s 30 odličji: osvojili so 24 posamičnih kolajn, od tega 13 zlatih, 7 srebrnih in štiri bronaste, še šest pa v štafetah. Med dosežki kaže omeniti zlasti sedem zlatih odličij kadetinje Anje Čarman, in sicer v disciplinah 400 metrov prosto, 100 in 200 metrov hrbtno, 200 in 400 metrov prosto, 200 in 400 metrov mešano ter 800 metrov prosto. Sijajen rezultat je dosegla tudi ženska kadetska štafeta 4X100 metrov mešano, ki je osvojila slovenski kadetski in mladinski rekord, odplavale pa so ga Anja Čarman, Vesna Kavčič, Andreja Markuta in Urška Stare. Med Triglavani se je dobro odrezal tudi Rožle Volavšek, ki je osvojil štiri medalje, in sicer bron na 50 metrov prosto, srebro na 400 metrov prosto, srebro na 1500 metrov prosto in zlato na 200 metrov prosto. Po tri medalje sta osvojila tudi mladinca Eva Berra (zlati na 100 in 200 metrov hrbtno in bron na 800 metrov prosto) in Blaž Gašperlin (zlato na 400 metrov prosto, srebro na 1500 metrov prosto in bron na 400 metrov mešano). Ostali dobitniki pa se ponašajo s kolajno ali dvema. Tako je kadetinja Urška Stare osvojila drugo mesto na 50 metrov prosto in tretje na 100 metrov prosto, Vesna Kavčič dve drugi mesti na 100 in 200 metrov prsno, Andraž Zaplotnik drugo mesto na 100 metrov hrbtno med kadeti, Grega Hribar pa prvo mesto v isti disciplini med mladinci. Hribarje dosegel še eno zmago, in sicer na 200 metrov hrbtno. Poleg prej omenjenega rekorda v štafetah se Triglavani ponašajo še s prvim mestom mladinske moške štafete 4x200 metrov prosto (Seme, Gašperlin, Šter, Hribar), tretjim mestom ženske kadetske štafete 4x200 metrov prosto (Stare, Oseli, Oranič, Čarman), drugim mestom iste četverice na 4x100 metrov prosto, prvim mestom mladinske moške štafete 4x100 metrov mešano (Hribar, Kovač, Gašperlin, Seme) in tretjim mestom moške kadetske štafete 4x100 metrov mešano (Zaplotnik, Draksler, Oblak, Volavšek). Bronasto odličje so v štafetah osvojile tudi radovljiške kadetinje, in sicer na 4x100 metrov mešano, sicer pa sta se minuli konec tedna v tivolskem bazenu najbolj odlikovali kadetinji Tina Cesar s štirimi osvojenimi odličji (prvo mesto na 200 metrov prosto, drugi mesti na 200 in 400 metrov mešano in tretje mesto na 800 metrov prosto) in Saša Piškur s tremi medaljami (prvo mesto na 100 metrov prsno in tretji mesti na 100 in 200 metrov hrbtno). • D.Z.Žlebir TENIS [SLOVENSKA ZMAGA>V ROGAŠKI SLATINI Kranj, 16. februarja - Rogaška Slatina je poleg turnirja na Otočcu v mesecu septembru z nagradnim skladom 25.000 dolarjev naš največji ženski profesionalni turnir. V konmkuren-ci posameznic naše igralke niso imele veliko uspeha, saj seje le Katarina Srebotnik, ki je bila edina neposredno uvrščena v glavni del tekmovanja, prebila do drugega kroga. Ostale tri predstavnice s povabilom organizatorja Ana Škafar, Nives Čulum in Maja Matevžič so morale priznati premoč nasprotnic že v uvodnem dvoboju. Tako je zmaga dvojice Križan - Srebotnik v veliko zadoščenje organizatorjem, ki so skupaj z glavnim sponzorjem Edino pripravili zdaj že tradicionalno žensko teniško tekmovanje v dvorani. V finalu je tako naša naveza ugnala bolgarsko- češko dvojico Krivenčeva - Martincova z rezultatomn 7 : 6, 6 : 2. Zmagovalka med posamzenicami je postala češka igralka Kučerova, kije bila v finalu uspešnejša od rojakinje Pelikanove. • Barbara Mulej SEMINAR USPTR PRI NAS Kranj, 16. februarja - USPTR - biro organizira v začetku prihodnjega meseca seminar za trenerje, učitelje in vse tiste, ki bi si to želeli postati. Za tiste, ki ne vedo, kaj je USPTR, naj povemo, da je to največje združenje teniških učiteljev na svetu z več kot 9600 člani v 125 državah. Priznavajo ga mnoge teniške zveze in pomembne teniške organizacije, med drugimi tudi ATP in WTA. Združenje USPTR je leta 1976 ustanovil svetovno znani ameriški učitelj in trener Dennis Van de Meer z namenom, da bi združil v eno mednarodno organizacijo vse učitelje, ki bi uporabljali določeno metodo učenja tenisa ter jo razširil kot bazo za učenje na mednarodni ravni. Prav tako je namen organizacije USPTR promocija tenisa, dvig strokovnosti članov s tečaji, simpoziji, knjigami, revijami in drugimi aktivnostmi ter promoviranje stikov in izmenjavo mnenj ter izkušenj med učitelji tenisa iz različnih držav. Letošnji termin seminarja za pridobitev licence USPTR je od 3.3. - 7.3. na igriščih teniškega kluba Hari v Strunjanu, kjer bo učenje potekalo vsak dan med 9. in 18. uro. Program vključuje učenje vseh udarcev, taktiko igre, mini tenis in instant tenis. Na koncu pa udeležence čaka še opravljanje izpitov, ki na podlagi prikazanega znanja prinese ustrezen naziv. Inlbrmacije in prijave sprejema USPTR Slovenski biro po tel.: 066/782-368. Ta teden pa v Hilton Headu v ZDA poteka simpozij organizacije USPTR in hkrati z njim tudi svetovno prvenstvo trenerjev, ki se ga letos udeležujeta tudi Boštjan Dobršek in Boštjan Mulej. GRAŠIČEVA IN GREG0RC DO 18 LET Kranj, 16. februarja - Še zadnja državna prvaka sta v letošnji zimi postala Ljubljančana Živa Grašič (Breskvarjeva akademija) in Luka Gregorc (Soča), ki sta naslova osvojila teden dni za absolutnim državnim prvenstvom, kjer sta oba pripravila prvovrstni presenečenji. Grašičeva je morala priznati premoč šele v finalu proti Mulejevi, Gregorc pa se je po zmagah nad dvema Daviš cup reprezentantoma uvrstil v polfinale. Tako njuna zmaga na mladinskem prvenstvu ni pomenila seznacije, pač pa le potrdila velik napredek in dober obet za prihodnost. • Marbara Mulej KOŠARKA ROKOMET GORENJCA PORAŽENA DOMA PRVOLIGAŠA USPEŠNA Loka kavo je v Škofji Loki premagala Krka, Triglav pa v Kranju Pošta Branik. Kranj, 16. februarja - Tokrat se najboljšima gorenjskima košarkarskima moštvoma ni dobro pisalo. V tekmovanju za uvrstitev med 1. in 6. mestom je igrala Loka kava doma s Krko in zgubila s 75 : 78. Domači so igrali borbeno, vendar brez kapetana Šubica, vendar to ni bilo dovolj za zmago. Gostitelji so imeli v Ivu Nakiću odličnega igralca in strelca, v Škofjo Loko pa so prišli kot favoriti. Domačini so storili vse, da bi zmagali ali vsaj izsilili podaljšek, vendar niso uspeli. Koše za Loka kavo so dosegli Ivanovič 10, Ceranja 20, Hartman 5, Bošnjak 16, Malovčič 3, Kahvedžič 11 in Karničar 10. Ločani so potrdili, da so zasluženo med najboljšimi šestimi moštvi. Kranj, 16. februarja - Oba loška prvoligaša sta tokrat zmaga'? Bolj pomembna je zmaga moške ekipe. Dekleta so imela v Škofijah več dela, kot so pričakovala. V l.B ligi spet samo polovice" uspeh. Savčanke igrajo vse slabše. Loški rokometaši drugi del prvenstva nadaljujejo uspešno. Tokrat so "skalp" v Loki pustili favorizirani Prulčani. Prvi polčas so dobili gostje, drugi del pa je pripadel Termu, ki je na koncu slavil minimalno zmago. Pohvalo zaslužijo vsi, ki so stopili na igrišče, romunska okrepitev v loški vrsti Voica je zadel desetkrat. Zdaj Ločani lahko mirno nadaljujejo prvenstveni ples. Obstanek Je tako rekoč zagotovljen. V Kranju pa sta za uvrstitev med 7. in 12. mestom igrala Triglav in Pošta Branik, ki je zmagala s 60 : 66. Kranjčani so zaigrali priložnost za zmago in nedopustno popustili. Slabo so igrali v napadu, kar so gostje po zaslugi Tovornika in Verginelle izkoristili. Koše za Triglav so dosegli Stavrov 5, Eržen 11, Krejič 2, Švarc 12, Prevodnik 7, Tarle 10, Drobnjak 7 in Troppan 6. V skupini vodi Slovan s 33 točkami, Triglav, Helios in Kraški zidar pa jih imajo 31 in 30 (Kraški zidar). V prihodnjem krogu odhajata Gorenjca na gostovanje: Ločani v Laško in Kranjčani k vodilnemu Slovanu v Ljubljano. V 1. B moški ligi je Gradbinec Radovljica premagal Ilirijo s 94 : 85. Radovljičani so tokrat zmagali brez težav. Najbolje so igrali Jusič, Koman in Sfiligoj. Gradbinec je še naprej zadnji. V ženski ligi je Odeja Marmor zgubila v Celju z Ingradom 8 58. Pri gostjah je na poraz vplivala tudi poškodba Malackove. Na sliki: na tekmi v Kranju. J.K., foto: T. Doki KEGLJANJE ADERGAS IN KRANJSKA GORA ZMAGALA V GOSTEH Kranj, 16. februarja - 10. krog gorenjske lige v kegljanju je tako kot vsa prejšnja postregel s presenečenji. Adergas je tesno v gosteh predvsem po zaslugi dvojice Ropret - Štular odpravil Elan. Kranjska Gora je po vodstvu Poleta preobrnila potek tekme v svojo korist in zmagal v Škofji Loki. V derbiju za vrh lestvice je Ljubelj z dobro igro premagal Lubnik in ostaja na prvem mestu. Za petami mu je Intercommerce Jesenice, ki je prepričljivo z najvišjim možnim rezultatom premagal slabe goste iz Medvod. Rezultati: Elan : Adergas 3 : 5 (4993 : 5020) - Košir (Elan) 861, Ropret 880, Štulčar (oba Ader.) 873; Polet : Kranjska Gora 2 : 6 (4759 : 4787) - Oberstar (Polet) 849, Sluga (K.G.) 847; Intercommerce Jesenice 2 : Hidro - Prima 2 8:0 (4995 : 4691) -Zebre 869, Filipaj (oba L Jes.) 860; Ljubelj 2 : Lubnik 6 : 2 (5103 : 4971) - Nunar 891, Šorn (oba Ljub.) 887, Fuis M. (Lub.) 893 kegljev. Lestvica po 10. krogu: 1. Ljubelj 14 točk, 2. Interc. Jesenice 13 točk, 3. Kr. Gora in Lubnik po 11 točk... Pari 11. kroga v soboto, 20. 2.: v Medvodah ob 9.30 uri Hidro - Prima : Polet; v Škofji Loki ob 16. uri Lubnik : Intercommerce Jesenice; na Jesenicah ob 16. uri Kranjska Gora : Adergas ter v nedeljo, 21. 2., v Tržiču ob 9. uri Ljubelj : Elan. • Jože Pogačnik VODI ČETRTA POT Kranj, 16. februarja - V občinski kegljaški ligi Kranja so kegljavci odigrali 14. krog. Rezultati, ki so bili doseženi, niso presenetljivi. Tisti, ki št) tudi do sedaj zmagovali, zmagujejo še naprej. Zanimivo pa je, da so tri moštva zmagala kot domačin, tri pa kot gostje. Kegljavci Iskraemeca ne morejo in ne morejo priti iz krize, v kateri so se znašli v letošnjem prvnstvu. Četrta pot nadaljuje z uspehi in je najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta. Vodi Četrta pot pred Belo. • J. Marinček ATLETIKA MARCELA UMNIK ZA 2 CM PREMALO Ljubljana, 16. februarja - V soboto, 13. februarja, je bilo v Ljubljani, v organizaciji AK ŽAK DP za članice in člane. Sedemčlanska ekipa AK TRiglav je pripeljala domov tri medalje, na žalost pa nobene najžlahtnejše. Marcela Umnik je kljub izredni seriji (626, 626, 628 628 cm) za 2 cm izgubila naslov državne prvakinje. Desanka Čalasan iz Celja, najboljša slovenska mnogobojka, je v svojem edinem skoku prek 6 m naredila vse in domov odpeljala še drugo zlato odličje s tega prvenstva. Daje skok v daljino pri dekletih vsako leto kvalitetnejša disciplina, govri podatek, da so kar štiri tekmovalke na tem prvenstvu preskočile 6-metrsko znamko. Nastop Marcele pa napoveduje lov na normo za SP na prostem (665 cm -A norma in 650 cm - B norma) ne bo nemogoč. Triglavanom sta Rožle Prezelj in Matjaž Polak priskakala še dve tretji mesti. Rožle se je pri zelo dobrem začetku v sokoku v višino kasneje nekoliko taktično uštel pri izbiri višin, tako da je nezadovoljen pristal na 3. mestu s preskočenimi 205 cm. Mnogobojec Matjaž Polak je nekoliko presenetil skakalce ob palici in s preskočenimi 420 cm prislužil bronasto medaljo.Tina Čarman je z izenačenim osebnim rekordom v skoku v daljino (595 cm) zasedla 5. mesto. Ljubo Rizonski (660 cm) v moški in Špela Voršič (520 cm) v ženski konkurenci sta zasedla 8. mesti v skoku v daljavo. Bojan Traven je pa v finalu B v teku na 60 m zasedel 6. mesto z rezultatom 7.24 sec. Najhitrejša mlada slovenska atletinja Škofjeločanka Tina Murn se ni udeležila DP, ker je po zelo uspešni dvoranski sezoni že odpotovala na zasluženi počitek na snegu. Precej več dela so imele rokometašice Jelovice. Premagale so zad- njo Burjo, ki pa je presenetljivo dobila prvi del. Ločanke so se, boljšo igro v drugem delu le uspele rešiti. Slave igre v wdfiU tekmah morajo vse bolj skrbeti trenerja Marka Berceta. Kriza je zečela že ob koncu jesenskega dela prvenstva. Podobno kot loški ekipi so se rešili tudi "krompirčki" iz Besni ■ Končno so uspeli dobro zaključiti igro v končnici in pomeniD točki sta ostali doma. Druga zaporedna zmaga prinaša P* potreben mir v moštvo in mirno nadaljevanje je zagotovljen j Preddvorčani so se dobro upirali favorizirani Sevnici, a vec K častnega poraza jim uspelo doseči. Gradbince zdaj čaka se nianso težje delo v boju za obstanek. ,■ V hudi krizi so tudi.rokometašice Save. Lani so se borile za PrV°h gaški status, letos pa so vse bliže repu v drugi ligi. Rešitev moreal najti trener Pavle Srečnik, seveda pa bodo morale "g'a urediti" predvsem igralke same. Rezultati: 1. liga, moški: Tetin Prule 67 21 : 20 (10 : 13); 1. liga, ženske: Burja : Jelovica 21 ■l (13 : 12) 1. B. liga, moški: CHIO Besnica : Šmartno 25 : 24 (}^ 16), Sevnica - Gradbinec Preddvor 27 : 25 (14 : 11) 2. A M* moški: Sava - Črnomelj 29 : 26 (17 : 12); jestvina Koper • Radovljica 25 : 13 ( 8 : 5); Alples - prost 2. liga, ženske: Sava-Novo mesto 26 : 34; rezultat prekinjene tekme 3. kroga: Sava; Polje 20 : 25; Mladinci: Termo : Celje Pivovarna Laško 24 CHIO Besnica : Trebnje 20 : 20; Mladinke: Robit Olimpija : Sav* 58 : 13 Kadeti - polfinale skupina A: Gradbinec Preddvor : TrebA. 26 : 12, Termo A : Ribnica 18 : 25; Ml. dečki (B) skupina: Tr»c-OŠ Naklo 21 : 5. • M. Dolanc VATERPOLO BREZ PRESENEČENJ j' . Kranj, 16. frebruarja - Vaterpolisti so v državnem prvenstvu prešli v zadnjo fazo rednega dela v štirikrožnem sistemu movanja. V 14. krogu do presenečenj ni prišlo, zmagala so m va, ki so že pred igranjem veljala za favorite. . v V Ljubljani pod balonom bazena Kolezija seje odvijalo srečanje mraku med "domačim" Kamnikom in mariborsko Prorjan ai Mariborčani, ki niso nastopili v najmočnejši postavi, so sicer z°?^ gali, a niso ponovili take razlike kot v dosedanjih dveh srečanj Morda je k temu pripomogla tudi svetloba, na kar bo morala rn liti tudi tekmovalna komisija in razmisliti, ali še dovoliti '#riLt tekem na bazenu, ki nima niti osnovnih pogojev, to pa je vidijo z V Kopru je Triglav, ki bo po vsej verjetnosti redni del končalA .„ oddane točke, ugnal včasih najnevarnejšega tekmeca Koper ŽaUe na srečanju prišlo do izključitve dveh igralcev brez pravice zan met1' ečait; »letni jave, za kar bo sledila ustrezna kazen. Triglav tudi na tem sr ju, kot na večini tekem letošnje sezone ni nastopil v komP1' postavi. :ti Zadnje srečanje tega kroga pa je bilo odigrano v nedeljo. * , kranjski pokriti olimpijski bazen je bil zaradi nastopa h0^1^-pod vodo v soboto zaseden. Tivoli je upravičil vlogo enega od ■ didatiov za osvojitev drugega mesta in premagal Kokro s sedrn *j zadetki razlike. FVodi Triglav z 28 točkami pred Proban^ Tivolijem s po 16 točami. Rezultati: Kamnik : Probanka 12 : 1 % : 2, 2 : 4, 2 : 4, 4 : 5); Koper : Triglav 4 : 9 (0 : 2, 2 : 2, 1 : 3, 1 ' Kokra : Tivoli 2:9(1 : 3, 0 : 1,0: 1, I : 4) t$p Prvenstvo se bo nadaljevalo čez štirinajst dni, saj kade . reprezentanca Slovenije odhaja čez konec tedna na mednaro" turnir ISPOLO v Carigrad. Trener reprezentance Kranjčan K y: Čermelj je za ta nastop določil, da bodo barve Slovenije bra £ Miha Vreček, Mitja Puhar (vratarja), Aleksander Mertelj, *°t ^ Mihelič, Matevž Podlipnik, David Baš (vsi Kokra), Jure ^.jjaž Črt Malavašič (oba Triglav), Gašper Senica (Kamnik), ^jrej Ul,. Uroš Štuhec, Jure Pahernik (vsi Probanka Leasing) m Laginja (Koper). • Jože Marinček NAMIZNI TENIS ZMAGA MERKURJA IN KRIŽEV Kranj, 16. februarja - V 12. krogu državne lige je ekipa Mer ^ . gostovala v Ljubljani pri ekipi Ilirija A&S Brnik in zmaga!a sta 2. Kranjčanke so napravile velik korak k osvojitvi prvega ^ pred končnico prvaka. Najboljša igralka pri Merkurju Je • s Polona Čehovin Sušin, ki je prispevala kar tri zmage in slCgZen' Tino Šafran še zmago v dvojicah. Premagala je državni rePrjlgii: tantki Petro Dermastja in Mojco Guzelj. Vrstni red po 12. kRfnjl( Merkur 21, Kaju h Slovan 19, Šampionka 18, Ilirija A&s ^ i 17... Igralci Učila Križe so najprej v zaostalem krogu '§ g0 Radgono in se razšli z neodločenim izidom 5 : 5. V soboto^ p0 v 14. krogu gostili ekipo Vesna Imaq in gladko zmagali s>-> • g0 % dve zmagi so prispevali Xu Chi, Polanšek in Jazbec. Križaru^ 13 točkami na 7. mestu. V soboto in nedeljo je v Krizah po ^ ekipno državno prvenstvo za pionirje. Zmagali so pionirj Edigs Mengeš. Med gorenjskimi predstavniki je ekipa iz Loke osvojila 6. mesto. • D.J., foto: T.Dokl S prvenstva mladih v Krizah LETA ZA UPOKOJENCE NISO OVIRA Kranj, 16. februarja- Tekmovale v veleslalomu je bilo najbolj Množično. Med članicami n ad 60 let so bile najhitrejše Cilka Cerkovnik (Dovje Mojstrana), Kati s?gula (Škofja Loka), Rahela Čop (Žirovnica), Heda Mohorčič (Škofja Loka) in Ivanka Kokalj (Tržič). Cilka Cerkovnik je bila med vsemi ženskami najhitrejša. Med člani-cami od 56 do 60 let so prva m»esta osvojile Francka Šturm (Železniki), Marija Zaplotnik in Slava Pelko (Kranj), Ivanka partner (Železniki) in Tončka Mdiš (Žirovnica). Med članicami 4° 55 let so bile najhitrejše Ivanka Sranc (Gorje), Katarina Poljanšek (Žiri), Viola Rozman Habinc (Podnart) in Meta Zajšek (Dovje Mojstrana). V veleslalomski tekmi upokojencev nad 65 let je zmagal Janko Šekli (Kranjska gora), sledijo pa Aleks Čebulj (Radovljica), Jože Kokalj (Tržič), Janko Stular (Kranj) in Štefan flumar (Kamnik). Med upokojenci od 61 do 65 let so bili najhitrejši Pavel Porenta (Škofja Loka), Franc Ažman (Lesce), Ludvik Soklič (Tržič), Franc Dolinar (Kranj) in Božo Crne (Radovljica). Med člani do 60 let pa so prva mesta osvojili Marko Pogačnik (Koroška Bela), Jože Hladnik in Štefan Močnik (Tržič), Vinko Polak (Kamnik) in Janez Mlinar (Rateče - Planica). Generalno je bil med upokojenci najhitrejši Pavel Porenta. Na tekaškem prvenstvu so bile med članicami nad 60 let najhitrejše Marija Skumavc (Lesce), Tilka Cerkovnik (Dovje Mojstrana) in Helena Kralj (Lesce), med članicami od 56 do 60 let Albina Ristič (Bohinjska Bistrica) in Urška Pangerc (Lesce), in med članicami do 55 let Ivanka Šranc (Gorje), lna Oman (Kranjska gora) in Slavka Čadež (Gorenja vas). V tekmovanju upokojencev nad 65 let so bili na prvih mestih Viktor Repinc (Bohinjska Bis- trica), Marjan Brane (Kranjska gora), Stane Anderle (Lesce), Milan Pivk (Bohinjska Bistrica) in Anton Marn (Škofja Loka). Med člani od 61 do 65 let so bili na prvih mestih Franc Hrovat (Mošnje, Brezje, Ljubno), Valentin Rozman (Bohinjska Bistrica), Martin Pazlar (Žirovnica), Anton Žagar (Škofja Loka) in Pavel Čadež (Gorenja vas), med upokojenci do 60 let pa Janez Mlinar (Rateče Planica), Franc Lapajne (Bohinjska Bistrica), Frido Skumavc (Lesce), Vinko Polak (Kamnik), Janez Milonik (Dovje Mojstrana) in Jože Kogoj (Gorje). • J.K. V TRŽIČU ZIMSKE ŠPORTNE IGRE VSE TEKME V GRAHOVŠAH Trž«č, 16. februarja - Letošnja, s Sne8om bogata zima, je osrečila todi člane Komisije za športno ^kreacijo pri ŠZ Tržič ter Športna društva Lom, ki so z združenimi močmi po nekaj "sušnih" 'etih uspešno izvedli Zimske sPortne igre tržiških delavcev in upokojencev. - praznični dan, 8. februarja, So Pripravili vse tri discipline, sanjanje, veleslalom in smučarje teke, tako da so se sodelujoči tudi lahko odločili za nastop v vseh treh disciplinah in borbo za Naslov najboljšega v troboju. Vsa tekmovanja so bila v Grahovšah, nastopilo pa je več kot 120 udeležencev, med njimi tudi tržiški Požupan Vinko Perne, ki je Uspešno končal vse tri preizkusne. Slednji je skupaj s predsedni-J?^ ŠD Lom Antonom r*egHčem in podpredsednikom ^misije za športno rekreacijo Pn SZ Tržič Ludnikom Sokličem tudi podelil častna priznanja najboljšim na zaključku tekmovanja v Domu krajanov v Lomu. Rezultati: sankanje: ženske nad 45 let: 1. Marija Klofutar (OŠ Bistrica), 2. Olga Bencina (Peko), 3. Ivanka Kokalj (DU Tržič); od 35 - 45 let: 1. Marija Polajnar (Peko), 2. Majda Ahačič (Podljubelj), Milena Dolčič (Peko); do 35 let: 1. Mari Rozman (ŠD Lom), 2. Jana Kos (Peko); moški nad 50 let: 1. Nande Kramar (PeJ^o), 2. Marjan Šivic (OOZ), 3. Ludvik Soklič (DU); od 40 - 50 let: Leopold Perko (Podlj. - Petrol), 2. Slavko Polajnar (OOZ), 3. Blaž Klemene (DU); od 30 - 40 let: 1. Marko Meglic (Podlj.), 2. Lado Torkar (ŠD Lom), 3. Srečo Kos (Peko); do 30 let: 1. Uroš Bahun (Podlj.), 2. Boštjan Rožič (Podlj.), 3. Matjaž Rožič (Podlj.); veleslalom, ženske - nad 45 let: 1. Olga Bencina (Peko), 2. SANKANJE SANKAČIPODLJUBELJA USPEŠNI V TUJINI Sanic U,elj' ,6- februarja - V minulih dneh so se mladi sankači tance eSa kluba Podljubelj udeležili kot člani slovenske reprezen-članj m'adinskega svetovnega prvenstva v Huttau v Avstriji, kot Svca, £'urja pa mednarodnega tekmovanja za Karavanški pokal v V ,na avstrijskem Koroškem. svet0v u so ^e P°SCRej ponosni na dobre uvrstitve na mladinskem sam0 nem Prvenstvu, kjer je v posamični konkurenci Robi Kališnik gov KZ.a desetink zgrešil bronasto kolajno in bil ob koncu peti, nje-osVoj? ga Borut Kranj pa deveti, medtem ko sta v dvosedih letos ga p a 4- mesto in s tem potrdila, da kolajna s prejšnjega svetovne-tutfj _ enstva ni bila naključje. Z malo športne sreče bi uspeh lahko niladi°L,OVi'a' solidna PaJc bila tua"i mlada Tjaša Kališnik, kije med Na p arni osvojila 14. mesto. ^aJtOs Karavank v Svečah pa so osvojili kar tri prva mesta. stareiš° z.ma8an" Drago Česen med starejšimi člani, Žiga Pagon med JMrni dečki M ^i in Mateja Kranj med starejšimi deklicami, Ervin ni|a Je bil četrti v konkurenci starejših dečkov, uspeh pa je dopol-arejša deklica Živa Jane s petim mestom. • R. Kikel MEM0RIAL V P0DLJUBELJU ^'ani s ?6' *erbuarja - Na naravni sankaški progi v Podljubelju so ih tek ^^škega kluba Podljubelj izvedli eno množičnejših sankašk-točke rn 3. Cveto Kaštrun; st. veteranke: 1. Francka Tribušon, Ludvj^o Ko|enc, 3. Ivana Polajnar; st. veterani: 1. Milan Česen, 2. Olga au ° 3- Anton Meglic; dvosedi - ženske: 1. Lojzka Meglic -Katja Marn - Darja Ribič, 3. Zdenka Podpečan - Irena - moški: 1. Boštjan Rožič - Matjaž Rožič, 2. Robi a Šivic, 3. Darko Neme - Samo Neme. • R. Kikel Marija Klofutar (OS Bistrica), 3. Ivanka Kokalj (DU Tržič); od 35 - 45 let: 1. Milena Dolčič (Peko), 2. Metka Sova (Peko), 3. Marica Gaberc (GZK Kriče); do 35 let: 1. lrma Hafner (Kovor), 2. Mari Rozman (ŠD Lom), 3. Jana Kos (Peko); moški: mad 50 let: 1. Ludnik Soklič (DU), 2. Nande Kramar (Peko), 3. Jože Hladnik (DU); od 40 - 50 let: 1. Anton Primožič (Peko), 2. Milan Rozman (ŠD Lom), 3. Lado Meglic (OOZ); od 30 - 40 let: Srečo Kos (Peko), 2. Aleš Rozman (Grahovše), 3. Drago Meglic (Podlj.); do 30 let: 1. Mirko Rozman (ŠD Lom), 2. Jože Tišler (OOZ), 3. Matjaž Hafner (Kovor) Tek na smučeh: ženske: nad 45 let: 1. Marija Perne (OOZ), 2. Marija Klofutar (OŠ Bistrica), 3. Olga Bencina (Peko); do 45 let: 1. Mari Rozman (ŠD Lom), 2. Metka Sova, 3. Milena Dolčič (obe Peko); moški nad 50 let: 1. Ludvik Soklič (DU), 2. Nande Kramar (Peko), 3. Jože Hladnik (DU); od 40 - 50 let: 1. Anton Meglic, 2. Anton Primožič (oba Peko), 3. Štefan Ahačič (BPT); do 40 let: 1. Franci Žnidaršič (Tržič), 2. Jože Bohinc, 3. Drago Primožič (oba OOZ); Troboj: ženske nad 45 let: 1. Marija Klofutar (OŠ Bistrica), 2. Olga Bencina (Peko), 3. Ivanka Kokalj (DU); do 45 let: 1. Milena Dolčič, 2. Metka Sova (obe Peko), 3. Mari Rozman (ŠD Lom); moški nad 50 let: 1. Ludvik Soklič (DU), 2. Nande Kramar (Peko), 3. Jože Hladnik (DU); od 40 - 50 let: 1. Anton Primožič (Peko), 2. Anton Meglic (Peko), 3. Slavko Polajnar (OOZ); do 40 let: Aleš Rozman (Grahovše), 2. Jože Bohinc (OOZ). 3. Franci Meglic (OOZ) • R. Kikel VABILA, PRIREDITVE Občni zbor Planinskega društva Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas vabi člane in prijatelje planin na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 20. februarja, ob 18. uri v dvorani Doma Partizan. Po občnem zboru bo družabno srečanje, na začetku pa bo predavanje, spremljano z diapozitivi, o delovanju društva v zadnjih letih. • J.K. Strelsko prvenstvo v Železnikih - Strelsko društvo Železniki razpisuje prvenstvo občine Železniki v streljanju z zračno puško. Prvenstvo bo v soboto, 20. februarja, ob 9. uri na 5 - mestnem strelišču Osnovne šole Železniki. Tekmovanje Bo ekipno in posamično. Moštva lahko prijavijo društva, podjetja, sindikati, krajevne skupnosti, vaški odbori in druge skupnosti, tekmujejo pa lahko tudi prosto izbrane skupine strelcev. Prijavnina za posameznike je 350, za ekipe pa 1000 tolarjev. Zaželene so predhodne prijave do 18. februarja po telefonu 647-353 (Vencelj Šturm)- Mogoč bo dogovor za trening pred tekmo. Prijave bodo sprejemali tudi na dan tekmovanja. • J.K. Lokostrelska tekma v Škofji Loki - Lokostrelska zveza Slovenije in Lokostrelska sekcija pri Partizanu Škofja Loka prirejata v soboto, 20. februarja, v dvorani Poden v Škofji Loki dvoransko lokostrelsko tekmo Fita indoor 18 metrov. Tekmovalci morajo biti na tekmovališču ob 8. uri, ko bo potrjevanje prisotnosti, pregled orožja in razporeditev po tarčah, tekmovanje pa se bo začelo ob 9. uri dopoldne in ob 13.30 popoldne. Popoldanski zbor pa je uro prej. Tekmovalci morajo obvezno imeti pri sebi licenčne izkaznice. Startnina je od 2000 do 2500 tolarjev, zadnji dan za prijave pa je jutri, 17. februarja pismeno na naslov Vlado Justin, Frankovo naselje 177, 4220 Škofja loka. • J.K. SAH CIGLIČ IN RAVNIK VODITA Radovljica, 16. februarja - V hotelu Grajski dvor poteka člansko prvenstvo Gorenjske v šahu. Po odigranih šestih kolih sta v vodstvu Boris Ciglič, Murka Lesce in Franc Ravnik, Jesenice s po 5 točkami. Stanje po 6. krogu: 1.-2. (5.0) Boris Ciglič (ŠD Murka Lesce), Franc Ravnik (ŠD Jesenice), 3. - 4. (4.5) Aleš Drinovec (ŠS Tomo Zupan Kranj), Slavko Mali (ŠD Murka Lesce), 5. - 9- (4.0) Romuald Jovan (ŠD SI M P Radovljica), Franc Rodman (ŠD Jesenice), Janez Kozamernik (ŠD Murka Lesce), Simona Orel (ŠS Tomo Zupan Kranj), Drago Buha (ŠD SIMP Radovljica), 10. - 12. (3.5) Stane Valjavec (ŠK Kranj Stari Mavr), Stane Korošec (ŠK Stari Mayr), Ivan Pavlin (ŠD Jesenice)... • Aleš Drinovec DESKANJE NA SNEGU NAŠI DOBRI NA JAPONSKEM Kranj, 16. februarja - Po enodnevnem postanku v Los Angelesu se je karavana svetovnega pokala namestila v mesto Asahkava na otoku Hokaido. Ob izredno dobri organizaciji je bil na sporedu samo paralelni slalom, proga je bila mehka, kar našim ne ustreza. Od naših se je v finale uvrstil le Košir na 12. mesto. Zelo dobro je odpeljal Tomaž Knafelj, ki je le za las zgrešil finale, saj so bili vsi tekmovalci zelo skupaj. Zasedel je solidno 22. mesto. Miha Rant pa je zasedel 31. mesto, kar je tudi soliden rezultat. V finalu proga ni dopuščala napak. Kot že nekajkrat je tudi tokrat Koširja pokopal mehak sneg. Košir je izgubil napredovanje v spodnjem delu proge in v končni razvrstitvi zasedel 15. mesto. PREJELI SMO G ROSU NE ZAUPAMO Letošnje državno prvenstvo v skokih za člane in starejše mladince seje končalo - podobno kot luni - s popolnim zmagoslavjem skakalcev našega kluba. Na štirih tekmah je Triglav osvojil enajst (!) od dvanajstih možnih kolajn. To je rezultat, ki ga ni dosegel Še noben klub v 78-letni zgodovini skokov v Sloveniji. Glede na ta zgodovinski uspeh kluba bi pričakovali, da bi funkcionarji in trenerji SZS vsaj javno čestitali klubu. Toda zgodilo se je obratno. Posamezniki, predvsem pa glavni trener Jelko Gros, se je tokrat še posebej trudil, da bi razvrednotil uspeh naših skakalcev. Pri tem je odigral posebno vlogo pri odločitvi o sestavi potnikov za svetovno prvenstvo. Kot je bila njegova navada, je odločal na osnovi "njegovih" kriterijev, kijih je sproti prilagajal situaciji. Pred petimi dnevi je še izjavljal, da so za svetovno prvenstvo trije skakalci "Jiksni", dva mladinca pa ho določil na osnovi rezultatov državnega prvenstva v Mislinji in Planici, Na tekmah sta bila nasporno najboljša Rihtar in Zupan - Urh. S težavo je vključil v ekipo Zupan - Urita, pri Rihtarju pa se je "zataknilo", ker ni bil med osmimi (!) prijavljenimi. Zdaj je problem urediti spremembo v prijavi teden dni pred prvenstvom. Če bi šlo za skakalce iz drugega kluba, to ne bi bilo za Grosa problematično. Na spisku potnikov za svetovno ekipo pa se je zdaj znašel presenetljivo Radelj, ki ima še bistveno slabše rezultate kot npr. Franc Urban. Upravni odbor SK Triglav (v oži i sestavi) je o tej problematiki že razpravljal v nedeljo po tekmi v Planici in se odločil, da trenerju Jelku G rosu ne more več zaupati. Na to odločitev smo, kljub pritisku športne javnosti, predolgo čakali. SK Triglav ima veliko skupino mladih perspektivnih skakalcev in ne želimo, da bi enako končali kot večina, ki je prišla "v roke" Jelku -Grosa. Kje so danes odlični skakalci Grosar Stegna r. Hribar, Bogataj, Meglic ipd? Sprašujemo pa se tudi, kjer so pristali Vrhovnik, Lang, Lenič in še vrsta drugih. Vsi so nazadovali v kvaliteti skokov. Gros odloča vse mimo strokovnega sveta, noče sodelovanja s klubi in ignorira dobronamerne nasvete športnih delavcev. Ker s trenerjem Grosom tudi ni zadovoljen direktor nordijskih disciplin g. Ljubo Jasnič, upamo, da bo v interesu kvalitetnega napredka skokov prišlo končno le do kadrovskih sprememb, sicer je škoda vlagali v delo in denar klubov in SZS v smučarske skoke. Veliko idej in predlogov je posredoval naš klub - vse v interesu napredka skokov, vendar brez kakršnegakoli pozitivnega odziva trenerja Grosa. Upravni odbor SK Triglav PODBREŽANI NA SMUČEH NAJBOLJŠA MOJCA FINŽGAR IN JOŽE GORTNAR Podbrezje, 16. februarja - TVD Partizan je uspešno izvedlo tradicionalno smučarsko prvenstvo. V Gozd Martuljku je tekmovalo kar 118 Podbrežanov v veleslalomu in smučarskih tekih, vse skupaj pa je štelo za kombinacijo. Vsi tekmovalci so prejeli nagrade, ki so jih prispevali številni donatorji, najboljši pa diplome, kolajne in pokale. Po posameznih kategorijah so zmagali: Velesalom: 1. Anže Mihelič (cicibani), Lea Aljančič (ml. deklice), Žiga Jeglič (ml. dečki), Klemen Bohinc (st. dečki), Petra Gortnar (mladinke), Mojca Finžgar (ml. članice), Milena Jeglič (st. članice), Marjan Jerala (ml. člani), Drago Marinkovič (st. člani), Jože Gortnar (Veterani), Janez Benedik (bordarji); Smučarski teki: Mojca Finžgar (člani), Peter Prevodnik (ml. člani), Jože Gortnar(st člani); kombinacija: Mojca Finžgar (ženske) in Jože Gortnar (moški). Iz središča Slovenije v Vaše srce 89,wft*z Radio GEOSSatf*0*1 Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 Poslanski prispevki k slovenski k slovenski blaznosti Branko Grims, državni svetnik Nekoč je "sončni" kralj Lukvik IV. dal poklicati predse literarnega kritika g. Boileauja, mu pokazal svoje pesmi in ga vprašal za mnenje. Kritik, ki je vedel, da se kralju ni dobro zameriti, je z igranim občudovanjem vzkliknil: "Veličanstvo, vam pa resnično ni nič nemogoče - hoteli ste narediti obupno slabe verze in povsem ste uspeli... Napuh je eden od naglavnih grehov. Čeprav so bili izvoljeni na strankarskih listah, se velik del poslancev v Državnem zboru obnaša, kot da so poslani od Boga. Več kot smešno je poslušati vrle poslance, kadar se junačijo, kako so bili na volitvah "najboljši kandidati". Vsakdo, ki razume, kako v praksi deluje sedanji proporcionalni sistem, ve, da je o (ne)izvolitvi odločalo predvsem to, kje (na kateri listi in v katerem volilnem okraju) je kdo kandidiral, zelo malo (skoraj nič!) pa to, kdo je bil kandidat. Samo če upoštevamo ta dejstva, je jasno, zakaj lahko v parlamentu sedijo k nasilju, kriminalu in alkoholu (2,08 promile...) nagnjeni posamezniki, pa tudi ljudje, ki so "prejeli" samo nekaj sto g/asov - ker so glasovi šli političnim strankam, ki so o (ne)izvolitvi kandidata odločile že zdavnaj pred z njegovo razporeditvijo na listi oziroma v za stranko (!!) boljši ali slabši volilni okraj. Vzroki za odločitev o razporeditvi (in s tem o morebitni izvolitvi) posameznih kandidatov so bili od stranke do stranke različni. Po parlamentarnih hodnikih se sliši, da je bila v nekaterih zadevah (vsaj) na meji čisto navadnega podkupovanja (obnova poslovnih prostorov, obljubljen avto za stranko...). V Ljubljani je pred leti krožil celo neki pravilnik "največje" stranke, kije določal kar "tarifo" za kandidaturo. V proporcionalnem sistemu se - še posebej v strankah na oblasti - kaj hitro izoblikuje skupina funkcionarjev, ki je zaradi volilnega sistema praktično nI mogoče zamenjati, saj se preko sistetfia list (izbora okrajev) vedno znova obnavlja. Zaradi proporcionalnega volilnega sistema niti morebitna razglasitev (nezakonitega) početja teh funkcionarjev ni ovira za njihovo ponovno izvolitev. Jasno je, da bodo takšni ljudje storili vse - zakonito in nezakonito (!) - da ohranijo proporcionalni volilni sistem in svoje nedotakljive (pre)dohro plačane stolčke. Takšni poslanci - ki "v imenu vsega ljudstva" nastopajo kot "vsevedna avantgarda" - napovedujejo celo spremembo zakona o referendumu, po kateri bi bilo volivcem dopuščeno le še, da bi "odločali" izključno o zadevah, za katere bi predhodno že glasovala (!) večina poslancev. Kako "demokratično " - nekateri bi očitno radi, da bi "neuko" ljudstvo lahko le še občasno potrdilo odločitve "avantgarde" (in volivcem vnaprej onemogočili odloči- te karkoli drugega) - natanko tako kot minulih 45 let... Sedeminštirideset poslancev, ki so podpisali zahtevo za revizijo odločbe ustavnega sodišča, kije ugotovilo, da je na referendumu zmagal predlog za dvokrožni večinski volilni sistem, dobro ve, da za ponovno odločanje ustavnega sodišča ni prav nobene zakonske podlage. Tak predlog ni samo v očitnem nasprotju z zakonom, ki določa, da so odločbe ustavnega sodišča dokončne; tak predlog je skregan s temeljnimi načeli mednarodnega prava in tudi v očitnem nasprotju s slovensko ustavo. Po ustavi je namreč državni zbor zavezan odločitvi ljudstva, sprejeti na referendumu inje dolžan (!) izvršiti, kar mu naloži ustavno sodišče. Večina poslancev je torej (že šestič!) ravnala v skladu z zgoraj vavedenimi načeli Ludvika I V. - pri obrambi svojih stolčkov je želeda poteptati zakon in ustavo in to ji je povsem uspelo. Vprašanje je le, ali bo večini poslancev v tej pravni farsi "pomagalo" še ustavno sodišče v novi (ultralevi) sestavi in s tem povzročilo svoj polom in mednarodno sramoto za Slovenijo. Svarila mednarodnih institucij o tem, da ne bodo tolerirale teptanja človekovih pravic (prav to namreč večina poslavcev v obrambi svojih privilegijev tudi počne), so vse glasnejša... Poslanci so v proporcionalnem volilnem sistemu predvsem odgovorni svojim strankam, volivcem pa skoraj nič. In strankarske elite dobro vedo, da bodo v večinskem volivncm sistemu izgubile svoj vpliv dvakrat. Ne bo več manipulacij z listami, odločali bodo priimki in imena kandidatov. Že pred volitvami se bodo morale oblikovati povezave (sorodnih!) strank ter sestaviti vladni program in vladno ekipo. Volivci bodo lahko na ta način v resnici odločili, katerega od ponujenih programov (in s tem vladi) želijo. Na dan volitev bo vse jasno - točno se bo vedelo, kdo je oblast in kdo opozicija, ker bodo tako odločili volivci! V večinskem sistemu odpadejo vse povolilne kravje kupčije z glasovi volivcev, s katerimi so strankarske elite kupovale ministrske stolčke in tega se nenačelni strankarski veljaki bojijo kot hudič križa. Si predstavljate po večinskem sistemu izvoljene poslance, ki bi se požvižgali na odločitev volivcev na referendumu in nato s svojim imenom in priimkom (!) znova stopili pred te iste volivce!? Bolj slabo bi se jim pisalo, saj v večinskem sistemu ni "zaščite"strankarskih list... Je pa zato mogoče uveljaviti osebno odgovornost, ki ščiti volivce pred poslanskimi prispevki k slovenski blaznosti, kakršna je zahteva za revizijo odločbe ustavnem sodiš- PREJELI SMO "Za tri vikendaše 300 ton soli" Odgovor na članek objavljen v Gorenjskem glasu, 8. 2. 1998 V članku "Za tri vikendaše 300 ton soli", avtorica članka D. Sedej piše o vzdrževanju vršiške ceste ("metanju denarja skozi okno"), po kateri naj ne bi bilo nikakršnega prometa. Avtorica se sprašuje, "zakaj nihče (?) noče naravnost povedati, kdo se je odločil za pluženje ceste in s kakšnimi argumenti se je pojavil". Tovrstna vprašanja so vsekakor vprašanja, o katerih novinarka ne razmišlja, koje prispevek že. napisan in celo objavljen, ampak ko prispevek šele piše oziroma pripravlja. Ključ do objektivnega obveščanja javnosti leži prav gotovo v iskanju pravega vira informacij. Vira informacij za D. Sedej pa žal ne moreta biti ne DDC, d.o.o., Družba za državne ceste, še manj pa DA RS, d.d., Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki jih omenja v svojem članku. DDC, d.o.o., Družba za državne ceste, je inženirsko podjetje, ki se ukvarja z inženirskimi posli, DA RS, Družba za avtoceste v republiki Sloveniji pa je javno podjetje, zadolženo za izvajanje Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Cesta preko Vršiča seveda ni avtocesta, pač pa državna cesta in je kot taka v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za ceste, organa v sestavi Ministrstva za promet in zveze. Prav zimska prevoznost ceste preko Vršiča je jedro dolgoletnih prerekanj med prebivalci Posočja in Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Direkcija je zmeraj strokovno, predvsem pa iz razlogov ekonomičnosti utemeljevala zimsko prevoznost ceste, prebivalci Posočja pa so v znak protesta lastnoročno "kidali" cesto. Tudi novinarji ste bili v času zapor ceste preko Vršiča v preteklih letih bolj na strani ljudskih množic, kot na strani strokovnih presoj, kar je moč razbrati tudi iz članka D. Sedej "Kranjska Gora sanka - Trenta nasanka", objavljenega v Gorenjskem glasu, dne 15, maja 1998, na strani 5. V tem članku D. Sedej piše: "Zimska prevoznost ceste preko Vršiča je za Trentarje nedvomno življenjskega pomena za povezavo s Slovenijo - zdaj morajo, denimo, v Ljubljano potovati preko Italije - za kranjskogorsko občino pa je izjemnega turističnega pomena." Gre torej za očitno sprenevedanje novinarja, kije še včeraj zagovarjal prevoznost ceste, danes pa temu že nasprotuje. Nekateri bi se rajši sankali, kot vozili z avtom, mediji pa iščete nove afere v izmišljenih 300 tonah soli. Nihče pa se žal ne spomni potresa v Posočju, ko so bili prebivalci Posočja dejansko odrezani od sveta. V taki situaciji tudi Direkcija Republike Slovenije za ceste ni zmogla več zagovarjati zgolj strokovnofinančnega vidika zimske prevoznosti ceste preko Vršiča, temveč je morala na problem gledati še širše, državno-gospodarsko. Prav posledice potresa v Posočju so tisti ključni razlog, da se je Direkcija Republike Slovenije za ceste, v sodelovanju v Hidrometeorološkim zavodom Republike Slovenije, v letošnjem letu odločila za poskusno celoletno prevoznost ceste preko Vršiča. Po koncu zimskega vzdrževanja cest bo izvedena analiza Umskega vzdrževanja, s tem pa tudi analiza možne nadaljnje zimske prevoznosti ceste preko Vršiča. Služba za odnose z javnostmi Direkcije Republike Slovenije za ceste Nered na dvorišču šole Sem babica vnukinje, ki obiskuje osnovno šolo v Radovljici. Ze dalj časa opazujem zmedo, ki se dogaja na dvorišču te šole. Pravzaprav to ni več dvorišče šole, ampak parkirišče avtobusov. Vsak dan se otroci prebijajo skozi to pločevino, ki jo obdajajo oblaki izpušnih plinov. Še hujše je sedaj v zimskem času, ko je koncentracija teh plinov še večja. Včasih pospremim vnukinjo v šolo in verjemite mi, plašč moram za nekaj časa postaviti na zrak, da se razdiši. Poleg tega parkirišča je tudi športni stadion. Si predstavljale naše otroke, kako tečejo, si krepijo telo in zdravje, seveda ob pomoči izpušnih plivov in ropota. Šolska stavba je postavljena na idiličnem kraju. Okoli nje so travniki, njive, gozdiček. Tu naj bi vladala mirnost, ne pa nenehni ropot. Potem pa je tu pe problem parkiranja ob raznih sestankih, prireditvah, kajti avtobusi niso majhne škatle. Šola naj bi ščitila interese naših otrok in staršev. Toda pri vodstvu te šole to ne šteje, kajti pri njih velja, denar je sveta vladar. Občinsko vodstvo pa si je na lahkoten, vendar nesramen način rešilo problem parkiranja avtobusov. Dragi starši, svetujem vam, pospremite enkrat otroke v šolo in se prepričajte. • Anica S. Kritično o predstavitvi brošure Novinar Gorenjskega glasa Štefan Žargi je v Gorenjskem glasu, dne 5. februarja 1999, objavil članek pod naslovom Ob izidu brošure o pobi)ju 50 talcev - Celovit opis dogodka pred 55 leti, ki je brez dvoma korektno in strokovno spisan. Vendar pa menim, da je treba bralce, še predvsem Ločane, dodatno informirati o nekaterih stvareh, ki so poleg že opisanih bile tema na predstavitvi brošure 3. februarja v Škofji Loki. Dodatna informacija naj bi osvetlila predvsem uporabo gradiva, ki predstavlja jedro brošure in je bilo ključno za njen nastanek in predstavila njih avtorje. Razen tega pa bi jih seznanila tudi z odkritjem seznama aretiranih Ločanov en dan pred tragičnim dogodkom, s katerim se do sedaj ni razpolagalo. V brošuri na strani 12 je zapisano, da je poleg dokumentacije, ki jo hrani Loški muzej v Škojji Loki, bila predvsem upoštevana raziskava Staneta Pečarja (objavljena v Loških razgledih, letnik 1955) in nekateri drugi prispevki, objavljeni v Loških razgledih (Kobal, 1984, Berčič, 1984) in v knjigi Pomniki NOB na Škofjeloškem (Podnar, 1986). Predstavnik uredniškega odbora dr. Branko Berčič je v uvodni besedi na predstavitvi brošure potrdil tisto, kar je o uporabi gradiva zapisano na str. 12 brošure in pri tem še posebej izpostavil moje raziskave. Omenil je, da brošura ne osvetljuje nekih povsem novih dejstev (vsaj ne bistvenih), vendar je velikega pomena, ker na enem mestu opisuje ta tragični dogodek. Tudi naslov brošure je v celoti povzet iz mojega gradiva, ki je bilo objavljeno v Loških razgledih v letu /995. Prav tako so uporabljeni življenjepisi in fotografije ustreljenih talcev, ki sem jih zbral pri njihovih sorodnikih ter dokumentarne fotografije, ki mi jih je izročila lastnica foto ateljeja Julijana Šelhaus iz Škofje Loke. Takrat sem bil namreč zaposlen v Loškem muzeju in sem bil odgovoren za področje novejše zgodovine. Na predstavitvi sem tudi poročal, da sem po naključju prišel do seznama Ločanov, ki so jih Nemci aretirali en dan pred dogodkom (žal sem ga dobil po izidu brošure in se ga torej ni moglo uporabiti pri njenem nastajanju). Izdelal ga je leta 1983 na podlagi knjige begunjskih zapornikov znani razisko- valeč in pisec novejše zgodovina Jože Vidic. Na podlagi seznama, ki vsebuje 71 imen (od tega ^ žensk in 26 moških), fejjj zaključimo, da so Nemci aretirali 90 Ločanov (enako število moških in žensk - vsakih 45), 0" katerih so 19 moških izbrali 'J talce, še preden so ostale areH-rance (71 po številu) poslali'1 begunjske zapore. V brošuri / na podlagi nemških virov navedeno število 80. Na koncu seznama je Vidic zapisal, da so Ne",c' tistim Ločanom. ki so jih i:p^'' /i iz begunjskih zaporov, zagrozil, da jih bodo postrelili, če * bodo vrnili domov. Napotili # jih v Nemčijo, kjer naj si sat"1 poiščejo delo. Škoduje, da v brošuri manjkajo podatki o nadaljnji usodi aretiranih Ločanoi (vsaj številčni). • Stane Pečar, Škofja LoM Zanimiv sprehod po Tržiču Poročaj! ste (avtorica PB)6 zanimivem sprehodu po Triicli na predvečer Prešernovega d$Š Bil je menda res zanimiv, soj so "klicali duhove". Prvič, prW trti so bili kot duhovi v prazni Tržiču, drugič pa zato, ker se F narobe razumelo razmerje m it kranjskim ranocel nikom Pomažem Piree m, Prešernov'1" zdravnikom v zadnjih dneh Pe5'. nikovega življenja, saj si sKora) ni misliti, da bi duh že pokoji ga pesnika obiskal svojec zdravnika, preseljenega v šele po pesnikov i smrti (m današnjem stanju v zdravstvu M to lahko postane praksa-Mišljeno je bilo, da sta se rnoT® jezični ranocelnik in jeZic" dohtar v Kranju kdaj srečala P izmenjala svoji duhoviti nmejiJ'-Prof. Janez Stfr višji kustos v tržiškem muw RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOCJ Peticija ministru Slavku Gabru V Osnovni šoli Orehek se je v četrtek, 4. februarja 1999, končal dvodnevni seminar z naslovom Prometna vzgoja v osnovni šoli. Seminarja seje udeležilo več kot 30 gorenjskih učiteljev, namenjen pa je bil šolskim mentorjem prometne vzgoje in učiteljem, ki pripravljajo učence na kolesarski izpit. Priznani slovenski strokovnjaki so učiteljem spregovorili o psihologiji otroka, mladega udeleženca v prometu (dr. Marko Polič), o varnosti otrok v luči novega Zakona o varnosti v cestnem prometu je predaval mag. Bojan Žlender,- mag. Tomislav Šibenik pa je predstavi/ varno pot v šolo in na osnovi teh podatkov so morali učitelji - mentorji prometne vzgoje pripraviti načrt varne poti za svoje šole. O prometni vzgoji v šoli je učiteljem spregovoril France Tomšič, ga. Helga Kucler pa je predstavila metodični pouk prometne vzgoje na razredni stopnji. Za pripravo in izvedbo seminarja o prometni varnosti je poskrbela ga. Jožica Čampa, svetovalka iz ZRSŠ - OE Novo mesto. Pri vzgoji otrok za varno obnašanje v prometu ima zagotovo pomembno mesto tudi šola. Da bi šola dobro opravljala svojo nalogo, moru biti izpolnjenih nekaj pogojev, na katere so na seminarju v posebni peticiji opozorili učitelji - mentorji prometne vzgoje. Peticija se glasi: Spoštovani gospod minister Slavko Gaber Na podlagi 126. člena, točka I. do 7., Zakona o cestnem prometu iz leta 1998 ste dolžni pripraviti program usposabljanja za vožnjo kolesa, program kolesarskega izpita in obrazec kolesarske izkaznice. Udeleženci seminarja zahtevamo, da to opravite najkasneje do 15. marca P)99. V nasprotnem primeru te dejavnosti v OŠ ne bomo več opravljali. Hkrati zahtevamo, da se tudi pravno uredi (zaščiti) status učlitelja - mentorja prometne vzgoje, zlasti glede njegove odgovornosti pri izvajanju praktične vsebine za pridobitev kolesarskega izpita. Zahtevamo, da se te vsebine točno določijo, da se PREJELI SMO določi odgovornost učitelja in da se določijo normativi, koliko učencev sme učitelj - mentor prometne vzgoje spremljati pri izvajanju praktičnih vsebin. Prosimo tudi za natančna navodila za delo učencev prometnikov. V primeru, da te dejavnosti ti učenci ne smejo opravljati, nas pisno obvestite. Želimo, da se uredi možnost nagrajevanja za delo učitelja -mentorja prometne vzgoje. Odgovor pošljite gospodu Tonetu Šivicu, OŠ Bistrica Tržič, podružnica Kovor, 4290 Tržič. Udeleženci seminarja prometne vzgoje v OŠ (z lastnoročnimi podpisi) -Ml ^43^ M/ Ustavno sodišče in modro nebo z vrtnico iz SDS Kdo je vplival na Ustavno sodišče, da ni upoštevalo vrstnega reda prispelih zadev Marca 96 sem sode/oval pri pripravi treh pobud vloženih na Ustavno sodišče zaradi zakonodajno nedorečenih postopkov pri podeljevanju koncesij za uporabo naravnih virov. Vse tri pobude so bile vložene pod številkami U I 62/96, U I 64/96 in U I 65/96. Vse tri pobude po treh letih še sedaj niso rešene. V januarju 97 je g. Janez Janša v imenu stranke SDS vložil pobudo pod št. U l 12/97, ki jo je Ustavno sodišče že obravnavalo in prineslo neko odločitev, ki je predmet raznih obravnav, predvsem zaradi storjenih procesnih napak in porušenja zaupanja v načela pravne države. Iz datumov vloženih pobud pa je nedvomno razvidno, daje nekdo iz stranke SDS ali blizu njej vplival na Ustavno sodišče, da se je le-to odločilo, da ne bo spoštoval0 vrstnega reda prispelih zadev W da bo z zadevo g. Janeza Janse prednostno obravnavalo. Pod takim vplivom, da ustavno sodišče "preskoči" vrtni re" prispelih zadev za eno leto Je vsekakor ustvarjen dom o nepnm iranskosti odločitev ustavnih sodnikov v posameznih zadevah- Vodilna zakonodaja je ta^ pomembna, da se mora v park1 mentu sprejemati z dvotretjias^ večino. Zato ne morem razum1'11 da Ustavno sodišče s taki* mefr razmerjem sprejme tako po bno odločitev (pet za, štirje prt"* kar poraja misel, da je b,l° Ustavno sodišče pri tej odločb pod nekim pravu nenaravnim Prl tiskom inje minimalna večina. *f je bila sicer že v odhajanju spf* jela sporno odločitev. ( Vsekakor pričakujem, da W Ustavno sodišče na zaht& ^ poslancev zadevo ponovno Prej sodilo v prid razvoju demokrat* in ne dvotirnosti dneh nasproti vozečih vlakov. Božo Dukič, iiir- Jjrek, 16. februarja 1999 PISMA, POPUSTEK 25. STRAN • GORENJSKI GLAS Odgovor na članek "Zeleni Slovenije -pismo ministru Marušiču" ■ (Gorenjski glas, 5. februarja 1999) v članku Slo ve nije naslovom "Zeleni Pismo ministru —rušiču", ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu, dne 5. februarja 1999, avtor med drugim navoja, da je nekdanji član in funkcionar Zelenih v Kamniku, « se je lažno predstavil za še vedno aktivnega člana stranke, °d pooblaščene servisne organizacije prevzel fotokopirni stroj, ki So ga Zeleni Slovenije dali v Popravilo. Stranka je storilca ovadila na domža Iskem okrožnem državnem tožilstvu, ki pa po navedbah avtorja članka v treh mesecih ni storilo ničesar za vrnitev stroja. Zato zeleni Slovenije oziroma v njihovem '^enu gospod Božo Dukič, kije Pravosodnemu ministru pisal Qdprto pismo, sprašujemo pravosodnega ministra koliko časa Se lahko zmikavt vozi z ukrade-n'm avtom (koliko časa je tako n'ožno doma fotokopirati z ^zakonito pridobljenim fotoko-P'rnini strojem)?" 2 dogodkom, ki ga navaja av'or članka, je bilo Ministrstvo Za pravosodje seznanjeno šele z °bjavo odprtega pisma g. "ukiča pravosodnemu ministru. podlagi 61. člena Zakona o državnem tožilstvu (ur. I. RS, št. 63/94) bo Ministrstvo za pravo-s°dje od pristojnega državnega tožilstva zahtevalo poročilo o navedeni zadevi in po prejemu Poročila pristopilo k morebitne-m't ukrepanju, če bodo za to obstajali pogoji. Hkrati želimo tudi poudariti, da so državna tožilstva v skladu 2 drugim odstavkom 5. člena **>kona o državnem tožilstvu ^»lastojni državni organi, aržavni tožilci pa v skladu z °dločbo drugega odstavka 1. cle"a Zakona o državnem tožil-Slv" opravljajo svoje naloge na ^dlagi ustave, in zakona, "uvedeno pomeni, da Mini-s'rstvo za pravosodje ne more vP[ivati na državne tožilce pri sevanju konkretnih kazenskih zadev. And So« reja Lang, šefinja kabineta , čni dan *a nekaj časa sem zapustil slo-Vet1ski politični in tudi geografski Prostor in odšel na drugo stran KQravank. Pa nisem bil sam. Bilo nas.le veliko, najmanj več sto in samo iz Kranja trije veliki avto- busi. Da o Jeseničanih in drugih in seveda o domačinih niti ne govorim. Bil je sončen dan. Hladen, kot se za zimo spodobi, toda sončen. Prijazen, če razumete, kaj to pomeni. Ko te v mali vasi Sveče pri Bistrici v Rožu (na avstrijskem Koroškem, sicer pa še vedno bolj v Sloveniji kot pa v Sloveniji sami), v gostilni in na cesti vsak domačin prijazno pozdravi z "Dober den!" in "Lepo, da vas je toliko prišlo od tam čez...!" In ko posebno "dober den" tako zelo spominja na staro slovanščino, da me vsakokrat gorko pogreje, ko "zavedne" "slovenske" "znanstvenike" in kvaziz-nanstvenike poslušam, kako kva-kajo, da smo nekakšni potomci nekakšnih Venetov, ki samo slučajno že tisočletje in pol govorimo slovanski jezik. Kar je seveda samo še dokaz več o zdaj že bolezenski nagnjenosti nekaterih "Slovencev" do izdajstva. Ko bi na vsak način radi bili nekaj, kar niso. Morda samo zato, da bi zatrli svoj manjvrednostni kompleks, ki ga seveda zaradi svoje poniglavosti povsem upravičeno imajo. Saj tudi so manj vredni. (Seveda bodo to trditev zelo zamerili, ampak dejstvo, ki ga sami podpirajo je, da sami hočejo manj vredni biti. Da pač lahko še naprej iščejo bolj nobel prednike za bolj nobel prihodnost...) Da, da, ljudje, bil je sončen, čeprav nekoliko hladen zimski dan. In dva razloga sta bila, da smo se zbrali tam. Prvi razlog je bil obletnica smrti narodnega heroja MATIJE VERDNIKA -TOMAŽA, kije na pokopališču v Svečah pokopan skupaj s še desetimi tovariši, padlimi partizani, ki so vsi kot heroji padli za slovensko zemljo, za slovensko domovino, za svobodo, za slovenski narod. V neenakem boju z neštetokrat močnejšim nacističnim sovražnikom, kot je dejal eden od govornikov. Ko so bili kot gorski bori iz pesmi Mihe Klinarja, ki jo je recitiral Miha Baloh. In ki so se jim kakor rdeče in' belo in modro morje poklonile številne partizanske zastave z rdečo zvezdo in z imeni slavnih partizanskih enot in organizacij borcev z obeh strani meje. In ki jim je cerkveni zbor iz Sveče zapel pesem stare slovenske domoljubne bolečine: Rož, Podjuna, Žila, venec treh dolin... (Morda jo še poznate, čeprav je iz slovenskega radia ali TV zlepa ne morete slišati...) In drugi razlog, da smo se zbrali lanu ne zato, da bi prisostvovali žegnanju spomenika ali plošče izdajalcem, kar se dogaja v "demokratični" Sloveniji. Ampak smo bili zraven, ko je pater Roman v najčistejši slovenščini blagoslovil obnovljen spomenik heroju Tomažu in njegovim partizanom; kajti prejšnjega, postavljenega takoj po koncu vojne, je zob časa grozil uničiti. Zob časa, pravim, ne pa slovenski izdajalski domoljubi, ki v naši lepi domovini skrunijo partizanske spomenike, jih podirajo in namesto njih poslavljajo spomenike izdajalcem. Če ne drugače, pa z izdajalsko lepoto tipa "temna stran meseca". Bilo bi lepše, če bi naziv spremenili v "temna stran moralne sprevrženosti"... In naj še enkrat poudarim: niti ene nemške besede nisem slišal ta dan, čeprav sem bil v Avstriji. Samo lepa, najčistejša slovenščina povsod: ob spomeniku, na cesti, v gostilni. Razen v enem od govorov, ko je bila citirana nacistična zapoved, da je to deželo treba narediti nemško. Zapoved, ki so seji uprli vsi tisti, na katere zdaj, ko je zavladala kaotična kvazidemokracija, s takim sovraštvom pljuvajo kronični izdajalci. Pater Roman, ki je blagoslovil partizanski spomenik in molil za partizane, bi moral biti slovenski metropolit. Pater Roman, ki mu na misel ne pride, da bi partizane proglašal za komunistične, ateistične in kdo ve še kakšne zločince. Pater Roman, ki je res zaveden Slovenec. Ne pa kar tako, ker se to včasih splača; ko pa se splača, pa izdajalec. In naj mi pri tem ne zameri škof Grmič in vsi ostali, ki so kljub svoji zavezanosti krščanstvu ostali zavedni, pošteni, resnicoljubni, pokončni ljudje. Taki ljudje, ki jih ne moti, če je nekdo v neki stvari drugačnega mnenja ali ima drugačen življenjski nazor. In ki se ne uklonijo svojemu mi/itantnemu, pohlepnemu, skrajno pokvarjenemu šefu, poklicnemu kristjanu Rodeiu. CA ASOV KAŽIPOT Planinski izlet na Križno goro Kranj - Planinska sekcija Iskra organizira planinski izlet na Križno goro in ogled Križne jame v soboto, 20. februarja, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Skupne lahke hoje bo za 4 - 5 ur. Prijave do zasedbe avtobusa: Jasna Soklič, Iskra Ero: 276-400 ali Matija Grandovec, Iskratel; 273-093 ali na tel. tajnico (med delavnikom -popoldan) na številko; 272-870. Pohod po Riklijevih poteh Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira in vodi pohod na Bled. Hoje bo za približno 3 ure. Pohod bo v četrtek, 18. februarja, ko se bodo pohodniki ob 8.30 uri zbrali na avtobusni postaji Kranj in potovali z rednim avtobusom. Predhodne prijave niso potrebne. Oblecite se toplo, pohodniške palice so vedno dobrodošle. Bil je velik, sončen dan. Bil je praznik. Bilo je, kot da se je vse odelo v Dobro; v navadno, človeško Dobroto. V nekaj drugega... Toda kot vedno, je tudi ta dan bilo treba oditi domov. In zazvonil je telefon in nekdo je dejal (zelo pogumno, joj, silno, strahovito pogumno1, in seveda v stilu temne strani meseca kulturno!), da sem komunistična svinja in da me bodo že še ubili. Samo ne vem, od kod bodo zbrali pogum in kako me bodo tako pogumno ubili, ko pa se reve posrane niti predstaviti ne upajo... To je temna stran meseca. Svetla stran sonca je ostala na Koroškem... Bilo je 7. februarja 1999. • BRANE PRAPROTN1K, član ZLSD; in še enkrat Občni zbor PD Žirovnica Žirovnica - PD Žirovnica vabi vse svoje člane na redni občni zbor v petek, 19. februarja, v salonu gostišča Osvald na Selu pri Žirovnici. Občni zbor bodo popestrili pevci noneta Vasovalci, po uradnem delu pa bo vrhunski alpinist Tomaž Humar z diapozitivi predstavil svoje dosežke. Tečaj za varstvo narave Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka bo v marcu in aprilu organiziralo Tečaj za varstvo narave za planince in druge ljubitelje narave. Zainteresirani lahko podrobnešje informacije dobite pa PD Škofja Loka, Kapucinski trg 13, tel.: 064/620-667 ali v vseh gorenjskih PD. Krvodajalska akcija Idrija - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija v Idriji in sicer v ponedeljek, 22. in torek, 23. februarja. Razstava likovnih del Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice, vas vabi v petek, 19. februarja, ob 18. uri na odpiranje in ogled skupinske razstave likovnih del članov likovne sekcije Vir Radovljica. Razstava bo na ogled do 10. marca, vsak dan, razen sobot popoldan in nedelj, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Razstava Marjana Burgarja Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria Bled, vabita na retrospektivo barvnih fotografij in diapozitivov. Avtor razstave in predvajanih diapozitivov je Marjan Burgar. Prireditev bo v hotelu Astoria na Bledu jutri, v sredo, 17. februarja, ob 18. uri. Razstava bo odprta do 31. marca. Slike Vinka Bogataja Radovljica - V osrednji ekspozituri Gorenjske banke, d.d., Kranj, PE Radovljica je na ogled razstava slikarskih del Vinka Bogataja. Razstava bo odprta do 26. februarja. Slike Marinke Potočnik Bled - V Hotelu Astoria je do 5. marca odprta prodajna razstava slik slikarke Marinke Potočnik. V okviru stalne razstave pa so na ogled fotografije članov Fotokluba TNP. Bergerja na Jesenicah. Naslov šestega predavanja je: O grehu -Človekov padec v greh. Po predavanju bo poslušalcem omogočem pogovor o zastavljenih vprašanjih. Gana Kranj - Klub študentov Kranj organizira potopisno predavanjo o Gani, ki bo jutri, v sredo, 17. februarja, ob 20. uri v modri dvorani Gradu Khislstein. Predaval bo Samo Košnik. Policija d.d. Radovljica - Linhartova dvorana Radovljica, prireja v ponedeljek, 22. februarja, ob 20. uri veliko gledališko predstavo - komedijo "Policija d.d.", ki jo bo uprizorilo Mestno gledališče ljubljansko, režiserja Borisa Kobala. Gledališče Bohinjska Bistrica vabi Bohinjska Bistrica - Gledališče Bohinjska Bistrica vas vabi jutri, v sredo, 17. februarja, ob 20. uri na predstavo "Piknik na bojišču". V soboto, 20. februarja, ob 20. uri, pa na predstavo Lepa čevljarka". Obe predstavi bosta v Domu J. Ažmana v Bohinjski Bistrici. Art Škofja Loka - V petek, 19. februarja, bo ob 19.30 uri na Loškem odru gostoval SNG Drama iz Ljubljane z predstavo Art, (za modri in izven). V soboto, 20. februarja, ob 19. 30 uri pa bo ista predstava za abonma rdeči in izven. Predavanja Škofja Loka - V Škofji Loki bo krvodajalska akcija potekala še danes, v torek, 16. februarja. Praznik situl Kranj - Vabljeni ste na peti muzejski večer v letošnjem letu, ki bo tako kot ponavadi v Modri dvorani gradu Khislstein, ob 19. uri v četrtek, 18. februarja. Gost bo arheolog iz Dolenjskega muzeja v Novem mestu, gospod Borut Križa. Naslov predavanja bo Praznik situl, prazgodovina Dolenjske v luči sijajnih najnovejših arheoloških odkritij. Predavanje bo spremljano z diapozitivi. Najpomembnejša poglavja Svetega pisma Jesenice - Krščanska adventistična cerkev organizira novo serijo predavanj z naslovom: " Najpomembnejša poglavja Svetega pisma", ki bo v jutri, v sredo 17. februarja ob 19. uri v dvorani doma Dr. Franceta Večer komorne glasbe Ljubljana - V Veliki dvorani Slovenske filharmonije bo v četrtek, 18. februarja, ob 20. uri, 5. koncert cikla "Večeri komorne glasbe". Na gostovanje v Ljubljano prihaja-ja Dunajski godalni kvartet. Mateja Bajt in Ingomar Rainer Ljubljana - Zavod Sv. Stanislava iz Šentvida v Ljubljani, vas vabi v četrtek, 18 februarja, ob 20. uri na koncert Mateje Bajt (kljunasta flavta) in Ingomarja Rainerja (čembalo). Koncert je posvečen italijanski in francoski baročni glasbi. Koncert Aleksandra Mežka Žirovnica - OŠ Žirovnica vabi v petek, 19. februarja, ob 20. uri v Čopovo hišo, na koncert Aleksandra Mežka. Nadaljevanje na 27. strani AEK MAJA SALON PREDOSUE-Kranj TEL064 341 110 Del. čas:12.-19., Sobota 9.-13. SALON LJUBLJANA-Črnuče Pot k sejmišču 32 (megamartef ŽIVILA) TEL061 18 00 280 Del. te:9.-19., Sobota 9. Velika izbira pohištva in sedežnih garnitur za kompletno opremo vašega doma KONKURENČNE C|NE'KREDITI X+0 ORGANIZIRANA MONTAŽA 'BREPLACEN PREVOZ DO 28 FEBRUARJA POSEBNO UGODNE CENE ZA KUHINJE IN SEDEŽNE GARNITURE. Piše Miha Naglic 77 Po ljudjeh gor, po ljudeh dol i/i c\\rrt AirtiAn .... f « • 1 /» \r Poljane, SlOVemke Atene Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon Enkrat sem nekje, v neki resni knjigi, prebral, aa so Velike Lašče "slovenski VVeimar". Okoli nJ'h so se rodili nekateri od prvakov slovenske KnJiževnosti (Trubar, Levstik), tam se dogajajo nekatere od njenih velikih zgodb. Dobro, pomis-ltn> zdaj, ko smo v našem biograf ira nju prispeli na sredo Poljanske doline - po tej "logiki" bi ahko bile Poljane slovenske Atene ali vsaj lemove "rovtarske Atene". Če kje, potem je jI prav tu na delu znameniti "genius loci". Tu se Je namreč rodilo še več narodnih prvakov kot v Kakih Velikih Laščah. Tu je bil doma besednik Van Tavčar, od tod izvirajo Šubici, likovna dinasti' /C'7' m Slovenskem ni para, Ivan Franke, jHfcar in prvak med slovenskimi ribiči, Aleš ■zeničnik, vodilni ideolog slovenske Cerkve do ^svetovne vojne, pa Maks Krmelj- Matija, Don 'bot med slovenskimi partizani. In še cela vrsta uR'h. Ti, ki smo jih imenovali, sodijo še danes Prvo ligo slovenske ustvarjalnosti in izvirnosti, j, ebko nas je, ki beremo in cenimo Ivana avčarja. Pa ne zato, ker je Poljanec,- zato, ker je ftf ,' ^epo se bere '" zmore vrb teSa sv°i zna~ J.ni "espri". Slovenci imamo še veliko avtorjev, lepo berejo, vendar v njihovih delih ni kake-a Posebnega, izjemnega duha. Na drugi strani SO rt>,n-: • .... .. . fi „/___ •an Cankar, p^'dki in veliki avtorji formata Ivt HI« ater'>h je duha preveč, za mlade so "zateže- ln ne dovolj berljivi. Pa še genius loci navdi- huje vsakega po svoje. Pri Tavčarju sončna Poljanska dolina, v katero se kakor muhasto vreme vmešava usoda, pri Cankarju duh morasta, ki ga le tu in tam prešine sonce. Šubici. Likovni fenomen prve vrste. Na začetku je Pavel Šubic. kmet in mlinar v Hotovlji, ki je vrh tega soliden rezbar. Njegov sin Štefan sodi med najboljše doma izučene podobarje in slikarje samouke. Njegova sinova sta Janez in Jurij, prva akademsko izšolana ' slikarja na Slovenskem. In potem še cela vrsta drugih, do [veta, ki je še nedavno ustvarjal med nami, in Maje, ki to počne prav zdaj in tu. Kolikor vem, ni nikjer v Sloveniji rodu, ki bi dal v zadnjih dveh stoletjih toliko prvovrstnih ustvarjalcev. Tavčar je bil prav iz Poljan, Šubici izhajajo z desnega brega Sore, iz Hotovlje, v bližnjem Dobju se je rodil Ivan Franke. Taje bil iz svojega rodu edini, a mnogostranski. Bil je odličen slikar (akademski realist) in konzervator, vrh tega popotnik in — ribič. Potoval je na Kitajsko (1873), po naročilu ruske kneginje Žokovske. Ob slikanju in restavriranju je tudi pisal, strokovne članke o slikarstvu, konzervatorstvu in ribištvu. Ušeničnik in Krmelj, nenavaden par. Prvi strogi duhovnik in filozof iz Mahničeve šole, klerikalni ideolog, sveto prepričan, da mora Cerkev obvladati celoto družbe, še zlasti politiko, narod pa vzgajati v bogaboječnosti. Drugi svojeglav kmet, ki mu decembra 1941 uspe nekja nepojmljivega: dvigniti upor na južnem pragu zmagovitega raj ha! Dejanje, ki se ga udeleži več kot tristo (!) dotlej nadvse ponižnih Poljancev, danes ga nekateri označujejo kol norost, konča se v Dražgošah, s tragičnim koncem. Pravijo, da je bilo vse skupaj le "boj z mlini na veter"? Je njegov pobudnik "■ potemtakem poljanski Don Kihot? Zadnja beseda v teh rečeh gotovo še ni bila izrečena, prepustimo jo zgo dovini. so na slikah in v besedah, njihov duh je vsepriču-joč. Sam Bog ve, kako bi sodi/i o današnjih Poljanah in Poljancih, če bi bili še živi. Ušeničnik bi gotovo obžaloval usodo stare farne cerkve in pohvalil novi zvonik; Franke bi najprej ugotovil, da v Sori ni več toliko in tolikšnih sulcev kot v njegovem času; Tavčar in Šubici bi sedeli v gostilni Na Vidmu, za tisto znano vaško mizo, v kotu za šankom, in besedovali o nekdanjih rečeh. Heroj Matija, ki edini še živi, pa itak mrko gleda, kadar pride v Poljane. Že ve, zakaj. Če so Poljane svojevrstne Atene, potem si seveda zaslužijo tudi svoj panteon. Ga imajo; to je nova osnovna šola, v kateri so upodobljeni zgoraj imenovani poljanski velikani. V šoli Rojstna hiša Ivana tavčarja v Poljanah, risba Iveta Šubica GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Prijeli roparski par Kranj - Policisti so obravnavali 24-Ietnega R. F. in 42-letnega S. P. zaradi suma storitve ropa in povzročitve lahke telesne poškodbe. Kranjčana naj bi se pregrešila 1. februarja med osmo in enajsto uro zvečer, ko sta vstopila v stanovanjsko hišo na Golniku. Lastnika naj bi pretepla in z nožem prisilila, da jima je povedal, kje ima prihranke. Vzela sta denar, radio in žepni računalnik, vse skupaj v vrednosti 20.000 tolarjev. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju za R. F. odredil pripor. Tolminec v Bohinju Kranj - Zaradi vrste vlomov na območju Bohinja so kriminalisti sprašali 20-letnega G. L. iz Tolmina. Mladenič naj bi marca 1996 skozi okno vlomil v gostinska lokala Danica in Uška, odnesel pa približno 60.000 tolarjev gotovine. Istega meseca naj bi po enaki poti prišel v lokal Štacion v Bohinjski Bistrici, odnesel 9400 tolarjev in nekaj cigaret. V Štacion naj bi drugič vlomil 23. aprila 1996, in to skozi okno v moškem stranišču. Ker je bilo stranišče zaklenjeno, je navrl vrata, stopil v lokal, vzel 10.000 tolarjev, 56 zavojčkov cigaret in nekaj pijače. Lastnika je oškodoval za 21.400 tolarjev. Sredi marca 1996 naj bi vlomil v trgovino Mercator Savica v Bohinjski Bistrici, vdrl v registrsko blagajno in ukradel 8400 tolarjev. G. L. naj bi pred skoraj tremi leti "delal" tudi na Bledu. 19. marca 1996 naj bi vlomil v Mini casino na Ljubljanski cesti, odnesel nekaj denarja in 50 igralnih žetonov. Kriminalisti pravijo, daje fant specialni povratnik, ki že dve leti ne živi doma, pač pa se neprijavljen potika po Škofji Loki. Denar za preživetje dobiva od socialne pomoči, za nameček pa rad posega še po mamilih. Kazenska ovadba je že na državnem tožilstvu. Za vlom bosta odgovarjala Kranj - Kriminalisti so ovadili 23-letnega A. P. in 18-letnega S. S. iz Kranja. Fanta naj bi 11. februarja ob štirih zjutraj vlomila v okrepčevalnico Alf, vzela denarnico z denarjem in steklenico alkoholne pijače. V isti noči naj bi poskušala vlomiti tudi v gostinski lokal Kavalir v Kranju, vendar zaradi premočne konstrukcije vrat nista uspela. Ovadbe proti nekdanjim vodilnim i: jeseniškega Fiproma Oskubljeno in pahnjeno v stečaj Iz urada kriminalistične službe VNZ Kranj so prejšnji teden predali okrožnemu državnemu tožilstvu kazenske ovadbe prati štirim nekdanjim vodilnim delavcem jeseniškega Fiproma. Kranj, 16. februarja Kaznivega dejanja povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem so kriminalisti ovadili 53-letnega generalnega direktorja podjetja G. M. in leto mlajšega predsednika skupščine podjetja V. P, oba že nekdanja. Kriminalisti jima v ovadbi očitajo, da sta kot odgovorna človeka kljub vedenju, da je podjetje plačilno nesposobno, v nasprotju s svojimi dolžnostmi pri upravljanju s premoženjem in vodenju podjetja najprej ustanovila dve novi podjetji, nato pa oddala v brezplačen najem zemljišča, zgradbe in opremo ter na novi podjetji prenesla tisti del dejavnosti starega, ki so imele tržne možnosti za preživetje. Po opravljenih prenosih dejavnosti, odprodaji vseh zalog in oddaji drugega premoženja v najem je jeseniško podjetje prenehalo delati in je postalo zrelo za stečaj, ki ga je glavni direktor G. M. tudi predlagal. Sklep o stečaju je okrožno sodišče v Kranju sprejelo 24. aprila lani. S tem so bili po ugotovitvah kriminalistov oškodovani tudi upniki, saj bodo od terjatev, ki so jih prijavili v stečajni postopek, bržkone le neznatno poplačani. Vse terjatve še niso ugotovljene, zato tudi škoda, ki naj bi jo G. M. in V. P. povzročila s sprožitvijo stečaja, še ni znana. Gre za tretji primer v zadnjih treh letih, ko so kriminalisti odgovorne gorenjske poslovneže ovadili zaradi povzročitve stečajev z nevestnim gospodarjenjem. Prva taka ovadba pa je bila pred leti napisana proti odgovornim iz begunjskega Elana. V "zadevi Fiprom" so kriminalisti ovadili še dva nekdanja vodilna človeka tega podjetja. 62-letno v.d. direktorja M. V. in 50-letnega nekdanjega direktorja V. P. utemeljeno sumijo, da sta od 29. marca 1993 do 31. decembra 1994 zagrešila kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic; da bi sebi in drugim pridobila premoženj- sko korist, naj bi sodelovala pri ustanovitvi in začetku poslovanja proizvodno-trgovskega podjetja na Slovaškem s kapitalskim vložkom Fiproma. Ta vložek naj bi bil v denarju in oddaji opreme za proizvodnjo oplaščenih elektrod podjetju na Slovaškem v najem, vendar Fiprom z najemno pogodbo predvidene najemnine nikoli ni zaračunaval. Na ta način je bilo jeseniško podjetje oškodovano za najmanj pet milijonov tolarjev. M. V. kriminalisti sumijo še enega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, saj naj bi, podobno kot na Slovaškem, med 10. septembrom in 24. decembrom 1993 sodelovala pri ustanovitvi in zagonu podjetja tudi na Poljskem. Fiprom je kot svoj kapitalski vložek novemu podjetju prispeval opremo za proizvodnjo oplaščenih elektrod, čeprav za to ni izpolnjevalo zakonskih pogojev. Zato kapitalski vložek v poslovnih knjigah Fiproma ni bil prikazan kot vložek, ampak kot oddaja opreme v brezplačen najem. Fiprom je bil zaradi tega oškodovan za več kot pet milijonov tolarjev. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci v UNZ Kranj povedal načelnik urada kriminalistične službe Boštjan Sladic, je namig za preiskavo dogajanj v jeseniškem podjetju prišel iz "Podobnikove" komisije za ugotavljanje oškodovanja družbenega premoženja, ovadbe pa slonijo tudi na ugotovitvah deviznega inšpektorata RS, stečaju in na zbiranju obvestil pri ljudeh, ki so sodelovali v nedovoljenih poslih. Jeseniški Fiprom je, žal, mrtev. Tudi po prepričanju sindikata Neodvisnost, ki je dolgo zaman opozarjal na domnevne nepravilnosti, je bil stečaj nepotreben. Delo je izgubilo 461 ljudi. Nova firma Elektrode d.o.o. jih zdaj zaposluje okrog 200, Fiprom Wire d.o.o. pa 60, medtem ko jih je 200 ostalo na cesti. • H. Jelovčan Po eksploziji plina zgorelo stanovanje na Šorlijevi 22 Počilo je, kot bi bil potres, nato sta se pokazala dim in ogenj Vodja nedeljske izmene kranjske gasilsko reševalne službe Andrej Štremfelj je ob 10.38 iz centra za obveščanje dobil apel: hitro, na Šorlijevi 22 je eksplodiral plin, gori, v nevarnosti so ljudje..- Kranj, 16. februarja - Sedem gasilcev, praktično vsa nedeljska izmena, je bilo v hipu na nogah. Iz garaž novega doma na južnem delu kranjske vojašnice so speljali s štirimi avtomobili. Njihova vožnja je bila sicer kratka, dostop do bloka, kjer se je gost dim mešal z zublji, pa zaradi visokega snega in parkiranih avtomobilov, nemogoč. Na srečo so okoliški stanovalci, ki so prihiteli na pomoč, že ročno umikali vozila, da so se gasilci z lestvijo in cisterno lahko prebili do bloka. Andrej Štremfelj je s sodelavcema, .ne meneč se za nevarnost, odhitel v dvosobno stanovanje v drugem nadstropju. Bilo je zaklenjeno. 55-letnega lastnika Antona K. sta z Matejem Kejžarjem našla na tleh hudo opečenega, skozi dim in zublje sta ga odnesla v strokovne roke medicinskih reševalcev, ki so ga prepeljali na urgenco Kliničnega centra. Mož je v kritičnem stanju. Med prebijanjem navzdol seje gasilcema scvrla celo zaščitna oprema, da ju je zapeklo po koži, poškodovana pa je tudi 2,4 milijona tolarjev vredna infra kamera. Potem so gasili in reševali še druge. V stanovanju nadstropje višje se je v dimu dušil moški. Gasilci so s pomočjo stanovalcev spodaj pripravljali blazino, na katero bi skočil z balkona, hkrati pa mu z lestve dodajali kisik za lažje dihanje in ga polivali s prho. Na varno so ga nazadnje spravili kar po stopnicah. Podobno so pomagali očetu in sinu, ki sta v stanovanju nasproti nestrpno čakala na rešitev iz strupenega dima. Dežurni operater v regijskem centru za obveščanje Marjan Justin se je po besedah Andreja Stremflja v nedeljo dopoldne zelo izkazal. Hidranti v Šorlijevem naselju, iz Z balkona gorečega stanovanja Antona K. se je požar razširil na zgornji balkon in ostrešje. katerih bi gasilci v normalnih razmerah črpali vodo za gašenje, so bili namreč zasuti s kupi snega. Preden bi prišli do njih, bi lahko že vse pogorelo. Justin je poklical na pomoč še jeseniške in škofjeloške poklicne gasilce, da bi s svojimi cisternami pripeljali dovolj vode, potrebne za ukrotitev ognja in hkratno hlajenje bloka. Z Jesenic so prišli z dvema avtomobiloma, pomoč Ločanov pa je dežurni operater preklical, ker seje medtem pokazalo, da ni potrebna. Od doma je namreč prihitelo tudi šestnajst gasilcev kranjske službe, ki so med gašenjem 'n reševanjem izmenjavali utrujene sodelavce- Okrog enih popoldne so gasilci končali' Stanovanje v drugem nadstropju, kjer je P° eksploziji plina zagorelo, je uničeno, poško-dovani sta tudi stanovanji nad njim in P°đ njim; delno zaradi ognja in dima, delno Pa tudi zaradi obilice vode, ki so jo gasi)cl spuščali iz cevi. Škodo cenijo na 90 milil0; nov tolarjev. Zanimivo je, pravi Andrfl Štremfelj, da so jeklenko z gospodinjski!11 plinom celo prinesli iz kuhinje. Ventil na njej je bil odprt. Zaradi tega seje v stanovanju očitno nabiral uhajajoči plin in ko F bila gostota prevelika, je ob 10.28 poči'0: močno in kratko. Okoliški stanovalci so bu> prepričani, da je potres. Gasilcem so pomagali, kolikor so mog'1' delali so kot uigran team. "Za mesto je taks; na solidarnost nenavadna," pravi AndreJ Štremfelj. Nekdo je mimogrede navrgel: bi gorelo na Planini, bi cevi vlekli 200, 2^ metrov daleč. Pa še kako prav je imel- Kranjski poklicni gasilci in reševalci se na vsake toliko časa za vajo "sprehodijo" skoz mesto in po Planini. Da bi vedeli, kje in kakšnimi vozili lahko pridejo, če bi šj° zares. Predvsem zaradi zaparkiranih ulic'n pločnikov vselej obtičijo. Tokrat je vmeS posegla še nova ovira, sneg. S pomoč)0 ljudi, ki so prihiteli iz toplih stanovanj- P je gasilcem uspelo preprečiti še večjo škod in - kar je še pomembneje - rešiti življenj3' Dva stanovalca bloka so zaradi zastrupi z ogljikovim monoksidom napotili v zdray" stveni dom, kakšna bo usoda Antona K.P se, žal, še ne ve. Znano tudi še ni, zakaj J bil ventil na jeklenki odprt. ... • H. Jelovčan, foto: G. Wc' Sojenje obtoženim iz domnevne gorenjske heroinske naveze Namesto sodnega hišni pripor? Kranj, 16. februarja - Na petkovem sojenju Andreju Hartmanu, Ivanu Vodniku, Janezu Šimicu, Andreju Klemenčiču, Ivanu Stanoniku, Darku Urhu in Gabru Guni, obtoženim tihotapljenja heroina v t.i. gorenjski heroinski navezi, je senat okrožnega sodišča v Kranju zaslišal nekatere nove priče obtožbe. Od prič je prva stopila pred senat Mateja Š., ki je bila z nekaterimi od obtoženih večkrat v družbi in je imela vtis, da jim ne manjka denarja. Zahid M. je svojo odsotnost opravičil z zdravstvenimi težavami, zato ga bo senat na zahtevo zagovornikov zaslišal v zavodu, medtem ko za Lovra G. odrejen prisilni privod policistom v petek ni uspel. Priča Andrej S. je govoril o tem, kako je obtoženi Andrej Hartman s še dvema moškima prišel v njegovo firmo kupit univerzalni varilni aparat, avtopre-voznik Zlatko V., ki je bil dve leti redno zaposlen pri Matjažu Hartmanu, pa je zatrdil, da o domnevnih prevozih mamil ne ve ničesar in da njemu nihče nikoli tudi ni rekel, naj pelje drogo. Branislavo N. je okrožna državna tožilka za posebne naloge Sanja Javor Pajenk zmedla z vprašanji o Matjažu Zavrlu, obsojenem in zaprtem v Švici. Priča je povedala, dajo je Zavrl klical istega dne, preden so ga aretirali (I. marca 1997), z nemško-švicarske meje zaradi dogovora o zabavi, na katero naj bi zvečer šla, omenil je, da ima težave in da bo obrnil. Andrej Hartman je šel takrat takoj za njim. Povedala je tudi, da je bila jeseni 1997 na obisku pri Zavrlu v zaporu v Thorbergu. Bil je zbegan, prestrašen, dejal ji je, da so mu švicarski kriminalisti grozili in narekovali, kako naj govori, češ da ga bodo potem pustili domov. Isto naj bi mu obljubljali tudi slovenski kriminalisti. Na vprašanje tožilke, zakaj je potem na prvem zaslišanju v preiskavi 1. decembra 1997 izjavila, da o Zavrlu ve samo tisto, kar je bilo v časopisih, če pa je bila že jeseni pri njem na obisku, je priča odgovorila, da je preiskovalni sodnik pač ni vprašal, ali je bila pri Zavrlu v Švici. V petek se tudi ni spomnila, kolikokrat je bila tam in s kom, dejala je, da ima s spominom na sploh velike težave, na opozorilo predsednice senata Andreje Ravnikar, da ji sodišče lahko postavi izvedenca zdravnika, pa je protestiral Hartmanov zagovornik dr. Peter Čeferin in senatu predlagal, naj v Švici poizve, kolikokrat je Branislava N. obiskala Zavrla v zaporu. Šimicev zagovornik Franc Bucik je senatu očital, da je prezrlo vprašanja, ki so za obrambo bistvena, to je, kaj je Zavrl priči povedal, in sodišče opozoril, naj ugotavlja materialno resnico, namesto da se obnaša kot podaljšana roka tožilstva. Za pričo Gregorja P., ki ga v petek ni bilo, je senat odredil prisilni privod. Prvi daljši premor na petkovi obravnavi je predsednica senata Andreja Ravnikar nameravala izkoristiti za branje zaključnega poročila o tajnem sledenju in opazovanju ministrstva za notranje zadeve ter posameznih poročil o tajnem opazovanju. Zagovorniki obtoženih so pred- lagali, naj senat branje predhodno napove in opravi na eni od naslednjih glavnih obravnav, ker v petek na to niso bili pripravljeni. V sklepnem delu petkovega nadaljevanja sojenja, ki se je zavleklo pozno v popoldne, pa so zagovorniki za pet obtoženih (Hartman, Vodnik, Šimic, Klemenčič, Stanonik), ki so že petnajst mesecev v sodnem priporu, predlagali odpravo pripora ter v skladu s spremenjenim zakonom o kazenskem postopku podrejeno uvedbo hišnega pripora. Menili so namreč, da razlogi za pripor iz t.i. ponovit- —mrnnnrrinirtii n i—w i—in miimm,.............. vene nevarnosti (pri Vodnoj pa tudi iz begosumnosti). kar^ tudi ob zadnjem podaljšaj pripora navedel izvenobravn3v ni senat okrožnega sodišča Kranju, po noveliranem pa tudi sicer ne obstajajo. Ce je potreben nadzor nad ot>l._ ženci zaradi zagotovitve ude'e^ be na sojenju, potem naj zanje uvede hišni pripor, fj predlog zagovornikov bo 11} prej odgovorila tožilka SaW Javor Pajenk, senat pa je ( no odločitev o tem napove^ za jutri, 17. februarja, ko se g'3 na obravnava spet nadaljnje; . H. Jelove*«1 PREJELI SMO Ponovna osvetlitev tragične nesreče v delavnici avtohiše Vrtač v Stražišču . Nov delovni dan se je začel 23. oktobra. Lep sončen dan, ki pa se je P uri spremenil v dan žalosti in obupa. ^ Zjutraj je mojster Vrtač naročil Marku Koscu, naj skrajša in P°n^ ^ zavari kovinski okvir v dolžini šestih metrov in naj to delo opravi « delavnice. Nekoliko kasneje je mojster poklical Aleša Bajžlja, da bi S* paj odpeljala k stranki v Kranj po vozilo, ki je bilo potre bno poi>n,u,h Medtem je Marko začel delati, ne zunaj, pač pa je kovinski okvir * l'°" g delavcev odnesel v motorno delavnico, kjer je imel vse potrebno orodje * ^ delo. Zaradi lažjega dela je za podstavek uporabil 200Jitrski SO <^ motornega olja, v katerem je bilo 25 litrov čistilnega bencina m tte loretilena, kot je bilo objavljeno v medijih. V tem času sta se vrnilo (, Bajže.lj in mojster Vrtač. Mojster se je odpravil v salon, Aleš pa v delt»"'[l ^ kateri je vajenec iz soda pretakal olje v kantice. Aleš se mu je Poli ,01 mu pomaga in je kantice z oljem hotel odnesti v prostor, kjer so olja in maziva. Dostop v ta prostor pa je mogoč samo skozi motorno « % co, v kateri je Kosec varil, lakoj ob Aleševem vstopu v motorno delaW ^ prišlo do silovite eksplozije, v kateri sta oba mehanika, Marko Kosec in Bajželj, izgubila življenje. Ob tem dogodku starši sprašujemo: Ali so bili v delavnici avioti^LET ' ^ALUZIJE, LAMELNE IN PLISE o?^ALITptlk?^E' SCREENE, IZDELA-pENAhI »nI^?IN PO KONKURENČNIH N0qra,x» 061 /651 -247 ROl ™Dcn/n Š^ulti^^i^ic .ETARSTVO ■LETNICI KUPCEM __ ZA ZAUPANJE!_1549_ UDo?S,?dite si VIDEO KAMERO Sony -OdiiA..a ze'o enostavna, posnetki pa ■^l_*222-055_ 1641 gobava in montaža STREŠNIH OKEN WaVx - Pooblaščeni monter, prevoz brez-<^g_411-051, 041/515-139 2347 novo°VOCtne instalac'ie napeljujemo na Dlet 'n obnav|iamo stare. Nudimo kom-•*J!^gbnovo kopalnic. «831-124 2553 £ROKOVNO OBREZOVANJE SAD-«^2!^*714-282 2777 ^Inih60'6 sedežnin garnitur ter vseh vrst ^ET5i°bl°9 z obnovo namazov. LES-^421^38' 041 /503-158 2948 fiviVM,K0-KLEPARSKA DELA, PRE-ODffiE STREH, MONTAŽA ŽLEBOV, v_V £_iH CEVI,OBROB, SNEGOLO-ČASii RAVUAMO TUDI V ZIMSKEM pQ_n_ NAROČILA SPREJEMAMO *U64/311_774 IN 471-02 2 2987 PRODAJA iN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^rf^ AVTOMOBILSKIH BLAŽ.LCEV¥MOHROE^ ODMRZOVANJE VODOVODNIH INSTALACIJ, RAZNA POPRAVILA IN ADAPTACIJE KOPALNICISTROKOVNO+HITRO! »561-469 3001 OLJNE GORILNIKE, avtomatiko - tudi za sončne bojlerje servisiramo, montiramo zgarancijo, izmerimo izkoristek peči. BETA-S,d.o.o., tel., fax 874-059,041/704-851 3066 ROČNO GRAVIRANJE na vse steklene površine, imitacija vitražov in izdelavavi-tražev izredno dosegljivih cenah. Naj vaš dom objamejo barve in lepota, tudina steklu. »325-600, Kranj - ARTCRAFT 3122 Želite po nakupih v PORTOGRURARO, PALMANOVA, MUNCHEN, LENTI, pa ne veste kako?!Nič lažjega, nudim PREVOZE po konkurenčnih cenah. Naročila sprejemam vsak danod 14.-22. ure na »061/12-73-412 ali mobi-tel»0609/617-138 NON STOP 3154 Polaganje keramičnih ploščic, cena in ogled po dogovoru.»491-521 3109 MILOŠ, s.p., LESCE IZVAJAM VSA GRADBENA DELA S SVOJIM ALI VAŠIM MATERIALOM, VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE OMETE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, MOŽNO PLAČILO NA OBROKE. 0609/622-946 KOMBI PREVOZI tovora in manjše SELITVE. »223-420,0609/631-776 Zelo kvalitetno izdel. CINKANE SMETNJAKE razi. velikosti iz debelejšepločevi-ne. Jenkole Drago, Prebačevo 32 a «3 26-4 2 6 3236 TV, VIDEO, STOLP, CK in OSTALO vam popravimo v PROTON SERVISU, Blei-vveisova 2,kranj, 222-004 3293 Polagam keramiko stensko in talno, hitro in kvalitetno po konkurenčni ceni.«241-596, 041/714-817 3309 STANOVANJA Prodamo PODSTREŠNO STANOVANJE, 93 m2, klet 75 m2 in del vrta v Stražišču priKranju. K3 KERN d.o.o., »221-353, 222-566 in fax 221-785 448 - Prodamo v Ljubnem pri Radovljici 2 sobno STANOVANJE, 57 m2, v mansar-di POSLOVNOSTANOVANJSKE HIŠE. Poleg mirne lokacije objekta ima stanovanje tudi vsepriključke. Cena je 8.3 mio SIT. K3 KERN d.o.o., »221-353,222-566 in fax 221-785 449 NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE INGRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj,nasporti kina CENTER, 22-33-00, 221-673, 0609/650-123 658 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I, 1 ss, 53,6 m2/VIII., možnost preureditve v2 ss, vsi priključki., 8 mio SIT, KRANJ Planina II 2 ss, 68 m27VII, vsi-priklj., 10,8 mio IST, KRANJ Zlato polje 3ss/PR, 63 m2, CK, plin, telefon.,sončno, obnovljeno, 10 mio SIT, LESCE UGODNO 3 ss mansardno v hiši, 62 m2,brezCK, telef., opremljeno, vrta 140 m2, 7 mio. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-000,221-673, 0609/650-123 659 ODDAMO 2 ss na Planini, 2 ss na Zlatem polju, vrstno hišo na Orehku. K 3 KERN,221-353, 222-566, fax 221-785 1048 RADOVUICA prodamo 2 ss, 61.45 m2, KR. GORA - Bezje prodamo 3 ss, KR GORAprodamo APARTMA, 40 m2, renovirano, JESENICE prodamo 3 ss v stolpnici, 72.51 m2, balkon, CK, MOJSTRANA oddamo 2 ss v hiši, RATEČE oddamo dva večsobnastanovanja v hiši, BLED - center, na lepi lokaciji oddamo več stanovanjskihenot, KR. GORA prodamo GARSONJERO v Čičarah, KRANJ - Šorlijevo naselje prodamo3 ss, JESENICE prodamo 2 ss, v stolpnici 55.56 m.2, CK, JESENICE 3 ss vstolpnici, 72 m2, RADOVUICA oddamo v najem 1 ss, MOJSTRANA prodamo 2 ss,55,5 m2 + na novo adaptirano garsonjero, 25 m2 v bloku. ASGARDS064/863-312, GSM 041/673-048 ius JESENICE - Javornik - prodamo 2 ss v hiši, 56.5 m2, CK - olje, stanovanje je naNOVO adaptirano. ASGARD »064/863-312, GSM 041/673-048 KRANJ Zlato polje novo 3ss, 86,34 m2/l., J, vsi priklj., 15,5 mio SIT, KRAN-JZlato polje obnovljeno 3 ss, 63m2/PR., CK plin, 10,60 mio SIT, KRANJ Zlatopol-je novo 1 ss, 31,37 m2/l, J, vsi priklj., 6,8 mio SIT, LESCE 1 ss,ogrevanje termo, 5,7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673 2316 STANOVANJA PRODAMO KRANJA Planina li Tuga Vidmarja, lepo 2 ss, 68 m2/IV.(upor.povr. 75 m2), vsi priključki, 11,6 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss,72 m279V, vsi riklj. 12,1 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221- 673 2431 TRŽIČ DETELJICA prodamo enosobno stanovanje. TIG nepremičnine, 362-990, GSM041/759-003 2609 PIZZERUA KMUR NAGRAJUJETA: LABI 50 x bwaEr=Mfca HZZHUE UMUt 30xhavalir=NZ2i(^fi() KRANJ Planina I prodmao 3 ss, 80 m2, zastekljen balkon, zelo ugodno. TIGnepremičnine, 362-990, GSM 041/704-707 2613 Planina I prodamo 2+2 ss, cena 13,5 MIO . FRAST nepremičninska hiša, 340-460 2799 PLANINA prodamo 1 ss, 42 m2, 7,3 MIO. FRAST nepremičninska hiša, 340- 46 0 2803 ODDAMO ZLATO POLJE - 2 ss, 500 DEM/mes. FRAST nepremičninska hiša, 340-460 2808 Prodamo Šk. Loka - 2 ss, 58 m2, v 3. nadstr., za 10.1 mio SIT (105 000 DEM). K3KERN d.o.o., «221-353,222-566 in fax 221-785 2819 KRANJ - POSEBNA PONUDBA - prodamo nadstandardno 2 ss, 68 m2, vsi priključki, ugodno ! KRANJ prodamo lepo 3 ss, 74 m2, vsi priključki. KRANJ prodamo takojvse-Ijivo opremljeno garsonjero, 31 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE,212-719, 041/753-128,041/722-632 2940 JESENICE - TAKOJ kupimo garsonjero ali 1 do 6.300.000 SIT - gotovina ter 1 in 2ss v Šorlijevem naselju, RADOVLJICA - kupimo 2 ss, JESENICE - takoj kupimo innaja-memo 1 in 2 ss, gotovina! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 041/722-632 2941 KRANJ z okolico za oddajo iščemo prostore in 1, 2 ter 3 sobna stanovanja, brez-provizije. TIG NEPREMIČNINE 362-990 TRŽIČ RAVNE, prodam novejše 2 ss, 63 m2, vsi priključki, oprema.«545- 354 3167 Kranjska gora oddam GARSONJERO od 1.3. dalje. «883-131 sms Prodam 1 ss stanovanje v Radovljici, vseljivo takoj. «041/761-147 3209 Na Bledu prodam 2,5 ss STANOVANJE, 66 m2, cena 13.5 mio SIT oz 140 000 DEM.Inf. na «041/509-365 3228 Planina 3 - prodamo 1 ss, 43 m2, 2. nadstr., vsi priključki. FRAST nepremičninska hiša «340-460 3239 PIA nepremičnine podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7. tel..064/623-117 064/622-318 Planina 2 - prodamo 3 ss, 89 m2, cena 12.6 mio SIT. FRAST - nepremičninska hiša«340-460 3240 Planina 1 - prodamo 2 ss, 1/4 nadstr., 64 m2. FRAST - nepremičninska hiša«340-460 3241 Kranj - kupimo GARSONJERO, 1 ss, 2 ss in 3 ss za naše stranke. FRAST -nepremičninska hiša «340-460 3242 Kranj - najamemo garsonjero ali 1 ss do 5 km izven Kranja. FRAST -nepremičninska hiša «340-460 3244 Planina 1 - oddamo 4 ss, vsi priključki. FRAST - nepremičninska hiša»340- 460 3245 Prodamo KRANJ -1 ss, 43 m2, z balkonom, v 3. nadstr., na Planini za 8.2 mioSIT (85 000 DEM) ali menjamo za 2 ss. K3 KERN d.o.o.,«221-353, 222-566 in fax 221-785 3252 Prodam do 60 m 2 nedograjene mansarde za stanovanje, na zelo lepi lokaciji vcentru Kranja. «224-005 3258 ŠKOFJA LOKA za naše stranke kupimo več enosobnih, dvosobnih in trisobnih-stanovanj. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117_ 3259 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NAS., enosobno mansardno stanovanje 43 m2, III. nadstr.prodamo ali menjamo z dvosobnih z doplačilom. PIA NEPREMIČNINE, 622-318,623-117 3260 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. prodamo enosobno stanovanje 40,90 m2, I. nadstr,balkon, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 3262 ŠKOFJA LOKA Podlubnik, prodamo 3 ss 76 m2, V. nadstr., vsi priključki. PIA-NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 ŠKOFJA LOKA Frank, naselje, prodamo dvosobno stanovanje 50 m2, I. nadstr., CK.vsi priključi, cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 Mamicva in dva otroka iščejo prebivališče do 20.000 SIT mes.+stroški.«221- 38 7 3303 Prodamo KRANJ 3 ss 78 m2 v 4. nadstr. na Planini 1 za 11 mio SIT, 3 ss 80 m2, v4. nadstr. na Planini, 13.8 mio SIT (144 000). K3 KERN 221-353, 222-566 fax221-785 20934 ŠKOFJA LOKA 2 ss/58 m2, obnovljeno in predelano v 2,5 ss, balkon, 10,4 mio SIT,KRANJ PU\NINA II 2,5 ss/lll, 85 m2, 2xbalkon, vsi priključki 13,1 mio SIT. DOMNEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24524 BRNIK 1 ss, cca 40 m2, opremljeno, največ 2 osebi, 43200 SIT/mes, predplačilo.DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 25542 STANOVANJA PRODAMO Kranj Planina II 3 ss, 80 m2/IV, obnovljeno, vsiprik-Ijučki, 13 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 25543 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ 2 ss za poslovneža z družino in 1 ss za dve osebi,predplačilo. DOM NEPREMIČNIB-NE, 22-33-00, 0609/650-123 25545 KRANJ prodamo v mestnem jedru obnovljeno 2 ss, 52 m.2, v I. nadstropju (tel., inCK), cena 7,8 mio SIT. K 3 KERN, 221-353, 222-588, 221-785 KRANJ Šorlijevo nas. 1 ss, 34 m2/pr, obnovljeno, vsi priklj., 6,5 mio SIT.KRANJ Zlato polje novo 1 ss, 33 m2/l., vsi priklj., 7 mio SIT. DOMNEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 26142 ndomplan i družba za inženiring, ! nepremičnine, urbanizem rnarn^ \ *n energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.c.:064/268-700, fax:064/211-864 Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi REZERVNI DELI, ODKUP AVTOMOBILOV. «665-050 3008 Prodam AVTO RADIO MTC. «652-323, popoldan 3202 Prodam VPLINJAČ za JUGO 60, s kolektor-jem in filtrom.«688-042, po 19 uri. 3203 Prodam vlečno KLJUKO za Ford Fiesto. «24 5-501 3257 VOZILO KUPIM ODKUP KARAM BOLI RAN IH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. AVTO JAKŠA.s.p.,241-168, GSM 041/730-939 VOZILA ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO! ADRIA AVTO, Škofja Loka(bivša vojašnica) «634-148 in 0609/632-577 4 MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI, nov, 4 x zračna blazina, ABS, klima, el. stekla, el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena 2.716.000 SIT(28.000 DEM). Možna menjava staro za novo. «061/716-221ŠUBELJ DOMŽALE -AKCIJA! gos HYUDANI PONY 1.5 GLS, letnik 1991, prvi lastnik, 72000 km, servisna knjižica,avtoradio, elek. stekla, centralno zaklepanje, lepo ohranjen in garaži ran, ugodno prodam. «061/716-221 1431 GOTOVINSKI ODKUP, PRODAJA IN PREPIS RABLJENIH VOZIL TER MENJAVA STARO ZA STARO.GAVA-LA.D.O.O. GOLF, «041/673-726, 0609/331-542 1745 MITSUBISHI LANCER 1.5 GLX, l.90,prvi lastnik, redno servisiran, registriran do2/2000, kov. modre baarve, garažiran, lepo ohranjen, prodam.«061/716-221 CORDOBA 1.8 GLX, .94/95, bela, reg. 1/2000, 1. last., SV, CZ, ES, ALU,ohranjena, 1.241.000 SIT ali 12.800 DEM. AVTO LESCE 719-118 2434 TIPO 1.4 IES, 1.94, met zelen, 1. last., CZ, ES, zelo ohranjen, 853.000 SIT ali8800 DEM. AVTO LESCE 719-1182439 Prodam P 126 I. 86, zimske gume, ohranjen, tehnični do maja.«620-977 28«7 Prodam R 19 1.9 diesel, I. 93, 65000 km, metalik barva, 5 V, daljinsko CZ, el.stekla, el.šibedah, radio in lita platišča. Možen kredit.«041/764-232 2988 ALFA 33 1.3, I. 90, met temno zelena, 114.000 , reg. 5/99, DCZ, ES, ohranjena,nov moedl, 494.000 SIT ali 5100 DEM. AVTO LESCE 719-118 3128 PANDA 4x4, 1.97, bela, 11000 km, reg. 10/99, 1. lastnica, servisna, kot nova1.358.000 SIT ali 14000 DEM. AVTO LESCE 719-118 3129 GOLF III 1.9 TD, I. 92, bel, 117.000 km, el., s. streha, servo, CZ, 5 v.ohranjen, 1.287.000 SIT ali 13200 DEM. AVTO LESCE 719-118_3130 LADA NIVA 1600, I. 92, 56000 km, bela, reg. 11/99, nove gume, loki+pra-govi,ohranjena, 562.000 SIT ali 5.800 DEM. AVTO LESCE 719-118 3132 PUNTO 55 s, L. 96, met. zelen, 1.lastnik, 33.000 km, servisna + 4 gume, 3 v.ohranjen, 1.086.000 SIT ali 11.200 DEM. AVTO LESCE 719-118 3134 LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vpisuje v: TEČAJ SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV TEČAJ ZA VODITELJE ČOLNOV Prijave in informacije: 656-136 www.lu-skofjaloka.si izberite svoio pot do znanja NISSAN SUNNY 1.6 SLX 12 V, 1.90, met siv, 97000 km, radio, 565.000 SIT ali 5800DEM. AVTO LESCE 719-118 Prodam LADO NIVO, staro 3 leta, rdeče barve, s spojlerjem, prevoženo 32000 km,ugodno. «743-62 3 , 742-532 3159 Ugodno prodam RENAULT 5 CAMPUS , metalno sive barve, letnik 1990, prevo-ženih90.000 km. «558-767 aieo Prodam LADO SAMARO I. 88. 291 f545- 3161 Prodam LADO RIVO 1300, I. 88, prvi lastnik,garažirana, prevoženo 170.000 km, za170.000 SIT «061/159-48-68 3170 OPEL CORSA YOJ 1.4 i, I, 3/95, 47000 km, dodatna oprema za 1mio 50000 SIT. K557-978 3179 - Prodam ZASTAVO 128, I. 89, rdeče barve. «246-609 3182 Prodam NISSAN MICRA 1.0 IX, I. 90, prevoženo 70.000 km. «646-815 3193 OPEL CORSA 1.2 S, letnik 10/89, svetlo moder, lepo ohranjen, 128.000km, cena330.000 SIT, prodam. «472-214 3196 ______________________________ Prodam JUGO 45, letnik 89 . 8 725-447, popoldne 3200 Prodam Z 101, 1.8/88, dobro ohranjena. Golniška 56, Kranj 3212 Prodam GOLF 1.6 bencinar, 1.87, reg. celo leto. 8 451-520 3223 UGODNO PRODAMO: R 21 1,4 TL, 4 V, 1.91, R 19 1,8 RT, 4 V, 1.93, LAGUNA RT 1,8,1.94, KANGOO RN EXPRESS 1,9 D testno vozilo, VW JETTA 1,6, 1.87, ŠKODA FAVORITI.3 1.94, SEAT CORDOBA 1,9 D, 1.96, PEUGOET 206, 1.95. Za vsa vozila moženkredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije na8064/428-0011 ali 064/428-0012 RENAULT Preša Cerklje 3237 LIVADA d.o.o. - Avtointex proda več vozil: FORD ESCORT 1,6 CLX, 1.93, ALFAROMEO 33 1,5, 1.86, R 4 GTL, 1.90, TOYOTA COROLLA 1,3 DX, I.87, TOYOTA LANDCRUISER, 1.87, PASSAT 2.0 CL, 1.91, OPEL KADETT 1,2 1.81, CITROEN AX 11 TRE,1.88, MITSUBISHI COLT 1,5 GLX, I.86, GOLF I.82, 1.89, ZASTAVA 35.8 N RIVAL.I.90. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit in na več čekov (150.000SIT), prepisi vozil. 8224-029, 367-060 3246 Prodam NISSAN MICRA, 1.85, reg. do 11/99, cena 180 000 SIT. Inf. na8558- 76 9 3250 Prodam OMEGO karavan, 1.93. 515 f401- 3253 MITSUBISHI COLT 1.3 GLI, nova oblika, prva reg. 4/93, 70.000 km, kov. črnebarve, servo volan, avtoradio, meglenke, garažiran, lepo ohranjen, prodam. 8061/716-221 3268 FORD ESCORT 1.8 16 V, karavan, I. 93, 90.000 km, prodam, oprema Ghia. Pintar.Log 46, Železniki 3271 Prodam ZASTAVO 126 PE, registriran 10/99, vozne, ohranjen.8860-3223274 GOLF JXD, 1.87, reg. 4/99, prva barva, 2. lastnik, cena 490 SIT. 8714-3423278 AUDI 100 2.3 i, I. 91, odlično ohranjen, ugodno. Možnost menjave ali kredita. RONDO TRADE 634-889 3281 LAND ROVER 2.3 B, I. 71, odlično ohranjen, novo podvozje, SUZUKI MARUTI 800 1.91. RONDO TRADE 634- 889 3282 LADA SAMARA 1300 I. 87, NISSAN SUNNY1.6GLXI.87, VWSCHIROCO 1.8 GTI I. 82.RONDO TRAE 634-889 3283 R 4 I. 90, bele barve, 70 000 km, reg. celo leto, JUGO 45 KORAL I. 89, reg.celo leto. 8634-889, RONDO TRADE 3284 CITROEN ZX 1.6 i, I. 92, OPEL ASTRA 1.6 i, I. 92, možnost menjave ali kredita.RONDO TRADE 634-889 3285 FIAT PANDA 4x4 I.92, rdeče barve, FIAT PANDA 1000 FIRE 1.94, JUGO KORAL 55 1.89. RONDO TRADE 634-889 3286 R21, 1.4, L.88, reg. 13.9.99, bel, redno servisiran, 300.000 SIT.8731-086 3287 RENAULT 4 GTL. 88, registriran, brezhiben, lepo ohranjen, prodam, ugodno.8380-0334 ali 557-182 3290 FIAT TIPO 2.0 IE, 16 V, I. 91, reg. celo leto, ugodno prodam, možna menja-va.8451-170, 041/714-778 3294 UNO 1.0 BASE, 1.98, metalic rdeč, 5 v, TS, AR, reg 1/200, 1. last., servis-na,892.000 SIT ali 9200 DEM. AVTO LESCE 719-118 3296 HYUNDAI ACCENT 1.5 LS, 1.96, metalic svetlo zelen, 4 v, 1. last., servisna,ugodno. AVTO LESCE 719-118 3297 FIESTA 1.1 i NAVY, I. 94, modra, 68000 km, reg. 8/99, 3 v, CZ, ES, AR, AIR BAG,867.000 SIT ali 8900 DEM. AVTO LESCE 719-118 3298 FAVORIT 135 GI_X, 1.93, rdeča, 2. last., 60.000 km, ohranjena, 438.000 SIT ali4500 DEM. AVTO LESCE 719-118 URŠKA V Kronju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah IVpisuje začetnike in dobre plesalce ^064/415-000 R 5 CAMPUS PLUS, I. 92, rdeča, 5 v, reg. 7/99, 475.000 SIT ali 4900 DEM. AVTOLESCE 719-118 3300 FIAT BRAVA 1.4 SX 12 V, 1.96, modra, ABS, 2 x AB, elek. s. streha, AR, CZ, ES,ohranjena, 1.579.000 SIT ali 16200 DEM. AVTO LESCE 719-118 3301 Prodam R 4 GTL, 6/88, registriran, 86000 km, rdeča, prvi lastnik.8714- 722 3308 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov, letnik 1999, ugodna cena že od 1.441.000 SIT(14.900DEM), možna menjava staro za novo, ugoden kredit.8061/716-221 Šubelj Domžale 25165 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, nov model, I. 99, dvojna zračna blazina, servo volan,centralno zaklepanje, elek. paket, avtoradio, ugodna cena, 2.227.000 SIT(23.020 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit.8061/716-221 Šubelj Domžale C CAS S £ NA SOČA Mob.: 04I/74S32S vpis novih učencev HYUNDAI COUPE, NOV, letnik 1999, zračni blazini, servo volan, centralnoza-klepanje, el. paket, strešno okno, avtoradio, ugodna cena že za 2.535.000SIT (26.210 DEM). MOžna menjava staro za novo, ugoden kredit.8061/716-221 Šubelj Domžale 25167 HYUNDAI GALLOPER 2.5 TDI, nov, letnik 1999, servo volan, delna zaporadife-rencijala, deljivi zadnji sedeži, zelo ugodna cena 3.289.000 SIT (34.000DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit«061/716-221 Šubelj Domžale ZAPOSLITVE Zaposlimo PEDIKERKO. «041/735- 908 979 FRIZERSKO POMOČNICO - samostojno, smer moški, ženski frizer zaposlim. Pismeneponudbe pošljite na Šifra: DOBRA FRIZERKA 980 SLOVENSKA KNJIGA ZAPOSLI VEČ ZASTOPNIKOV ZA ZBIRANJE ČLANOV KNJIŽNEGAKLUBA.NUDIMO: PROVIZIJO ZA NOVE ČLANE IN DOŽIVLJENJSKO DODATNO PROVIZIJO ZA STA-REČLANE. PRIJAVE NA «080-15-11 Poleg službe z dejavnostjo v prostem času, si lahko zagotovite boljše finančno-stanje, oziroma si lahko spremenite življenje. «312-046 2736 ČE SE ZAVEDATE, DA JE DANES TREBA ZA DENAR DELATI, POTEM STA ŠTEVILI 634-064 IN041 /637-492 PRAVI ZA VAS! Kličite med 10. in 13. uro 2895 Ali vas zanima 150.000 SIT? Zaradi širitve poslovanja, redno zaposlimo 5SODE-LAVCEV za področje Gorenjske. Inf. za osebni razgovor na«315-380 od 9-13.ure, od ponedeljka do četrtka 2920 Zaposlim dve NATAKARICI. «622-270 2961 Trgovsko podjetje ZAPOSLI REDNO ali pogodbeno VEČ ZASTOPNIKOV za delo naterenu. Imamo kvalitetni program, delo je stimulativno, zaželjen lastniprevoz. Informacije vsak delovni dan od 8.-15. ure «557-033 2971 Zaposlimo DEKLE za delo v strežbi. «555-111,041/482-219 2996 V SPOMIN Solze, žalost, bolečina te zbudila nI. Tiha nema je gomila, kjer počivaš ti. ■ — "^j^JHB| 13. februarja je minilo 15 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi JOŽE JANEŽIČ Sv. Duh 132, Škofja Loka Vsem tistim, ki se ga še vedno spominjate in prižigate svečke na njegov prerani grob, najlepša hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše žene, mame in stare mame IVANKE KOSEM se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče, cvetje, izrazili ustna in pisna sožalja ter našo mamo imeli radi in jo spoštovali. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Damjani Pogačnik Peternclj, gospodu kaplanu Slavku Judežu za lepo opravljen pogrebni obred, sestri Milki, pevcem in trobentaču za zaigrano pesem. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc, sinova Marjan in Janez z družino ZAHVALA Ob smrti drage MARIJANE REHBERGER se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, pevcem, pogrebnemu podjetju Navček, Društvu upokoje/icev Preddvor in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nudili pomoč. VSI DOMAČI Zg. Bela, februarja 1999 ZAHVALA V 55. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mami in babi AMALIJA PRETNAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom Gradnikove 115, prijateljem, znancem, sodelavcem in direktorjema LE-Tehnike iz Kranja, Delikatesi Supermarket iz Kranjske Gore, trgovini Verčič z Bleda, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Potočnikovi, pogrebnima službama Komunala Bled in Akris, pevcem za zapete žalostnike, gospodu župniku, cvetličarni Zvonček z Jesenic. Vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat hvala! VSI NJENI Radovljica, 3. februarja 1999 Dragi mamici AMALIJI PRETNAR Rada bi, da veš, kjerkoli že boš, del tebe bo vedno z menoj! Meta Hrastje, februar 1999 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Transportnih trakov IVAN KOSEC rojen 1943 Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v soboto, 13. februarja 1999, ob 15. uri na pokopališču v Cerkljah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA V 65. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga sestra, teta in svakinja CIRILA KRIŽNAR iz Kranja Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 25. januarja 1999. Zahvaljujemo se sorodnikom, Prl' jateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče in za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim, sosedom Babnikovim za vso pomoč v težkih trenutkih in sodelavkam trgovine Pri Peterčku. Posebej pa se zahvaljujemo g. župniku Godcu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 25. januarja 1999 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila NADA SUDJIĆ upokojenka Gorenjske banke, d.d., Kranj Od nje smo se poslovili v sredo, 10. februarja 1999. AKTIV UPOKOJENCEV GORENJSKE BANKE, d.d., KRANJ ZAHVALA Ob smrti našega dragega JOŽETA DOLENCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in bivšim sodelavcem Peka, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter vsem, ki so darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in sestram bolnišnice Golnik, ki so zadnja leta večkrat poskrbeli za njegovo zdravje. Iskrena hvala kolektivu Tovarne obutve Peko Tržič za zadnjo počastitev, gospodu direktorju pa za besede slovesa-Hvaležni smo tudi Zvezi borcev Radovljica za poslovilni govor in spremstvo z njihovo zastavo. Zahvaljujemo se dobrim sosedom, ki so nam vedno radi pomagali, posebej pa gospodu Zorku za ganljiv poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste ga cenili in imeli radi- ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Radovljica, Kranj, Ljubljana, Železniki, Reteče ZAHVALA V 68. letu starosti nas je nepričakovano zapustil mož, oče, stari oče, ded, brat in stric RAJKO DERLINK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, podarili cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se delovnim kolektivom Sava, Iskraemeco in Bilban, d.o.o., tabornikom RZJ, g. Cirilu Brglezu za pogrebni obred, pevcem iz Nakla, instrumentalnemu kvartetu in govornikoma. Posebej se zahvaljujemo poklicnim gasilcem Sava, gasilskim društvom GZ-MO Kranj in poveljniku IGD Sava - Miru Sušniku. Vsem iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kranj, 12. februarja 1999 ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše; brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V 68. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric STANISLAV MERLAK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečen*1 radnji po* lčno pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi z< Posebej se zahvaljujemo kolektivu Sava Kranj, upokojenkam in sodelavcem financ enjske. Upravni enoti Kranj, Lekarni Kranj in ekonomskega sektorja Elektro Goren nikom Planinskega društva Kranj. Iskrena hvala tudi dr. Mariji Jenko Burgar Barbari Metlikovič in ge. Jeleni Knežević za lajšanje bolezni. Zahvaljujemo se dekanu g. Zidarju in pogrebni službi Navček, pevcem APZ France Prešeren in pevcem 12 doselj. Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in nam kakorkoli pomagali- VSI NJEGOVI Kranj, 9. februarja 1999 pre- 3^M6. februarja 1999 GORENJSKI GLAS Zaposlimo trgovca do ZS let za Prodajo vozil KJA. Nazmeli, d.o.o., TOMrtje 145, Kranj, teti 0*4/327.926 pSta° s?delavca. ki ima 2 do 3 ure nadnm oasa dnevno za kuvertiranje 893 0 resnipokličite 041/750- -- _ 3082 ^edno zaposlim MESARJA - prodajalca. 5111^223-093 »?° dobi DEKLE za delo v strežbi. •^10-155 --00__ 3175 Dri^°St°ini RAČUNOVODJA dobi delo v ^^d.o.o. «310-156 3176 zaposlimo KUHARJA-ico. «881-'^2o_un__3W rednoel°,V Strežbi zaPoslimo dve dekleti, Damja honoramo. »041 /677-680, --L 3184 rnern!!1'3 'n škofje Loke z okolico sprej-aliJi' honorarr|o DVA MOŠKA s srednjo Doril°So10' starost °d 25-45 let za -r_i22_!rzenia®041 /636-295 3189 odličn Prodajali izdelek, ki je v Evropi |avc °.sPreiet, v Sloveniji pa iščemosode-nji ' . bl med prvimi pomagali pri izgrad-91 veznega marketinga!»061/168-16- KOMUNIKATIVNO osebo TAKOJ honorarno zaposlimo s 5.st. izobrazbe, iz Kranja zokolico. »041/636-295 3198 GOSTILNA KUNSTELJ, ŠTIHERLE ANTON S.P., Gorenjska c. 9, 4240 Radovljica zaposliKV KUHARJA ali KUHARICO. Pogoj: 2 leti delovnih izkušenj za pripravo jedi ponaročilu. Pisne ponudbe pošljite zgornji naslov. 3213 Za fasadarstvo in strojne omete zaposlim DVA ZIDARJA, iz okolice Jesenic.» 863-804, po 20 uri. 3220 Honorarno zaposlimo dekle za strežbo v kavarni v okolici Kranja. Informacije na»041/682-228 3232 Nudimo več vrst del na domu. Dela so solidno plačana, brez rizika inregistrirana v Sloveniji. Kličite na »041/502-241 3233 Nudimo dobro plačano delo - terenska promocija medicinskih artiklov. «331- 402 3249 Zaposlitev dobi VOZNIK z C kategorijo vozniškega izpita za razvoz blaga napo-dročju Slovenije. Sprejemamo pisne prošnje v roku 8 dni od objave na naslov:MERNIK,d.o.o., Gasilksa cesta 1,4208 ŠENČUR 3255 Zaposlim KOVINARJA. Žumer.s.p., Šte-fetova 16, Šenčur, GSM 041/753-475 3276 Mlad, komunikativen TRGOVEC dobi zaposlitev. Vrsta dela: razvoz in prodaja mesain mesnih izdelkov po terenu. Mesarija Mlinaric,d.o.o., Lesce, 718-332za3295 ŽIVALI BIKCA sim. težkega 150 kg, prodam. V najem dam NJIVO 0,40 ha na Sp. Brniku.»422-610 3174 Prodam NESNICE pred nesnostjo. »422-027,041/612-150 3177 Prodam en teden staro črno belo TELIČKO in BIKCA. Gros, Sr. vas 16, Gorice,461-023 3187 PODARIM eno leto starega PSA - nemškega ovčarja. »736-276 3188 Prodam TELIČKA BIKCA starega 10 dni. »721-690 3195 Prodam pet mesečno brejo TELICO SIMENTALKO. 8 880-057 3201 Oddamo PSA MEŠANCA - zlati prinaša-lec, dobrim ljudem. »720-084 3205 ZA GORENJ KE IN ljwKI.rllV.CrS 24 UR DOBRE GLASBE!!! Prodam PUJSKE 20 - 25 kg. »681- 077 3215 Prodam 1 teden starega ČB. BIKCA. » 326-526 3221 Prodam brejo TELICO ali KRAVO. »641-20 7 3227 Prodam TELICO simentalko, težko 120 kg. «411-169 3229 Prodam teden dni starega čb BIKCA. «421-456 3231 Prodam JARKICE tik pred nesnostjo. «401-515 3254 ENOLETNE KOKOŠI proda po 150 SIT. «421-043 3275 Prodam 7 dni starega črnobelega BIKCA. «061/824-183 3291 Podarim MEŠANČKE s španjelom. «725-315 3292 ŽIVALI KUPIM KRAVO ali TELICO simentalko brejo in PAJEK SIP 350, kupim. «682-6433206 Prodam JAGNJE za zakol ali nadaljno rejo. « 738-242, po 15uri 3208 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. Pokličite na «411-724 3210 Kupim več bikcev simentalcev, starih do 14 dni. «801-915 3305 u LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Visokošolski strokovni študijski program MANAGEMENT (VII. stopnja; predlog strokovnega naslova: diplomirani manager) l. in 3, letnik izrednega študija se bo jeseni začel v Škofji Loki. Prijave za vpis za leto 1999/2000 pošljite skladno z razpisom. V letu 1998/99 poteka v Škofji Loki 1. letnik in priprava na diferencialne izpite za 3. letnik (še vedno se je možno priključiti). Vpisni pogoj: končana štiriletna srednja šola za . letnik oz. višja šola (po programu, sprejetem pred 1.1.1994) za 3. letnik Informacije: 064/656-137 ali 066/21 020 03 www.lu-skofjaloka.si izberite svoio pot do znania Verjemite ali ne... W RADIO OGNJIŠČE j, Planina avec Tinjan Kum Ajdovščina i£lL »U IO*.? 01.2 snosobnoč. iruoarjevi proaamo v ,lan°vanje v hiši, 44 m2, klet 20 5 820 nnn°o^obnovlieno' Prodamo za K*, Slt POSING 064 863 977 ^STANOVANJA RADo^žrii^7—■- ^■"^a na Trubarjevi prodamo »vanje °'i ^obnovljeno, prodamo za '■Posing.si) ^Tifort^'^ na Gradnikovi prodamo balkon dvosobno stanovanje z 863 S Za 7-857.000 SIT. POSING 064 ■^^Mvvvvvvjposing. si) fe^tri!CE na Plavzu v nizkem bloku, pro-f> sta "npolsobr>o komfortno, takoj vselji-0e4 g"°vanJe. za 7.275.000 SIT. POSING !—977 (www.posing.si) PlavfuNlCE 9aražo za gimnazijo in Na (v- u Prodamo! POSING 064 863 150 v^osin^si) JESPki^!mDVOSOBNO STANOVANJE NA NOi >p.UAH TAKOJ KUPIMO ZA GOTOVI-•^^06486 39 77 8^otanPLANINA 111 prodamo enosobno ?566 nrln43 m2' komfortno, II. nadstr., za (wWwr^ SIT POSING 064 222 076 ^^Posing^sj) "12, Preri nosobno 3trijsko stanovanje 49 n°. Dr™ 0 v enoinpolsobno, komfort-(v^odamo! POSING 064 224 210 s^^Posing^si)^ Stariovarv'Kl nov°9radnja atrijsko enosobno SlT in trn u m2' Padamo, za 4.850.000 P°SlNR 68 m2. za 9-700.000 SIT. ^^^£4 222 076 (www.posing.si) J2, TF£i T, dvosobno stanovanje 53,3 Q O64 ' Saraža, prodamo! POS-*pj-^^£2 076 (www.posing.si)_ lepo dvosobno 64 2P4o^0'4 m2> Prodamo! POSING H «10 (WWW nnoi™ oil posing.si) ŠKOFJA LOKA FRANKOVO prodamo dvosobno stanovanje 58 m2, vsi priklučki, balkon, za 9.506.000 SIT. POSING 064 222 076 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA CENTER prodamo enosobno stanovanje 32 m2 in trosobno 76 m2! POSING 064 224 210 (www.posing.si) GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE V KRANJU, ŠKOFJI LOKI ALI TRŽIČU IŠČEMO ZA ZNANEGA KUPCA! POSING 064 22 72 02 ( www.posing.si) Kranj, Zlato polje prodamo popolnoma novo garsonjero 31,60 m2 v pritličju nizkega bloka, ločena kuhijna, vsi priključki, vseljivo takoj. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj- kupimo manjšo garsonjero, nižje nadstropje, za že znano stranko, AGENT -Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kupimo enosobno stanovanje in garsonjero v Šorlijevem naselju, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, za že znane interesente AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Zlato polje prodamo enosobno stanovanje 38,30 m2 v pritličju z izhodom v atrij, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 7.27 mio SIT (75.000DEM). AGENT-Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Zlato polje prodamo enosobno stanovanje s kabinetom 42 m2 v četrtem nadstropju, vseljivo julija, cena 7.3 mio SIT (76.000DEM). AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, center, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom 52,00 m2, v 1.nadstropju, starejše prenovljene hiše, z vsemi priključki, etažno CK na olje, souporaba atrija vseljivost po dogovoru in cena 7,7 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planinal prodamo dvosobno stanovanje 68,4 m2 v 5.nadstropju, stanovanje lepo urejeno, zastekljen balkon, vseljivo po dogovoru, cena 11.6 mio SIT (120.000DEM). AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Drulavka, v nizkem bloku prodamo lepo ohranjeno, delno opremljeno dvosobno stanovanje s kabinetom 61,60 m2, v drugem nadstropju, vsi priključki, klima, etažna CK, balkon, vseljivo po dogovoru, cena 11,6 mio SIT. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina III, prodamo trisobno stanovanje 88,7 m2 v 7.nadstropju, vsi priključki, vseljivost in cena 13 mio SIT (135.000DEM) AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Zlato polje, prodamo trisobno stanovanje 62,10 m2 v pritličju, bivalna kuhinja, prenovljena kopalnica, po celem stanovanju je parket, vseljivo po dogovoru, cena 10,4 mio SIT(107.000DEM). AGENT-Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 POSESTI V smeri Kranj - Šenčur najameno stanovanjsko hišo do 96.500 SIT(1000 DEM)/mesečno, za že znano stranko. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Britof, prodamo spodnjo etažo stanovanjske hiše stare cca 25 let, brez CK možnost napeljave, 450 m2 pripadajočega zemljišča, s samostojnim vhodom, prevzem po dogovoru, cena 14,5 mio SIT AGENT -Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Škofja Loka, center, prodamo prve etaže in mansardo, skupaj 114,00 m2, poslovno stanovanjskega objekta, prevzeOm možen takoj, cena po dogovoru AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Zlato polje, oddamo neopremljeno, enosobno stanovanje 37,90 m2v pritličju, novo dvosobno stanovanje 66,45 m2 v drugem nadstropju, takoj vseljivo, najemnina po dogovoru, prevzem možen takoj. AGENT -Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Prodamo zazidljivo parcelo 1.300 m2, z izdano lok. dokumentacijo ob zelenem pasu, možen dostop z kamionom. Cena 12.650SIT/ m2, (130DEM/ m2) AGENT-Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 JESENICE-PLAVž: Prodamo dvosobno stanovanje v stanovanjskem bloku v V. nadstropju, v izmeri 60,39 m2, z balkonom, CK v vseh prostorih, KTV, telefon. Cena po dogovoru. Vredno ogleda! GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009 JESENICE: Prodamo takoj vseljivo trisobno stanovanje, izredno dobro vzdrževano, v izmeri 71.48 m2, z balkonom, CK, KTV, toplovod. Cena po dogovoru. Priporočamo ogled! GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715- 009 KRANJ, RADOVLJICA: Najamemo več opremljenih enosobni stanovanj, do 38.800,00 SIT/mesec. GS 5 STANIČ k.d. Tel./Fax.: 064 362-150,362- 155 KRANJ: Za našega znanega kupca takoj kupimo starejše dvosobno stanovanje na Šorlijevem naselju, Zlatem Polju-zgornji del, od 45-55 m2, lahko brez CK, zaželjen balkon, brez opreme, do cene 7,3 MIL SIT (75.000 DEM). Plačilo z gotovino. GS 5 STANIČ k.d. Tel./Fax.: 064 362- 150,362-155 KRANJ-OKOLICA: V najem oddamo gostinski lokal v obratovanju, v izmeri cca 40 m2, prenovljeno, skladišče, parkirišče. Cena najema je 38.800,00 SIT/mes oz. (400 DEM). Odkup inventarja: 2.9MIL SIT (30.000 DEM). Vredno ogleda. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 362- 150,362-155 RADOVLJICA: V najem oddamo popolnoma opremljeno enosobno stanovanje v stanovanjskem bloku, v izmeri 33 m2, III. nadstropje, vredno ogleda. Cena najema 38.800,00 SIT/mes (400 DEM).6-mesečni predplačilo. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009 JESENICE: Prodamo lepo vzdrževano, takoj vseljivo trisobno stanovanje v stolpnici, z vsemi priključki, 75m2, za ceno 7 3 MIL SIT (75.000 DEM). GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-150 KRANJ-PLANINA: Prodamo večje, atrijsko, trisobno stanovanje, 90 m2, takoj vseljivo, v pritličju, CK, KTV, telefon, 2 balkona. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-150 KAMNA GORICA: Prodamo večje trisobno stanovanje, I. nadstropje, cena 7 MIL SIT (72.000 DEM) ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-150 LESCE: Prodamo večje enosobno stanovanje v izmeri 36,18 m2, v pritličju večstanovanjske hiše, stanovanje ima dve sobi, kuhinjo in WC s kopalnico. Cena ugodna! Priporočamo ogled! GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009 KROPA: Prodamo takoj vseljivo garsonjero v izmeri 29 m2, v 1. nadstropju bloka, z vsemi priključki. Cena 3,8 MIL SIT (40.000 DEM) ali po dogovoru. Vredno ogleda! GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009 GORENJSKA: Za znane stranke kupimo zazidljiva zemljišča, lahko tudi nadomestne gradnje, na odprti sončni lokaciji, od 400-2000m2. Plačilo z gotovino. GS 5 STANIČ k.d. Tel./Fax.: 064 362-150,362-155 JESENICE-okolica: Kupimo zazidljivo parcelo od 400-600m2 na odprti legi, do cene 4.8MIL SIT(50.000 DEM). Plačilo z gotovino. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009 LESCE: Prodamo stavbno zemljišče, nekaj manj kot 800 m2, na odprti lokaciji, cena: 6,3 MIL SIT (65.000 DEM). Priporočamo ogled. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009 RADOVUICA NA GREGORČIČEVI prodamo takoj vseljivo družinsko hišo 120 m2, na parceli 470 m2, za 9.215.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) SP.BESNICA dvodružinska hiša, parcela 1.016 m2, sončna lega, prodamo! POSING 064 224 210 (www.posing.si) VODICE nova enodružinska hiša, 200 m2 parcele, vsi priključki, takoj vseljiva, prodamo za 21.340.000 SIT. POSING 064 224 210 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA, KRANJ HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO, DVOJČEK ALI VRSTNO IŠČEMO ZA ZNANO STRANKO. POSING 064 22 72 02 ( www.posing.si) KRANJ-okolica:Prodamo tri leta staro stanovanjsko hišo, na izredno mirni in sončni lokaciji s pripadajočim zemljiščem cca 600 m2, izredno kvalitetno izdelano, z vsemi priključki. Čudovita terasa. GS 5 STANIČ k.d. Tel./Fax.: 064 362-150,362-155 KRANJ:V starem delu mesta Kranja prodamo poslovno stanovanjsko hišo z gostinsko dejavnostjo, na frekventni lokaciji, lokal sodobno opremljen, z vsemi priključki, v obratovanju. Cena po dogovoru. Vredno ogleda! GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-155 KRANJ-okolica: Prodamo stanovanjsko hišo v izmeri 11,80 x 9,80m, delno opremljeno, z vsemi priključki, notranjost v lesu, kletni prostor primeren za obrt. Lokacija mirna in sončna. Cena ugodna. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715- 009, 064 362-150_ KRANJ-PRIMSKOVO: Prodamo poslovno stanovanjsko hišo, potrebno manjše dograditve. Hiša ima v pritličju prostore za trgovino ali kakšno drugo dejavnost, ter vse priključke. Cena je 34 MIL SIT ( 350.000 DEM). GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009,064 362-150 TRŽIČ: Prodamo poslovni objekt z gostinsko dejavnostjo, 700m2, popolnoma opremljeno, na izredno prometni lokaciji, CK, skladišča, večja terasa, parkirišče ter pripadajoče zemljišče. Informacije osebno v družbi GS 5 STANIČ k.d. nepremičnine, Kopališka 2, Kranj. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-150 BLED-okolica: Prodamo poslovno stanovanjsko hišo (gostilna in trgovina), ter dva stanovanja, vsako v izmeri 100 m2, s stoletno gostinsko tradicijo. Hiša se nahaja na kraju zanimivem za turizem. Informacije osebno v družbi GS 5 STANIČ k.d. nepremičnine, Kopališka 2, Kranj. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-150 BLED-okolica: Prodamo eno lepših stanovanjskih hiš, z vsemi priključki, na lepi in sončni lokaciji, 1000 m2 pripadajoče parcele, alpski stil, za ceno 33 MIL SIT ( 340.000 DEM). . Informacije osebno v družbi GS 5 STANIČ k.d. nepremičnine, Kopališka 2, Kranj. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-150 KRANJ: Prodamo popolnoma prenovljeno, večje (90m2) meščansko stanovanje, v I. nadstropju večstanovanjske hiše, z vsemi priključki. Cena je 13 MIL SIT (135.000 DEM) ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-150 MEDVODE: Prodamo novo, skoraj dograjeno montažno stanovanjsko hišo MARLES, lahko bi bila poslovno stanovanjska hiša. Hiša je zgrajena na najlepšem kraju Medvod. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-150 ŽIROVNICA-OKOLICA: Prodamo izredno lepo stanovanjsko hišo delno zidana, delno brunarica, z vsemi elementi vikenda, telefon, kamin, nadstrešek za avto, garaža in 620m2 zemljišča, ob jezeru. Cena je 18,4 MIL SIT (190.000 DEM) ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-150 JESENICE-okolica: Prodamo novejšo stanovanjsko hišo v lepem in mirnem okolju, CK, KTV, telefon, garaža in 700m2 pripadajočega zemljišča. Cena je 16,5 MIL SIT (170.000 DEM) ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-150 BLED-BOHINJSKA BELA: Prodamo novo delno nedograjeno stanovanjsko hišo, v lepem gorskem okolju, samo 2 km od Blejskega jezera, takoj vseljivo, ki stoji na parceli 1200 m2, z vsemi priključki. Cena je 31 MIL SIT (320.000 DEM) ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 064 715-009, 064 362-150 LOKALI KRANJ- okolica, oddamo prostor 180 m2 za gostinsko dejavnost, trgovino.... POSING 064 222 076 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA prodamo poslovne prostore, primerne za neživilsko trgovino ali pisarno, za 4.850.000 SIT. POSING 064 224 210 (www.posing.si) IIRIO Vsak dan od ponedeljka do sobote 6.30 - DOBROTE IZ PEKARN 913 sratio SREDA: 9.30 iv. radijska mreža - krka 11.00 - zavrtite, uganite in se vozite - žrebanje 12.00- varovanje premoženja in objektov 20.00- MODA IN... WWW: HTTP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio-kranj.si ČETRTEK: 9.20- BARKA PRAZNUJE 2. ROJSTNI DAN - reportaža 17.00 ČEZ PREGRADE DO MERKURJEVE NAGRADE 19.30 MUSIC MACHINE 20.00 - VEČERNI PROGRAM - Parnas ZADNJE NOVICE Proizvajalec pisarniških pripomočkov (»M j^HMl Vodilni v svetu in Sloveniji - skupaj z Struževo 3, Kranj plNORTH ' SOUTH Tel.: 064/211-525 bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... ■V/l I bomo pisali Halo, GLAS! Kranj, 16. februarja - Z zanimivim hobijem se že dobro desetletje ukvarja mladi Drulovčan Rok. T., ki sta ga les in modelarstvo zasvojila že v otroštvu, domačo hišo pa krasi več kot ducat starinskih ladij, med njimi tudi razkošna Boun-ty, velika Mississippi ter Kolumbova Santa Maria. Prava paša za oči in za fotografski objektiv, v katerega smo nekaj lepih ladijskih modelov "ujeli" tudi za bralce Gorenjskega glasa. . O težavah, ki jih je povzročilo zadnje sneženje, ki pravzaprav ne bi smelo biti nič nenavadnega in nepričakovanega za mesec februar, smo v petkovem Gorenjskem glasu že pisali. Konec tedna pa nas je poklicala bralka L. A. z Brega ob Savi in nas opozorila na težave, v katerih se je znašla 83-letna krajanka, ki si sama zelo težko očisti pot do doma, s katero ima zaradi zaradi nerazumevajočih sosedov pogoste težave. Namesto pomoči, soji pot zasuli s snegom in onemogočili dostop do njene hiše. Sicer pa nima težav le pozimi s snegom, ampak skoraj vse leto, ko sneg zamenjajo zabojniki in parkirana vozila. Kljub sodni odločitvi, da mora imeti prost dostop do doma, sosed ravna po svoje in se na omenjeno odločitev očitno požvižga. • R. Š. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Kranj, 16. februarja - Po petkovem in sobotnem informativnem dnevu, ki so ga pripravile vse slovenske srednje šole, so osmošol-ci sedaj dodobra obveščeni o možnostih nadaljnjega šolanja. Le še dobra dva tedna časa imajo, da se odločijo, na katero srednjo šolo se bodo vpisali. Do 5. marca morajo namreč vložiti prijavo na želeno šolo. Slovenske srednje šole ponujajo za novince 32 tisoč mest, dovolj torej za generacijo letošnjih osmošolcev. Do 12. marca jih bodo šole obvestile o številu prijav in potem bodo imeli bodoči srednješolci spet dva tedna časa, če bodo hoteli prenesti prijavo na kako drugo šolo. Na nekatere šole je namreč vsako leto velik naval in tam običajno omejijo vpis. Katere šole bodo to, bodo kandidati zvedeli do 21. aprila. Na sliki: osmošol-ci so z zanimanjem prisluhnili Marjanu Luževiču, ravnatelju škofjeloške gimnazije, ki bo letos sprejela za šest oddelkov novincev, od tega za razred športnikov. • D.Ž., foto: M. Golobic Gorenjska "rešuje" odpadke Za sežigalnico tri možne lokacije V dosedanjih načrtih za izgradnjo sežigalnice in spremljajočih objektov se enakovredno pojavljajo tri možne lokacije: Tenetiše, tromeja občin Naklo, Tržič in Radovljica ter območje Jesenic in deponije Male Mežakle. razsežnosti postavitve centra za ravnanje z odpadki. V poj*- Mošnje - Pred tremi leti začeto skupno reševanje problematike odpadkov na Gorenjskem ter delo konzorcija Cero (centra za ravnanje z odpadki) se z volitvami ni zaustavilo. Nasprotno! Poslovni odbor konzorcija se je v nekoliko spremenjeni (županski) sestavi in z novim predsednikom, radovljiškim županom Jankom S. Stuškorn, sredi prejšnjega tedna v hotelu Podvin sestal na prvi povolilni seji, ki se jo je udeležil tudi minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar. Kaj bo prinesla sežigalnica Krajanom vasi Polica, Okroglo in Struževo je predsednica Projektnega sveta CERO mag. Bernarda Podlipnik predstavila projekt ravnanje s komulanimi odpadki na območju Gorenjske. Na pobudo krajanov Potice in župana občine Naklo Ivana Štu-larjaje v četrtek v Domu kulture v Naklem potekala predstavitev projekta CERO. Zbralo seje okoli trideset krajanov, ki jim je predsednica Projektnega sveta CERO Bernarda Podlipnik predstavila trenutno stanje na področju ravnanja in odlaganja z odpadki v gorenjskih občinah. Seznanila jih je z obstoječo zakonodajo na tem področju ins projekcijpo regionalnega centra za ravnanje z odpadki. V zaključnem delu uvodne predstavitve so bili krajani seznanjeni tudi z možnimi lokacijami za izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki, saj dve od predvidenih možnih lokacij bolj ali manj prizadeneta krajane, ki so se zbrali na predstavitvi. Krajane so zanimale predvsem posledice, ki bi jih imela sežigalnica na okolje ter opozorili na varovanje podtalnice. Zanimala jih je tudi možnost reci k laže odpadkov. Prav tako so krajani izrazili pomisleke glede lokacije zaradi strahu pred povečanim prometom težkih tovornjakov. Posledica projektnega sveta je povedala, da projekt CERO daje poudarek reciklaži odpadkov, ukvarja pa se tudi z logistiko, tako da bi bila dodatna obremenitev prometa čim manjša. Krajani so od nosilcev projekta CERO in delno od lokalnih oblasti želeli zagotovilo, da bodo redno obveščeni o poteku projekta, kakor tudi o rezultatih študije. Župan občine Naklo in predsednica priojektnega sveta CERO sta zbranim krajanom obljubila, da jih bosta redno in pravočasno obveščala o vseh isledkih študij, ki jih je potrebno še opraviti pred izborom najprimernejše lokacije Centra za ravnanje z odpdki in da ne bo lokacija izbrana brez njihovega soglasja. Naslenja takšna predstavitev naj bi potekala aprila, v vmesnem času pa se bodo podobne predstavitve, kot je bila v Naklem, odvijale tudi za krajane ostalih vasi na območju občine Naklo in Kranj. konzorcija, aprila se bo konzorcij seznanil s študijo o možni sežigalnici, po reviziji študije pa jo bodo predstavili tudi po občinah. V projektu se za zdaj kot možne lokacije za izgradnjo sežigalnice in spremljajočih objektov pojavljajo Tenetiše, tromeja občin Naklo, Radovljica in Tržič ter lokacija na območju Jesenic in deponije Male Mežakle. Lokacije bodo ovrednotili po izdelavi študije tehničnih zasnov za izgradnjo sežigalnice (predvidoma junija), pri tem pa bodo poleg tehničnih študij upoštevali tudi sprejemljivost lokacije za lokalno skupnost. Projektni svet konzorcija bo v času vrednotenja lokacij predstavil prebivalcem s teh območij vse tnih mesecih naj bi i^veC"' javni razpis za izdelavo proS' torskih dokumentov, ga zaklj'J' čili septembra in potlej izbra' nemu izvajalcu dali tri mesece časa za izdelavo dokumentov., V konzorcij Cero se je doste včlanilo osemnajst gorenjski'1 občin, k sodelovanju pa n°d° povabili tudi novonastale občine ter občine, ki se doslej niso odločile za skupno, gorenjsk0 reševanje problematike odpad' kov. Minister za okolje in ProS' tor dr. Pavle Gantar je od dejal, da je projekt usklajen evropskimi smernicami 'n slovensko zakonodajo, ki Pre. videva reševanje problema^ odpadkov po regijah. • C. *" ______ ___^_\ G.G. E33 Medvode, 15. februarja - Snega je padlo minuli teden, kolik0, hočete. Zima se je tokrat izkazala za vsa "zelena zimska teta nazaj. Naredila je precej težav pa tudi zmede. Tako se na Pr'rrie{ sprašujejo tudi tisti, ki so bili navajeni na avtobuse, ki so ustalil'1 na desnem postajališču na klancu v Medvodah v smeri P[\ Ljubljani, kdaj bodo spet dobili postajališče. Iz zanesljivih smo izvedeli, da bo postjališče spet odprto, če ne prej, spomlad^ Kot so zapisali v sporočilo za javnost, se je poslovni odbor konzorcija na seji seznanil s projektom ravnanja s komunalnimi odpadki na Gorenjskem in z doslej opravljenim delom, potrdil finančno poročilo ter obveznosti članic konzorcija in sprejel program dela za letos. Po tem programa bodo marca projekt Cero predstavili v vseh gorenjskih občinah, članicah Gorenjska borzno posredniška druiha d.d. ŽELITE KUPITI _z_^_ ALI PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V BANKAH? Bi KADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delovnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK -i NAMI- naprej Koroška 33, Kranj tel.:30O~1f>15, 300-10-16 koraV. Posebno obvestilo samo za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa GORENJSKA 98/99 na poštah do konca februarja Kranj, 16. februarja - Dva meseca sta že minila, odkar je izšla priloga LETOPIS GORENJS& 1998/99, pravcata knjiga, ki je že peta zaporedna tovrstna priloga in izide enkrat letno. ^el°^^ Gorenjska 98/99 smo izdali sredi lanskega decembra na rekordnih 400 straneh, tiskana J*' ~ kvalitetnem časopisnem papirju. Gorenjska 98/99je pravcata knjiga, na tehtnici pokaže kar b gramov. Prilogo je večina naročnic in naročnikov že prevzela na gorenjskih poštah ali v naši ma oglasili službi z naročniškim kuponom iz časopisa z datumom 18. december 1998. če ntof doslej Vašega izvoda letopisa še niste prevzeli - rok za prevzem GORENJSKE 98/99 na #oreL ski/i poštah smo podaljšali še vse tja do naslednje, zadnje sobote v tem mesecu, 27. februd 1999. V minulih letih dobili veliko pritožb naročnic in naroč ni kov. ki priloge GORENJSKA niso P™ /i; pri reševanju reklamacij pa smo ugotovili, da zajetne knjige enostavno ni bilo možno vloži' poštne nabiralnike tako kot časopis in je precej prilog kar izginilo, preden so jih dobili nas/o*'" Zato GORENJSKE 98/99 poštarji niso raznašali; pač pa je bil lanskega 18. decembra t>ly"]f naročniški kupon za prevzem priloge na katerikoli od 52 gorenjskih pošt na enak način kot, ^ primer, telefonskih imenikov lansko pomlad. Kupon za prevzem letopisa je bil velik, oblikovan' prvi strani ob okvirčku z Vašim odtisnjenim nas/ovom. Ekskluzivno je samo na gorenjskih pO možno GORENJSKO 98/99 prevzeti še do vključno naslednje sobote, 27. februarja; ali s k»P nom iz lanskega decembra ali pa s potrdilom, ki Vam ga pošljemo, če ste časopis s kuponom založili in ostali brez letopisa. Po 1. marcu bo GORENJSKO 98/99 možno dobiti le še v Ma oglasni službi Gorenjskega glasa, Zoisova 1 v Kranju. ; Če letopisa še nimate: pokličite 064/223- III in Vam takoj pošljemo potrdilo, s katerim b°s" pošti dobili Vaš izvod letopisa GORENJSKA 98/99. Vendar pohitite, mimogrede bo konec j? arja, ko ho distribucija letopisa na poštah zaključena. _ ©Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije V torek bo pretežno jasno, čez dan bo oblačnost od severozahoda pričela na/a^c?!,he. sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne snežne p'0 V četrtek bo prevladovalo sončno vreme. Po hribih bo v sredo popoldne in četrtek pihal okrepljen severni veter, ki bo zapihal tudi ponekod po nižinah Gorenjske DAN TOREK SREDA ČETRTEK^ VREME 1 : mi T min / T max -13/-1 -6/0