Stenografični zapisnik osme seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 7. novembra 1890. Nazoči: Prvosednik: deželni glavar dr.Josip Poklukar in deželnega glavarja namestnik baron Oton Apfal-trern — Vladni zastopnik: c. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: ekscelencaknezoškof dr.JakobMissia, Franc Šuklje, baron Beno Tau sfer er in Ignacij Žitnik. — Zapisnikar: deželni tajnik Josip Pfeifer. Dnevni red: 1. Branje zapisnika VII. deželnozborske seje dne 4. novembra 1890. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Priloga 51. Poročilo deželnega odbora o gradbi nove de-želnobranske vojašnice v Ljubljani. 4. Priloga 52. Poročilo deželnega odbora o zadevah glede naprave zavoda za vzgojo gluhonemih in slepih. 5. Priloga 53. Poročilo deželnega odbora glede poroštva čistega dohodka za dolenjske železnice. 6. Volitev posebnega odseka sedem članov za pretresovanje poročila deželnega odbora glede poroštva čistega dohodka za dolenjske železnice. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu blazniškega zaklada za leto 1891. (k prilogi 24.). 8. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Franceta Spintre, nadučitelja v Kočevji, za pospeševanje ustanavljanja hranilnih in posojilnih zadrug. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji društva za varstvo avstrijske vinoreje v Badenu pri Dunaji za pokončevanje trtne uši. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji predstojništva Lichtenthurnove sirotišnice za zvikšanje deželnih ustanov. ■ 11. Ustno poročilo finančnega odseka o § 5. letnega poročila, marg. št. 12, «Glavna bilanca in proračun loterijskega posojila glavnega mesta Ljubljane.» 12. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji pogorelca Jerneja Habjana in drugih iz Babne Gorice za podporo. 13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajnocestnega odbora Logaškega gledč podpore za zgradbo ceste Logatec-Rovte. 14. Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi dveh hiš za stanovanje paznikov prisilne delavnice (k prilogi 37.). 15. Ustno poročilo finančnega odseka o državnem prispevku k stavbnim troškom razširjenja in prezidanja prisilne delavnice in ob obravnavah z onimi deželami, katere uporabljajo ta zavod (k prilogi 4L). 8tmopi|)liM(T Seliš! der achten Sitzung des tlraiuifchru Landtages M Laibach am 7. Wovember 1890. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Dr. Josef Poklukar und Landeshauptmann - Stellvertreter Otto Baron Apfaltrern. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Baron Winkler. — Sämmtliche Mitglieder, mit Ausnahme öon:v Se. Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Franz Suklje, Benno Baron Taufferer und IgnazHitnik. — Schriftführer: Landschaftssecretär Josef Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der VII. Landtagssitzung vom 4. November 1890. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidinms. 3. Beilage 51. Bericht des Landesausschusses betreffend den Ban der Landwehrkaserne in Laibach. 4. Beilage 52. Bericht des Landesausschusses über die Frage der Errichtung einer Taubstummen- und Blindenanstalt. 5. Beilage 53. Bericht des Landesausschusses betreffend die Garantie eines Reinertrages für die Unkerkrainer Bahnen. 6. Wahl eines Specialausschusses von sieben Mitgliedern zur Berathung des Berichtes des Landesausschusses, betreffend die Garantie eines Reinertrages für die Unterkrainer Bahnen. 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Jrrenhausfondes pro 1891 (zur Beilage 24). 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Franz Spintre, Oberlehrer in Gottschee, um Förderung der Errichtung von Spar- und Darlehenscassen-Vereinen. 9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das Subventionsgesuch des Vereines zum Schutze des österreichischen Weinbaues in Baden bei Wien zur Bekämpfung der Reblaus. 10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Vorstehnng der Lichtenthurn'schen Waisenanstalt um Erhöhung der Landesstipendien. 11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über § 5 des Rechenschaftsberichtes, Marg. Nr. 12, -Hauptbilanz und Voranschlag des Lotterie-Anlehens der Stadt Laibach. - 12. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Abbrändlers Barth. Habjan und Konsorten von Babnagoriza um Unterstützung. 13. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses Über das Gesuch des Bezirksftraßenausschusses von Loitsch um Subvention für den Straßenbau Loitsch-Gereuth. 14. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses inbetreff der Erbauung zweier Wohnhäuser für die Ausseher der Zwangsarbeitsanstalt (zur Beilage 37). 15. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses inbetreff des Staats-bcitrages zu den Kosten der Erweiterungs- und Adaptirungs-bauten bei dein Zwangsarbeitshause und der Verhandlungen mit den die Anstalt mitbenützenden Ländern (zur Beilage 41). 146 VIII. seja dne 7. novembra 1890. — VIII. Sitzung am 7. November 1890. 16. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva na Vrhniki gledč podpore za ondotno občinsko bolnico. 17. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji krajnega šolskega sveta v Dolenjem Logatci glede podpore za vzdrževanje šolske delarne. 18. Ustno poročilo finančnega odseka o dovršeni zgradbi dveh novih oddelkov v blaznici na Studenci (k prilogi 43.). 19. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji trga Cerknica, da se pošlje deželni inženir zaradi preiskave pitne vode. 20. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Josipa Tomazina, bivšega paznika v prisilni delavnici, za normalno provizijo. 21. Ustno poročilo upravnega odseka, zadevajoč brezplačni odstop nekaterih zemljiških parcel poleg deželnega muzeja Rudol-finuma za napravo javnega prostora (k prilogi 5.). 22. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobčine Rakitna zaradi podpore za zgradbo občinske ceste iz Rakitne do Borovnice 23. Ustno poročilo upravnega odseka o razširjanji trtne uši po Kranjskem (k prilogi 16.). 24. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji upravnega odbora Elizabetine otroške bolnice v Ljubljani za letno podporo. 25. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji učiteljev Postojnskega okraja za podporo za izdajo popisa tega okraja. 26. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji šolskih sester de Notre Dame v Trnovem za nagrado za poučevanje učenk v ročnih delih. 27. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Blejske za podporo letnih 300 gold, zdraviškemu zdravniku na Bledu. 28. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Frančiške Žitko, udove deželnega vratarja, za povišanje pokojnine. 29. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Magdalene Venedig, učiteljske udove, za miloščino. 30. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Matije Eppicha, glavnega odgonskega sprevodnika, za izvanredno podporo. 31. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani za podporo za zgradbo društvene hiše. 32. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Štefana Tomšiča, nadučitelja v Vipavi, za podporo za zdravljenje na kaki kliniki. 33. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Matije Jerina v Goričici za podporo vsled požara. 34. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji šolskega odbora obrtne nadaljevalne šole v Kočevji za podporo. 35. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o § 4. letnega poročila deželnega odbora: : «Visoki deželni zbor! Koliko trpimo mi ubogi Rakitničanji in z nami vred vprežna živina zaradi ne-prilične vozne zveze z Borovnico, to so bridko čutili naši predniki, a še bridkeje čutimo to nepriliko mi, ki smo zaradi raznih ujim prišli v uboštvo tako, da pri nas kmetijstvo rapidno razpada. Zaradi slabih letin prišli smo močno ob živino — naš jedini dohodek; treba bo torej gledati na to, kako bi iz gozdov kak zaslužek imeli. Do sedaj nima pri nas les skoraj ni-kake veljave, ker zaradi prevelike oddaljenosti do postaje stane skoraj voznina več, nego se strži za les, kajti vožna pot od nas na Preser do Borovnice je VIII. seja dne 7. novembra 1890. — VIII. Sitzung am 7. November 1890. 159 tako slaba in dolga, da mota voznik zjutraj za rano na preči, če hoče bili na večer v temi zopet iz Borovnice v Rakitni: ako bi imeli pot naravnost na Borovnico, opravil bi voznik ta posel brez kacega posebnega truda dvakrat na dan. Če se še pomisli, da imamo vedno zvezo z Borovnico — bodisi že zaradi kupčije, zaradi železnice, pošte, zaradi sodnijskih potov na Vrhniko itd., zatorej smo že večkrat nameravali, graditi si vozno pot naravnost v Borovnico in to temveč, ker je tretjina te poti bila že ob času gradnje južne železnice do nekega kamnoloma, od koder so za Borovniški most kamenje vozili, izgotovljena in bi bilo le še treba dve tretjini tega pota narediti. Toda preubogi smo, sami teh troškov ne zmoremo in to tem manj, ker že nekaj let sem moramo plačevati 20 % naklado za zgradbo šole. Z ozirom na navedene resnične razloge usojamo si preponižno prosili: Visoki deželni zbor izvoli nam k zgradbi te pre-koristne in nujno potrebne poti, katere delo bi stalo prilično kakih 3500 gld., s primerno visoko podporo pripomoči. Podobčina Rakitna, dne 19. oktobra 1890.» Upravni odsek, uvažuje v tej prošnji navedene razloge, stavlja nasvet: «Visoki deželni zbor naj sklene: Prošnja podobčine Rakitna izroči se deželnemu odboru, da se ta po zvedencu prepriča o novi cesti in iz dotičnega zaklada nakaže podobčini Rakitni primerno denarno podporo.» Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ako ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Preidemo k 23. točki dnevnega reda, to je: 23. Ustno poročilo upravnega odseka o razširjanji trtne uši po Kranjskem (k prilogi 16.). 23. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Verbreitung der Reblaus in Krain (zur Beilage 16). Poročevalec Povše: Visoki deželni zbor! Poročati imam o poročilu deželnega odbora, tikajoče se razširjenja trtne uši po Kranjskem. Ako se je enako poročilo v lanskem letu glasilo neugodno, toliko obupnejši je letošnje, ker iz podatkov o razširjevanji tega groznega trtnega pokončevalca moramo konštatovati, da je itak dovolj nesrečna Dolenjska vinoreja v najžalostnejem položaji, ker nad 50°/„ vinogradov je že vničenih ali po filokseri okuženih in ni dvomiti, da se je letos gotovo ta pošast po dolenjskih vinogradih razširila, tako da je žalibog le pregotova sodba, da bodo v malo letih vsi dolenjski vinogradi po filokseri vničeni. Saj vidimo, da je v okraji tako že osiromačenem Črnomaljskem od 1961 ha vinogradov že 1546 ha deloma uničenih, deloma vsaj okuženih. Tudi v okraji Krškem je nad polovica vinogradov filokseri zapadla; tretinja pa je po filokseri v okraji Postojnskem napadena, ker je od 1202 ha že 478 ha okuženih. Sedaj je na tem, da se bodo posledice te za Dolenjsko in Vipavsko vsekako nesrečne katastrofe, pregrozne toliko za te vinogradnike, kolikor sploh za vso deželo, ker prav iz vinogradov prihajala je precejšna svota davščin, toliko državi, kolikor tudi deželi. Visoki deželni zbor je v lanskem zasedanji dovolil deželnemu odboru primeren kredit, da bi tako pospeševal po okuženih vinogradnih krajih zasajanje ameriških trt. Ob enem je naročal deželnemu odboru, da prosi visoko poljedelsko ministerstvo, da bi revnim vinogradnikom in občinam, katere pravilno zasa-jajo vinograde z ameriškimi trtami, brezplačno delilo potrebne ameriške trte. Iz odloka visokega poljedelskega minist erstva glede oddaje ameriških trt raz videti je, de je cena osobito ukoreninenih trt ostala nepremenjena, to je 10 gld. 1000 komadov, ter da brezplačno se morejo iz državnih trtnic dobivati re-zanice le v istih slučajih, kadar je nasaditi takozvani vinograd za trte plod nice ali rezanice ob občinskih ali društvenih troških in ako bode zagotovljeno, da bodo iz lega nasada po oni ceni oddajale se trte, kakor jih prodaje ministerstvo. Gospodarski odsek ne more si kaj, da ne bi izrekel svoje obžalovanje, da ni visoko ministerstvo blagovolilo jemati ozir na izredne razmere dolenjskih vinogradarjev, ki so v dokaj obupnišem položaji, kakor pa n. pr. nižjeavstrijski vinogradniki, ki si zamorejo z marsičem že zaradi bližnega velikega Dunaja pomagati. V naši Beli Krajini in tudi drugod po Dolenjskem nahajajo se vinogradniki, ki niti za sol, s katero bi osolili krompir, nimajo denarja. Visoka vlada je ceno na Šlajarskem znižala za polovico, kakor je to c. kr. namestnik v Štajerskem deželnem zboru v lanskem zasedanji izrekel, in tako naj bi visoko ministerstvo uvaževalo borne obupne razmere dolenjskih vinogradnikov ter priznalo, da so edinega dohodka po filokseri oropani reveži nezmožni tudi za znižane cene nakupovati ameriških trt iz nasad h, katerih šele v 4 do 5 letih imajo upati zopetnega prihodka. Koliko treba jim napora torej, da zopet iz vinograda dosežejo kaj dohodka, in pozabiti se ne sme, da ameriškim trtam treba obilno gnojiti, kar je za dolenjske razmere zopet velikih žrtev, ker jim po-manjkuje gnoja, to zaradi pičle ondotne živinoreje, kar zopet pomnožuje obilne troške itak bornim vinogradnikom. Ne zabimo, da se ravna tu za katastrofo, ki je zadela ljud, ki se je rod za rodom že stoletja pečal s trtorejo in ki je bil navezan na svoj vinograd, kot pogosloma edino svojo zaslombo, edin njegov vir, iz katerega je sebe in svoje preživih Moremo si misliti obupni ta položaj posebno, če poštevamo, da je mnogo takih vinogradov, ki zarad kamenitih läl in prehude strmine ne morejo služiti drugi kulturni porabi. Zato je pač nalog države in dežele, da se vse 160 VIII. seja dne 7. novembra 1890. — VIII. Sitzung am 7. Novrinlier 1890. stori, da zopet tem prebivalcem omogoči trlorejo, ter o tem eksistenca celim vrstam družin, katere bodo sicer kot osiromašne zapadle v oskrb deželi! Nadalje dozdeva se gospodarskemu odseku važno, da se še bolj pospešuje požlahnevanje ameriških trt, ker vino od direktnih prod akterjev ima vender nek poseben neprijeten okus. Zato priporoča deželnemu odboru, da zaukaže, da se pomnožč temporerni kurzi, v katerih naj se vinogradniki pouče v cepljenji trt. S tem, da bi se zopet nasadile ameriške trte in te pocepile z domačimi pa zgodnimi trtnimi plemeni, bi se ob enem dalo doseči, da bi dolenjska trtoreja tudi v tem napredek storila, da bi imela bolj zgodno zoreče trte, iz katerih bi se pridelovala boljša, močnejša, oziroma manj kisla vina. Da bi se pa takih tempo-rernih poučnih kurzov zamoglo lepo število vinogradnikov udeleževati, smatra gospodarski odsek v to svrho neobhodno koristno in potrebno, da se podele vinogradnikom za čas kurza primerne podpore, n. pr. po 5 do 10 gld. A treba je vinogradnikom pomagati še z drugimi naredbami, katere naj visoko ministerstvo vender v veliko olajšavo vinogradnikom izda. Velika krivica se godi vinogradnikom, da vzlic temu, da nimajo nobenega čistega dohodka več iz okuženih vinogradov, morajo plačevati zemljiški davek. Zato naj se deželni odbor obrne do visoke c. kr. vlade s prošnjo, da se za vse od filoksere napadene in okužene vinograde odpiše davek; ob enem pa naj bi visoka c. kr. vlada zagotovila 101et.no oproščenje davka za vse vinograde, ki se na novo nasade z ameriškimi trtami. To smemo toliko bolj upati, ker je enako prošnjo izrazil štajerski deželni zbor in je ondotni c. kr. vladni zastopnik v javni seji izrekel, da gospod poljedelski minister ne bo opustil prepričati njega ekscelenco gospoda finančnega ministra, da dovoli lOletno oproščenje od davkov za vinograde na novo z ameriškimi trtami nasajene. Gospodarski odsek nasvetuje tedaj: «Visoki deželni zbor naj sklene: 1. ) Vzdrževaje v veljavi v V. seji dne 22. oktobra 1889 storjene sklepe 1. a, b, c in 2. b. s posebnim naročilom, da vodstvo vinarske šole prireja tečaje za poučevanje vinogradnikov v požlahnjevanji ali cepljenji trt, ter da zamore deželni odbor deliti vinogradnikom darila tudi nad pod 1. b. navedenim zneskom, dovoljuje se v omenjene svrhe iz deželnega zaklada kredit 1500 gld., in sicer 1000 gld. za zvršitev sklepa pod 1. a., b. in c., in 500 gld. za prirejevanje tečajev za poučevanje o cepljenji trt. 2. ) Deželnemu odboru se naroča, da izposljuje pri visoki c. kr. vladi, da se za vse od filoksere napadene in okužene vinograde takoj odpiše davek, ter da visoka vlada izvoli zagotoviti lOletno oproščenje davka za vse vinograde na novo z ameriškimi trtami nasajenimi..» Poslanec Dragoš: Slavni zbor! Strinjam se popolnoma z gospodom poročevalcem. Omenjal bi le to, da, kadar gre za pouk o cepljenji ameriških trt, da bi se to tudi pravočasno naznanilo. Lanskega leta je bil na Grmu tak pouk. Čital sem naznanilo v nedeljo dopoldne, popoldne pa je bil pouk. Iz našega okraja se ga torej nihče ni mogel udeležiti in torej bi izrekal željo, da se vselej, kadar bi šlo za tak pouk, razglasi vsaj osem dni poprej. Dovolil bi si pa opozarjati visoko vlado in sicer na nekaj druzega. Kadar gre za nakup ameriških trt, trati se preveč časa s tem, da dotično razglasilo pride od c. kr. okrajnega glavarstva do županstva, potem to zvedd posestniki vinogradov, kdor hoče si jih naroči, itd., in ko jih dotični posestnik dobi, je po navadi že prepozno. Tako se je zgodilo pri nas, ko sem bil župan, da so posestniki dobili suhe trte, in kar so jih dobili na šolskem vrtu, so bile tudi skoraj suhe, tako, da se je prijelo od 1000 le 80 trt. To ravnanje torej ni pravilno. Visoka vlada naj dovoli, da si kupi ameriških trt na državni trtnici, kdor si jih hoče kupiti in kdor je posestnik. Cernu je treba ovinkov pri c. kr. okrajnih glavarstvih, županstvih itd. Če jih vsak vinogradnik sam kupi za dober denar, potem vsaj svojo stvar dobi o pravem času. Poslanec dr. Vošnjak: Slavni zbor! Potem ko je bilo predloženo poročilo deželnega odbora, došlo je deželnemu odboru še več poročil, katere stvari moram naznaniti slavnemu zboru. Na prošnjo deželnega odbora je poslala vlada poročilo trtnoušnega komisarja Reichel-na. Dotični komisar pravi, da ni mogoče konslatirati, koliko vinogradov je napadenih od trtne uši, ker se ne preiskujejo vsi sumljivi vinogradi, ampak morajo to storiti dotične komisije. Konstatiral je, da je leta 1890. pri Radečah se našla trtna uš, potem pri občini Vrh, in da je okraj Kostanj e viški skoraj popolnoma okužen. Dopis je nemški, akoravno dopisujemo vladi slovenski, in zato ne morem vsega tako hitro povedati. 1000 oralov je popolnoma uničenih, ostali vinogradi pa so v takd slabem stanji, da se je bati, da bodo tudi kmalo uničeni. V Krškem okraji se trtna uš strašno razširja in je mnogo vinogradov, ki so popolnoma osušeni. V okraji Mokronoškem se je konstatirala trtna uš pred tremi leti in se tudi tam razširja. V Črnomaljskem okraji se razširja silno hitro, in komisije poročajo', da so skoraj vsi vinogradi napadeni. Le v občinah Sinji Vrh, Vinice, Radence še ni konstatirana trtna uš, morebiti pa se kmalu pokaže tudi tam. Okuženih je že 3000 oralov. V Postojnskem okraji je že konstatirana, iz Novomeškega pa ni došlo poročilo komisij, pač pa pravi komisar, da je bral v časnikih, da se je tudi tam našla trtna uš. Iz izkaza državne trtnice pri Kostanjevici se vidi' da je bilo oddanih trt bilk 11.280, in sicer 1250 brezplačno, 10.050 pa za denar; od kovčev pa je bilo oddanih 48.247, in sicer 15.525, torej 30°/o brezplačno. Slednje pošiljajo se menda šele takrat, ko se vidi, da se ključi ne dajo več prodati, mogoče že posušeni, ker se slišijo pritožbe, da jih je le malo rastlo. V poročilu je deželnemu odboru omenjeno, da se je po nasvetu kmetijske podružnice v Kostanjevici VIII. seja dne 7. novembra 1890. — VIII. Sitzung am 7. November 1890. 161 napravilo pet poskuševalnih ameriških vinogradov in da se je postavil za nadzornika nadučitelj Abram iz Kostanjevice. Ta je poročal, da je že precej trt, ki so za cepljenje. Želeti je res, da bi se še več takih poskuševalnih vinogradov ustanovilo, ker se bode potem videlo prvič, ali direktni producenti shajajo proti trtni uši in drugič se bode videlo, käko je vino iz direktnih producentov, ali je stanovitno in kak okus ima. Kajti mnenja so različna. Vino iz trte York Madeira i. t. d. ni ravno slabega okusa, druge vrste dajejo pa kakor Othello, Jaquez, Kendington še boljše vino. To vse se bode pokazalo, glavna reč pa je, da pri direktnih producentih lahko ostane stari način obdelovanja vinogradov, pogrobavanje. Po poročilu vodstva vinarske šole na Grmu se bode oddalo kakih 5000 komadov bilk in kakih 30.000 do 40.000 ključev. Prepričal sem se, da je toča zeld poškodovala trle. Dalje še naznanjam, da je vlada sklepala pogodbe gledč nasaditve ameriških trt, iz katerih bodo lastniki oddajali vinogradnikom ključe brezplačno, državi pa za primerno ceno grojzdja direktnih producentov, da bode ona delala poskušna vina. Tako bode dobil grajščak Lenk 400 gold, podpore za nasaditev ameriških vinogradov, ravno tako bodo dobili nekoliko podpore Bučarjevi dediči v Kostanjevici in drugi in ta pot se mi zdi zeld umestna in koristna, da dobivamo več ameriških trt. Tudi posestniki v Črnomaljskem in Metliškem okraji naj bi se oglasili in vlada bi jim dovolila gotovo podpore. Obžalovanje pa moram izreči, da letos niti centralna država, niti deželna trtnoušna komisija niste bili sklicani, kajti, kar je v zakonu določeno, moralo bi se vender zvršiti in komisiji vsaj enkrat na leto sklicati. Poslanec Pfeifer: Žalostno podobo, katero je naslikal gospod poročevalec o gospodarskem stanji naših vinogradnikov, in gospod predgovornik o groznem razširjevanji trsne uši, dopolnujem jaz še s sledečimi opazkami: Gospodar, kateremu pobije toča ali odnese naliv poljske pridelke, najde nekaj milosti pri vladi, bodisi, da se mu nakloni državna podpora ali pa, da se odpišejo davki; vinogradnik pa, kateremu uniči trsna uš vinograd, edino premoženje, edini vir dohodka, pa si naj pomaga sam, država mu odgovarja: dosedaj si plačeval za 100 ameriških rezanic za eno k drugi 3 gld. za n a prej pa boš plačeval za 1000 izbranih rezanic Riparije 6 gld. Da so izbrane ameriške rezanice za 6 gld. predrage, za izmečke pa nobeden ne mara, to se je jasno pokazalo v Krški občini, v kateri se do 1. t. m. noben kupec ni oglasil za ameriške trte — vsaj kolikor je meni znano. Na eni strani zavzema država stališče dobička-rije, na drugi strani pa zgolj fiskalno — vinogradnik mora plačevati davke, če tudi nima dohodkov od njega; uradnik, ki pregleduje uničene vinograde, vidi sem ter tja v vinogradu umirajoče trte in pravi: to je še vinograd, torej se ne more odpisati davke. V kakšnih razmerah se nahajajo nekateri gospodarji, katerim je trsna uš uničila vinograd, se razvidi iz tega, da je dotični gospodar v skrajni sili znebiti se moral delavne živine in da si sedaj, če mu je ostala še kaka kravica, pomaga na ta način, da si izposodi drugo kravo od soseda ter s kravami obdeluje polje. Navedel sem to radi tega, da bi se nekoliko več ozira jemalo na vinogradnike, katerim je trsna uš pokončala vinograde. Poslanec Lavrenčič: Visoki zbor! Ker se je nesrečni mrčes, kakor znano, tudi v Vipavski dolini pokazal, mi je dolžnost, da se tudi jaz oglašam pri tej priliki in prosim, da bi se tudi Vipavci podpirali. Ker imajo še vinogradov zasajati, želeti bi bilo, da vinogradniki tudi pri nas dobijo ameriških trt brezplačno in da bi se poučevalo tudi pri nas, kako je ravnati ž njimi. Omenjal bi tu, da pri nas delamo drugače, kakor na Dolenjskem. Jaz mislim, da bi tudi na Dolenjskem ne škodovalo, ako bi se prekopavalo bolj globoko, ker na ta način more trtna uš pozneje uničili trta. Kar se pa tiče podpore in odpisa davkov, bi toplo priporočal, da se ozira, kolikor le mogoče, na Vipavce. Poročevalec Povše: Jaz le kratko omenjam, da so vse želje gospodov predgovornikov že zapopadene v poročilu upravnega odseka, in nimam ničesar več dostavljati. Deželni glavar: Prestopimo na glasovanje in menim, da so vsi gospodje s tem zadovoljni, če glasujemo skupno o predlogih upravnega odseka. (Ni ugovora. — Es erfolgt kein Widerspruch.) Prosim torej, ker ni ugovora, da gospodje, ki pri-trde obema predlogoma, blagovole ustali. (Predloga obveljata. — Die Anträge werden angenommen.) Prestopimo sedaj k 24. točki dnevnega reda, to je: 24. Ustno poročilo finančnega odseka 0 prošnji upravnega odbora Elizabetine otroške bolnice v Ljubljani za letno podporo. 24. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Verwaltungsrathes des Elisabeth-Kinder-Spitals in Laibach um Gewährung einer Jahressubvention. Poročevalec vitez dr. Bleiweis-Trsteniski: Visoki deželni zbor! Upravni svet tukajšnje Eli-betske otroške bolnice je prosil podpore z ozirom na velike troške, katere mora prenašati vsako leto. Ta bolnica se je sezidala vsled podpor, katere so v prošnji navedene, sedaj ima pa vsako leto le 2337 gld., dohodkov, troškov pa 2963 gold., kaže se torej vsakoletni 24 162 VIII. seja dne 7. novembra 1890. VIII. Sitzung am 7. November 1890. primanjkljej v znesku 634 gld. V zadnjem času je deželni odbor sklenil pogodbo s to bolnico, da sme vodstvo deželne bolnice tjä oddajali 5 bolnih otrok, katere opravljati in oskrbovati v deželni bolnici ni tako lahko, za vsacega bolnega otroka bode uprava otroške bolnice dobivala po 50 soldov na dan. Ne more se trditi, da se na ta način bolnica podpira, ker je ta svota preneznatna. Finančni odsek je torej mislil, da je treba lahko dobrodelno napravo podpirati tudi z deželnimi novci, akoravno služi v prvi vrsti mestu Ljubljanskemu, od katerega dobiva podpore letnih 400 gld. Predlagam torej v imenu finančnega odseka: «Visoki deželni zbor naj sklene: Upravnemu svetu Elizabetske otroške bolnice se dovoli vsakoletna podpora v znesku 300 gld. za 3 leta, in sicer za leta 1891., 1892. in 1893. iz deželnega zaklada.» Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ako ne, prosim gospode, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, naj blagovole obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Prestopimo k 25. točki dnevnega reda, to je: 25. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji učiteljev Postojnskega okraja za podporo za izdajo popisa tega okraja. 25. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Lehrerschaft des Bezirkes Adelsberg um Subvention für die Herausgabe einer Beschreibung dieses Bezirkes. Poročevalec Gorup: Slavni zbor! Učiteljstvo Postojnskega okraja je izdalo knjigo «Postojnsko okrajno glavarstvo, zemljepisni in zgodovinski spis». Knjiga je ugodila razmeram in ni rabljiva samo učiteljstvu, temveč vsakemu, kateri se hoče natančneje seznaniti s Postojnskim okrajem, kar so jako laskavo priznali vsi slovenski časniki. Ker pa ne morejo shajati glede troškov izdaje, obrnili so se učitelji do okrajnega in deželnega šolskega sveta s prošnjo za podporo, in deželni šolski svet to prošnjo priporoča slavnemu zboru. Precedens imamo v tem, da je deželni odbor pred več leti dovolil podporo 72 gld, za malo brošurico o Kočevskem 'okrajnem glavarstvu. Finančni odsek torej misli, da bi se tudi učiteljstvu v Postojni dalo nekaj v podporo in predlaga: «Visoki deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da nakupi 50 do 100 komadov knjige «Postojnsko okrajno glavarstvo, zemljepisni in zgodovinski opis» in preskrbi razdelitev na ljudske šole.» Prošnja je bila pisana v slovenskem jeziku, in okrajni šolski svet jo je pri deželnem šolskem svetu in ta pri deželnem zboru podpiral v nemškem jeziku. Ker bi bilo vender želeti, da bi se na slovenski jezik bolj oziralo, izrečem ob enem obžalovanje, da okrajni in deželni šolski svet slovenske peticije podpira pri deželnem zboru v nemškem jeziku. (Poslanec Hribar — Abgeordneter Hribar: Dobro! dobro!) C. kr. deželni predsednik baron W inkier: Oglasil sem se k besedi samo o tem, kar zadeva obžalovanje, katero predlaga gospod poročevalec častitega finančnega odseka. Ni mi prav jasno, v čega-vem imenu se izreka obžalovanje; morda v imenu učiteljstva Poslojinskega okraja, katero je poslalo prošnjo okrajnemu šolskemu svetu; ali opozarjati moram, da dosihmal učiteljstvo na svojo prošnjo še ni dobilo nobenega odgovora. Okrajni šolski svet je izročal prošnjo deželnemu šolskemu svetu s tem, da jo je toplo priporočil, in deželni šolski svet jo je izročil slavnemu deželnemu odboru. To je vender naravno, da vsak okrajni šolski svet občuje z deželnim šolskim svetom, kakor mu je všeč, bodisi v slovenskem, bodisi v nemškem jeziku; to pa je notranja stvar teh oblastev, in jaz mislim, da se ne more nikdo pritoževati o tej stvari. Kar zadeva deležne učitelje, zdi se mi, da je za nje vse jedno, če je okrajni šolski svet njih prošnjo z nekaterimi nemškimi besedami priporočil deželnemu šolskemu svčtu in la deželnemu odboru, in da torej v tem slučaji kakeršno koli obžalovanje ni opravičeno. Poslanec Hribar : Visoki deželni zbor! Vprašanje, o katerem se je ravnokar oglasil prečastiti gospod deželni predsednik, je principijelno vprašanje, in to me sili, da se oglasim k besedi tudi jaz. Častiti gospod poročevalec in tovariš predlagal je resolucijo, s katero bi visoki zbor imel izreči obžalovanje, da se od okrajnih šolskih svetov na slovenske prošnje piše deželnemu šolskemu svetu nemški in da deželni šolski svet te prošnje v nemškem jeziku spremljevane izroča deželnemu odboru. Prečastiti gospod deželni predsednik se je začudil tej resoluciji in je rekel, da ne ve, v čegavem imenu se ima izreči obžalovanje. Mislim, da je to popolnoma jasno in da se obžalovanje ne izreka v nikogar drugega imenu, nego v imenu visokega deželnega zbora, kateri je poklican, da čuva o pravicah slovenskega jezika. Poročevalec finančnega odseka torej popolnoma pravilno ravna, če predlaga visokemu zboru prečitano resolucijo. Dovolite mi, čestita gospoda, da se ozrem na okolnost, katero sem naglašal že v jedni zadnjih sej. Danes smo čuli od strani prečastitega gospoda deželnega predsednika, da je notranja stvar, kako ureduje deželni šolski svet, oziroma okrajni šolski sveti. O vsakej priliki torej, kedar se pritožujemo, kako zvr-šuje — ali bolje: ne zvršuje — deželni šolski svet VIII. seja dne 7. novembra 1890. — VIII. Sitzung am 7. November 1890. 163 narodno ravnopravnost, kliče se nam od vlade: «Okrajni šolski sveti in deželni šolski svet sta c. kr. oblastvi, kaj Vas briga, kako se razumevajo med seboj». Kadar smo se pritoževali o kaki nepovoljni nam odredbi e. kr. deželnega šolskega svčta, odgovarjalo se nam je zopet: «Čemu se pritožujete? Deželni šolski svet je avtonomno oblastvo, v katerem imate svoje zastopnike». Pa recimo, da ne bi imeli pravice brigati se za notranje uradovanje deželnega šolskega sveta — kar pa zanikavam — kako pa je to, da c. kr. deželni šolski svet, kot c. kr. oblastvo, katero ima tudi dolžnost čuvati o tem, da se zvršujejo zakoni, ki predpisujejo, da naj se vsem narodom jednako deli solnce in senca — na dopise, katere vsprejema v slovenskem jeziku, deželnemu odboru odpisuje vedno le v nemškem jeziku? Vsaj je vender znano, da se je po sklepu deželnega zbora z leta 1883. uvedel v deželnem odboru slovenski jezik kot uradni jezik. Deželni odbor, kakor smo culi od strani gospoda poslanca dra. Vošnjaka, dopisava izključivo v slovenskem jeziku, deželni šolski svet pa in vsa druga oblastva odpisujejo vedno v nemškem jeziku. Danes videli smo zopet flagranten slučaj, kako se pravica naša ne spoštuje. Tako postopanje treba grajati in to namerava finančni odsek z resolucijo, katero je stavil prečastiti gospod poročevalec. Priporočam Vam, da vsprejmete to resolucijo, da varujemo dostojanstvo te zbornice in grajamo ravnanje vlade, ki izdaja zakone in jih sama ne spoštuje. Glasoval bodem za resolucijo. Abgeordneter Dr. Schaffer: Gegenüber den Vorkommnissen, wie sie sich in letzter Zeit zu mehren beginnen, dass hier zwischen den Beschlüssen des Finanzausschusses und der Wiedergabe derselben im hohen Hause eine gewisse Jncongruenz sich darstellt (Poslanec Hribar—Abgeordneter Hribar: «Ni res!»), bin ich bemüssiget, auf das entschiedenste zu erklären, dass von einer Resolution im Finanzausschüsse keine Rede war, im Gegentheil, es ist constatirt worden, dass der Fall zu geringfügig sei, um bei dieser Gelegenheit die Sprachenfrage aufzurollen, und ist es abgelehnt worden, diesbezüglich eine Resolution zu fassen. Der Herr Vorredner hat also die Beschlüsse des Finanzausschusses im unrichtigen Sinne interpretiert. Es ist der Herr Berichterstatter nur ermächtigt worden, für seine Person eine Bemerkung zu machen, nicht aber eine Resolution zu beantragen: das sind die thatsächlichen Verhältnisse im Finanzausschüsse. Es wäre an der Zeit, dass in dieser Richtung eine correctere Handlungsweise in diesem hohen Hause platzgreift. Der vorliegende Anlass selbst ist viel zu geringfügig, um hiebei die Sprachenfrage aufzurollen. Nach meinem Dafürhalten sind die Behörden berechtiget, in der Sprache zu correspondieren, in der es ihnen angenehm ist, abgesehen davon, dass dies hier in der Dienstsprache geschehen ist. — Was der Herr Col-lega wegen der Korrespondenz des Landesausschusses mit der Landes-Regierung bemerkt hat, so habe ich nicht nöthig, die Partei der Regierung zu ergreifen, sondern erwähne nur, dass hier Gegenseitigkeit herrscht: die Regierung antwortet deutsch auf slovenische Eingaben des Landesaus- schusses und wir antworten slovenisch auf deutsche Eingaben der Regierung, obwohl wir nach dem Gesetze verpflichtet wären, diese Eingaben deutsch zu beantworten; übrigens lohnt es sich eigentlich nicht, auch nur ein Wort über derlei geringfügige Angelegenheiten zu verlieren. Poročevalec Gorup: Omenjam samo, da se je v finančnem odseku govorilo o tej stvari na kratko, in da se je izrekla želja, da storim tukaj to opazko. To sem storil, da se pa ne bo dalje razpravljalo, ker pridemo še pozneje do tega vprašanja, ne bodem naprej govoril. Deželni glavar: Usojal bi se vprašati gospoda načelnika finančnega odseka, ali je isti na, da se resolucija v finančnem odseku ni sklenila, kajti sicer bi moral smatrati to kot osobno željo gospoda poročevalca. Poslanec ces. svetnik Murnik: V finančnem odseku se ta resolucija, kakor je omenil že gospod poslanec dr. Schaffer, ni sklenila, in tudi ni bil stavljen predlog, da bi o tem sklepal slavni zbor. Govorilo pa se je o stvari, kakor je povedal gospod poročevalec. Menim, da o tem ni treba glasovanja. Deželni glavar: Po tem pojasnilu glasujemo le o predlogu finančnega odseka in prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj blagovole ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Prestopimo dalje k 26. točki dnevnega reda, to je: 26. Ustno poročilo finančnega odseka O prošnji šolskih sester de Notre Dame v Trnovem za nagrado za poučevanje učenk v ročnih delih. 26. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Schulschwestern de Notre Dame in Dornegg um Remuneration für die Erthei-lung des Unterrichtes in den weiblichen Handarbeiten. Poročevalec ces. svetnik Murnik: Visoki zbor! Šolske sestre «de Notre Dame» poučujejo v trirazrednici v Trnovem, v kateri je dosedaj vpisanih 140 deklic, ne da bi za to dobivale od kod kako plačilo ali kako nagrado. Navajajo pa ob jed nem, da poučujejo deklice tudi v ročnih delih, namreč v pletenji, šivanji, vezenji i. t. d. in v vsem, kar je treba znati deklicam ne le iz priprostih, ampak tudi iz boljših družin. Ker pomanjkuje deklicam tvarine, obračajo se šolske sestre do slavnega zbora, da bi se jim dovolilo nekoliko podpore za poučevanje v ročnih delih. Ker je slavni deželni zbor v jednaki priliki že dovolil 24* 164 VIII. seja dne 7. novembra 1890. — VIII. Sitzung am 7. November 1890. neko podporo šolskim sestram v Šmihelu pri Novem Mestu in ker poučujejo šolske sestre v Trnovem 140 deklic tudi v drugih strokah ljudske šole, predlaga finančni odsek: «Visoki deželni zbor naj sklene: Šolskim sestram «de Nölre Dame» v Trnovem dovoljuje se za poučevanje šolaric v ročnih delih 100 goldinarjev podpore iz deželnega zaklada.» Deželni glavar: Želi kdo besede? Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ako ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu naj blagovole obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Preidemo k 27. točki dnevnega reda, to je : 27. Ustno poročilo finančnega odseka 0 prošnji občine Blejske za podporo letnih 300 gld. zdraviškemu zdravniku na Bledu. 27. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Gemeindevorstehung von Veldes um Bewilligung einer Subvention jährlicher 300 fl. für den Curarzt in Veldes. Poročevalec vitez dr. Bleiweis-Trsteniski: Visoki deželni zbor! Županstvo na Bledu prosilo je, da bi se zdravniku dr. Emilu Klimeku, kateri je nastopil svojo službo dne 20. septembra t, L, dala za leto 1891. podpora 300 gold, in ravno toliko za prihodnja leta kot zdraviškemu zdravniku. Leta 1889. je sklenil visoki deželni zbor dati v ta namen podporo 300 gold, za toliko časa, dokler se kaže potreba posebne nagrade za ondolnega zdravnika. Ali je sedaj ta nagrada še potrebna ali ne? Letos se je oddala dotična služba dr. Klimeku. Za to mesto dobiva 600 gold., vrhu tega pa 300 gold, za substitucijo okrožnega zdravnika v Bohinjski Bistrici in 200 gold, podpore iz zdra-Viškega zaklada, skupaj 1100 gold. Ali od onih 300 gold., katere dobiva za substitucijo okrožnega zdravnika v Bohinjski Bistrici, mu ne preostaje nič, ker mora vse izdati za vožnje, pomisliti pa je tudi, da je na Bledu življenje drago in da mu bode težko shajati, posebno v prvem času. Ker je pa želeti, da se zdravnik na Bledu stalno namesti in se, rekel bi, spoprijazni z razmerami, dalje z ozirom na to, da je ta zdravnik zmožen več jezikov, mislil je finančni odsek, da bi kazalo, še na jedno leto dati podporo 200 gold., ali to bi bilo zadnje leto. Predlagam v imenu finančnega odseka: «Visoki deželni zbor naj sklene: Okrožnemu zdravniku na Bledu kot zdraviškemu zdravniku dovoljuje se le še za leto 1891. nagrada v znesku 200 gold, iz deželnega zaklada.» Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ako ne, prosim gospode, kateri se strinjajo s tem predlogom, naj blagovole ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Prestopimo k 28. točki dnevnega reda, to je: 28. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Frančiške Žitko, udove deželnega vratarja, za povišanje pokojnine. 28. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Francisca Žitko, landschaftlichen Porticrswitwe, um Erhöhung ihrer Pension. Poročevalec Klun: Visoki zbor! Udova pokojnega vratarja deželnega dvorca, Frančiška Žitko, je prosila za pomnožitev pokojnine. Opira se na to, da ima pokojnine samo 120 gld., kar je v primeri s plačo njenega moža premalo. Pokojni njej mož je imel plače 360 gld., dve petletnici v znesku 100 gld., kot hišnik dobival je 100 gld. in razun tega je imel prosto stanovanje in službeno obleko. Pokojnina udove je sicer normalno odmerjena, ampak finančni odsek je vender previdel, da je za ženo, katera je precej v letih in zmirom bolehna, ta pokojnina premajhna, in je bil za to mnenja, da se ji nekoliko poviša. Ne more pa priporočati, da se vzviša pokojnina kol taka, ker bi potem gotovo prišlo še več takih prošenj, zato pa predlaga, da se ji dovoli za 3 leta miloščina letnih 30 gld., tako, da bi vsega skupaj dobivala iz deželnega zaklada letnih 150 gld. Predlagam v imenu finančnega odseka: «Visoki deželni zbor naj sklene: Vratarjevi udovi Frančiški Žitko se poleg njene pokojnine letnih 120 gld. iz deželnega zaklada dovoljuje za tri leta pričenši s 1. januvarjem 1891 miloščina letnih 30 gld.» Deželni glavar: Želi kdo gospodov besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ako ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Prestopimo k 29. točki dnevnega reda, to je: 29. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Magdalene Venedig, učiteljske udove, za miloščino. 29. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Magdalena Venedig, Lehrerswitwe, um Bewilligung einer Guadengabe. VIII. seja dne 7. novembra 1890. — VIII. Sitzung am 7. November 1890. 165 Poročevalec Klun: Učiteljska udova Magdalena Venedig je poslala prošnjo za miloščino zase in za svoje hčeri Santo in Julijo. Njen mož Herman Venedig pripravljal se je za profesorja na srednji šoli, ali naposled je postal učitelj na ljudski šoli. Služboval je na Gorenje-Avstrijskem, pozneje pa je prišel na Kranjsko, in tu je služboval na več krajih, napčsled na Topli Rebri, v občini Smuki na Kočevskem; definitivno nastavljen je bil pa le dve leti, in zato je udova dobila samo odpravnino 100 gld., in 100 gld. pogrebnine. Dokler je imela teh 200 gld. in si je mogla kaj prislužiti z rokama, shajala je, sedaj pa je v največji bedi s svojima hčerkama, kateri ste rojeni: ena leta 1884, druga pa leta 1886. Finančni odsek je uvaževal, da imamo že takih udov, katerih možje niso služili 10 let, in so se jim vender dovoljevale miloščine, in zato predlaga, da se dovoli tudi udovi Magdaleni Venedig neka podpora. Predlog finančnega odseka se glasi: «Visoki deželni zbor naj sklene: Učiteljevi udovi Magdaleni Venedig dovoljuje se za njo in njeni hčeri Santo in Julijo za tri leta, pri-čenši s 1. januvarjem 1891 iz učiteljskega pokojninskega zaklada miloščina letnih sto (100) goldinarjev.» Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ako ne, prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj blagovole ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Prestopimo k 30. točki dnevnega reda, to je: 30. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Matije Eppicha, glavnega odgonskega sprevodnika, za izvanredno podporo. 30. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Mathias Eppich, Hauptschnb-führers, um Bewilligung einer außerordentlichen Geldaushilfe. Poročevalec Klun: Glavni odgonski sprevodnik Malija Eppich prosi za izvanredno podporo. On je že dobil od deželnega odbora redno podporo, katero dovoljuje deželni odbor uradnikom in služabnikom, ali ta mu ne zadostuje in zatorej se je obrnil do slavnega zbora. To pa nikakor ne gre, da bi se deželni uradniki in sluge obračali do deželnega zbora s takimi prošnjami, ker deželni zbor ne more presojati, ali je kdo že kaj dobil ali ne in ali sploh kaj zasluži ali ne. Zato je treba odbiti take prošnje enkrat za vselej s tem, da se vračajo deželnemu odboru, da jih on reši v svojem delokrogu. Predlagam torej: «Visoki deželni zbor naj sklene: Prošnja glavnega odgonskega sprevodnika Matije Eppicha za izvanredno podporo se izroča deželnemu odboru v rešitev.» Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ako ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Prestopimo sedaj k 31. točki dnevnega reda, to je: 31. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani za podporo za zgradbo društvene hiše. 31. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Katholischen Gesellenvercines in Laibach um Subvention für den Bau des Vereins-Hauses. Poročevalec Hribar: Visoki deželni zbor! Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je vložilo dne 26. oktobra 1. 1890. pri visokem zboru prošnjo, naj bi se mu za zgradbo nove društvene hiše dovolila primerna podpora. V prošnji pripovedujejo zgodovino tacih in jednacih društev v Avstriji, namen teh društev in končno, koliko je stalo poslopje, katero si je sezidalo. Ker smo imeli v visokem zboru že lansko leto jednako prošnjo društva katoliških rokodelskih pomočnikov iz Novega Mesta, zato mi bodi dovoljeno, da iz današnje obširne prošnje prečitam le nekaj stavkov (bere — liest:) «Glavni društveni namen je, obvarovali mlade, neskušene rokodelce nevarnosti in zanj k sedanjega časa. Olajšati hoče starišem skrb za njihove sinove. Vzgojiti namerava državi vrle državljane, človeški družbi pridne in poštene rokodelce in poznejšim rodovinam vzgledne očete». Ni d voj be, da društvo v resnici koristno posluje in ker so troški za društveno poslopje v Ljubljani znašali 30.000 gld., od katerih pa je nepokritih še 20.000 gld., zato predlaga finančni odsek: «Visoki deželni zbor naj sklene, da se ima «Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov v Ljubljani» iz deželnega zaklada izplačati za zgradbo društvene hiše donesek 500 gld. jedenkrat. za vselej.» Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) . Ako ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Prestopimo k 32. točki dnevnega reda, to je: 166 VIII. seja dne 7. novembra 1890. — VIII. Sitzung am 7. November 1890. 32. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Štefana Tomšiča, nadučitelja v Vipavi, za podporo za zdravljenje na kaki kliniki. 32. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Stesan Tomšič, Oberlehrers in Wippach, um Subvention zum Besuche einer Klinik. Poročevalec vit. dr. Bleiweis-Trsteniski: Visoki zbor! Nadučitelj Štefan Tomšič v Vipavi prosi milostne podpore v svrho zdravljenja svoje bolezni, in sicer to s tem opravičuje, da ne more opravljati svoje službe, ker boleha za nosnim krvotokom. Pridejal je prošnji spričalo od d ra. Kende v Vipavi, iz katerega je razvidno, da je gosp. nadučitelj Tomšič že večkrat silno krvavel, da ni mogoče ga tam ozdraviti in bi bilo treba, da bi šel na kako kliniko, kjer bi bilo mogoče ga ozdraviti operativnim potom. Reči moram, da ne vem, kak uspeh bi bilo mogoče doseči in kako bi se moglo bolniku vsled operacije pomagati. Z ozirom pa na to, da je gospod Tomšič v Vipavi zelo priljubljen, da ima več otrok in bi bilo zaradi tega tembolj želeti, da pride zopet do zdravja, mislil je finančni odsek, da bi vender kazalo poskusiti tudi to sredstvo. Ker pa deželni zbor ne daje takih podpor, ampak je to stvar deželnega šolskega sveta, predlaga torej finančni odsek: »Visoki deželni zbor naj sklene: Odstopi se prošnja nadučitelja Štefana Tomšiča za milostno podporo v svrho njegovega ozdravijovanja deželnemu šolskemu svetu s priporočilom.» Deželni glavar: Želi kdo bese? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) A ko ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Prestopimo sedaj k 33. točki dnevnega reda, to je: 33. Ustno poročilo finančnega odseka 0 prošnji Matija Jerina v Goričici, za podporo vsled požara. 33. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Abbrändlers Mathias Jerina in Goričica um Unterstützung. Poročevalec ces. svetnik Murnik : Slavni zbor! Matija Jerina, posestnik v Goričici št. 13, je vložil prošnjo, v kateri navaja, da mu je 10. oktobra tega leta zgorel hlev, skedenj, kozolec, shramba za poljske pridelke, 4 prešiči in vsa živinska krma, in da znaša škoda 3000 gld. Razen lega tarna, da je vse to izdelal šele pred kratkem in izzidal zato ves svoj denar, tako, da je tem hujše prizadet. Ker je deželnemu odboru za take stvari v proračunu deželnega zaklada že svota dovoljena, je bil finančni odsek mnenja, da bi ta prošnja imela priti do deželnega odbora in ne do deželnega zbora, in zato predlagam: «Visoki deželni zbor naj sklene: Prošnja Matije Jerine v Goričici se izroči deželnemu odboru z naročilom v rešitev, da se pri razdelitvi za take stvari dovoljene svote na prositelja ozira.» Deželni glavar: Želi' kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ako ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Preidemo sedaj k 34. točki dnevnega reda, to je: 34. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji šolskega odbora obrtne nadaljevalne šole v Kočevji za podporo. 34. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Schulansschusses der gewerblichen Fortbildungsschule in Gottschee um Bewilligung einer Subvention. Poročevalec ces. svetnik Murnik: Šolski odbor obrtne nadaljevalne šole v Kočevji je vložil prošnjo, da bi se tudi za prihodnje leto dovolilo nekoliko podpore za to šolo. V tej prošnji se navaja, da je bila lanskega leta dovoljena od deželnega odbora podpora 180 gld., da se pa kaže, da bode letos primanjkljeja kakih 50 gld. Z ozirom na to, da je potreba na tej šoli ravno tako utemeljena, kakor pri drugih obrtnih nadaljevalnih šolah, in ker ima deželni odbor za obrtne nadaljevalne šole v proračunu deželnega zaklada že itak dovoljeno neko svoto, menil je finančni odsek, da spada tudi ta prošnja bolj v področje deželnega odbora, nego deželnega zbora, in zato predlagam: «Visoki deželni zbor naj sklene: Prošnja šolskega odbora obrtne nadaljevalne šole v Kočevji izroča se deželnemu odboru z naročilom, da se na njo pri podelitvi podpor obrtno-nadaljevalnim šolam ozira.» Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Prestopimo na glasovanje, in prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj blagovole obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Prestopimo sedaj k zadnji točki današnjega dnevnega reda, to je: VIII. seja dne 7. novembra 1890. — VIII. Sitzung am 7. November 1890. 167 35. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o § 4. letnega poročila deželnega odbora «Deželne podpore». 35. Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichts-ausschusses über den § 4 des Rechenschaftsberichtes des Landesansschusses: «Lnndesunterstützungen.» Poročevalec Stegnar: Visoka zbornica! Deželni odbor nam v § 4. letnega poročila izkazuje, kako je gospodaril z denarjem, ki ga je imel na razpolaganje iz deželnega zaklada ali v podporo po nesreči prizadetih prebivalcev na Kranjskem, ali pa za humanitarne namene. Prve vrste podpore, izkazane pod marg. št. L, 2. in 3., se je razdelilo 3070 gld., in sicer po toči poškodovanim : vasi Prerigelj na Kočevskem........... 250 gld. Janezu Tisol za škodo vsled strele ... 30 » 8 občinam vsled požara hudo prizadetim 2480 » in 7 pogorelcem....................... 310 » torej skupaj 3070 gld. Pod marg. št. 4. je omenjena podpora 150 gold., katero je deželni odbor naklonil pravoslovcu Josipu Mantuani na Dunaji z namenom, da nabere gradiva za životopis o slovečem glasbenem umeteljniku Jakobu Händlu, katerega hoče «Glasbena Matica» prihodnje leto slaviti kot našega kranjskega rojaka; v čast njegovemu spominu služila se bode maša zadušnica, priredil koncert z njegovimi skladbami in dal na svetlo «Gallus-Album». Odsek za letno poročilo radostno pozdravlja to za našo domovino častno namero «Glasbene Matice» in se nadeja tudi pritrditve visokega deželnega zbora. Po deželnega zbora sklepih v lanskem zasedanji povodom obravnave deželnega proračuna pooblaščen, je deželni odbor izplačal vse podpore raznim zavodom, društvom in posamičnim osebam v znesku 4915 gld. K tej svoti je še prišteti podpora, ki se je izplačala dramatičnemu društvu in sicer koncem leta 1889. še ostalih 800 gld. in za leto 1890. od votiranih 2000 gld. delni znesek 1700 gld. Svota vseh omenjenih podpor znaša torej 7415 gld. Imenom odseka za letno poročilo imam čast nasvetovati : «Visoka zbornica skleni: 1. ) Marg. točke 1., 2., 3. in 4. naj se vzamejo z odo b renjem na znanje. 2. ) Mar. št. 5., 6. in 7. pa naj služijo v vednost.» (Deželnega glavarja namestnik gospod baron Apfaltrern prevzame predsedstvo. — Landeshauptmann-Stellvertreter Herr Baron Apfaltrern übernimmt den Vorsitz.) Landeshauptmann-Stellvertreter Baron Apfaltrern: Wünscht jemand der Herren das Wort zu dem eben vernommenen Antrage? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, so ersuche ich diejenigen Herren, welche mit dem eben vernommenen Antrage einverstanden sind, sich zu erheben. (Obvelja. — Angenommen.) Somit sind wird mit der Tagesordnung fertig geworden. Wir haben nunmehr noch die Nummer 6 der Tagesordnung zu erledigen, das ist die Wahl des Specialausschusses für die Unterkrainer Eisenbahnen und zwar nach dem vorher gefassten Beschlusse eines Ausschusses von 9 Mitgliedern. Ich unterbreche die Sitzung behufs Vornahme der Wahl für einige Augenblicke. (Seja prestane ob 1 uri 25 minut ter se zopet nadaljuje ob 1 uri 30 minut. -— Die Sitzung wird um 1 Uhr 25 Minuten unterbrochen und um 1 Uhr 30 Minuten wieder aufgenommen.) (Gospod deželni glavar dr. Poklukar prevzame predsedstvo. — Der Herr Landeshauptmann Dr. Poklukar übernimmt den Vorsitz.) Deželni glavar: Otvarjam zopet sejo in naznanjam, da se je izročil med sejo predsedništvu visoke zbornice samo-stalni predlog gospoda poslanca Sveteca in tovarišev. Gospoda tajnika naprosim, da prečita ta nasvet. Tajnik Pfeifer: (bere — liest): «Nasvet. Slavni deželni zbor naj na podlagi § 19. deželnega reda sklene: Visoka c. kr. vlada se prosi: a) naj državnemu zboru nasvetuje, da se napravi v Ljubljani deželno nadsodišče za slovensko Štajersko, slovensko Koroško, Kranjsko, Goriško s Trstom in za Istro z laškim senatom; b) naj državnemu zboru nasvetuje, da se napravi v Ljubljani pravna akademija, oziroma juridična fakulteta s slovenskim, oziroma hrvaškim učnim jezikom. V Ljubljani dne 7. novembra 1890. L. Svetec, Hinko Kavčič, Klun, Murnik, dr. Vošnjak. Bleiweis, Janko Kersnik, Ivan Hribar, dr. Poklukar, Jos. Gorup, Klein, Višnikar, Fr. Povše, Fr. Stegnar, Grasselli, Pfeifer, Oton Detela, M. Lavrenčič, V. Ogorelc, Pakiž, Dragoš, dr. Ivan Tavčar dr. Papež.» Deželni glavar: Nadalje se je izročila interpelacija, katero tudi prosim prečitati. 168 VIII. seja dne 7. novembra 1890. — VIII. Sitzung am 7. November 1890. Tajnik Pfeifer: (bere — liest): «Interpellation. Die demnächst zur Vollendung gelangende Laibach-Steiner Local-Bahn führt in der Strecke von den letzten Häusern der Ortschaft Dobrava, d. i. von der Grenze der Bezirke Umgebung Laibach und Stein bis nach dem dritten Hause der Ortschaft Tersein in einer Länge von circa zwei Kilometern auf dem Straßenkörper der Wien-Triester Hauptstrecke und ist derart gebaut, dass vom Straßenkörper der erforderliche Streifen entnommen und zwischen der Bahn und dem Reste der Straße Prellsteine aufgestellt worden sind. Es liegt auf der Hand, dass der auf dieser Straße sehr lebhafte Verkehr mit Zug- und Treibvieh bei der unmittelbaren Nähe der Eisenbahnzüge ein sehr bedenklicher, der körperlichen und Eigenthumssicherheit höchst gefährlicher sein wird, wie dies schon derzeit bei den verkehrenden Schotterzügen zutage tritt. Die Gefahr ist umso größer, weil die dem Bahnkörper gegenüberliegende Seite der Straße zum größten Theile der fraglichen Straßenstrecke ein Sumpf ist. Bei dieser Sachlage und im Hinblicke auf den Artikel VI. des Localbahn-Gesetzes vom 25. Mai 1880, Nr. 56, R. G. Bl., stellen die Gefertigten an die k. k. Regierung die Anfrage: Ist dieselbe bei dem Umstande, als es den Anschein hat, dass es versäumt worden ist, schon bei der Tracen-Revision die Sicherung des Straßenverkehres zur Bedingung der Baubewilligung auch in der vorstehend angedeuteten Richtung zu machen, geneigt und gewillt, Vorkehrungen zu treffen und zu veranlassen, welche den Straßenverkehr auf bezeichneter Strecke der Wien-Triester Reichsstraße vor der geschilderten eminenten Gefahr schützen. Laibach am 7. November 1890. Otto Baron Apfaltrern, Murnik, Dragoš, Klein, Robert Braune, Pfeifer, J. Kersnik, Dr. Schaffer, Erwin Graf Auersperg, Otto Detela, Bar. Schwegel, Dr. Bošnjak, Friedrich Bar. Rechbach, Višnikar, C. Luckmann, Povse, Leo Graf Auersperg, V. Ogorelc, Leo Freih. v. Liechtenberg, Dr. J. Tavčar, Dr. Bleiweis, Pakiž, F. Stegnar, H. Kavčič, Grasselli, L. Svetec. Deželni glavar: To interpelacijo izročil bodem takoj prečastitemu gospodu deželnemu predsedniku; glede prečilanega nasveta pa se bodem oziral pri sestavi dnevnega reda za prihodnjo sčjo. Gospod deželni predsednik ima besedo. Kandesprastdent Freiherr von Winkler: Was die Interpellation des Herrn Abgeordneten Baron Apfaltrern und Genossen betrifft, so verkenne ich die Wichtigkeit des Gegenstandes nicht, ich werde demselben meine vollste Aufmerksamkeit zuwenden. Ich bitte die Versicherung entgegenzunehmen, dass Alles vorgekehrt werden wird, damit durch den Eisenbahnverkehr die öffentliche Sicherheit in keiner Weise wird gefährdet werden. Deželni glavar: Prosim gospoda poslanca Kersnika in barona Rechbacha, da prevzameta skrutinij ravnokar zvršene volitve. (Po kratkem prestanku. — Nach einer kurzen Unterbrechung.) Prosim gospoda poslanca Kersnika, da poroča o izidu volitve. Poslanec Kersnik: Izvoljeni so sledeči gospodje poslanci: Detela, Gorup, Klun, dr. Tavčar, Višnikar, baron Apfaltern in grof Leo Auersperg z 32 glasovi, dr. Schaffer z 31, in Graselli z 29 glasovi. Dva glasa je dobil gospod poslanec Hribar in 1 glas gospod poslanec baron Wurzbach. Deželni glavar: Naznanilo se mi je, da se je odsek za dolenjske železnice že konstituiral in si zbral gospoda poslanca Grasselli-a za načelnika in gospoda poslanca barona Apfaltrern-a za namestnika. Dalje imam naznaniti, da imata finančni in upravni odsek takoj po seji kratko zborovanje. Odsek za letno poročilo ima sejo danes popoldne ob 4% uri; upravni odsek tudi danes ob 4'/# uri in finančni odsek jutri ob 10. uri dopoldne. Naznanjam še, na kar sem v zadnji seji pozabil, da bode ogledovanje čolna v muzeji jutri ob */43,. uri popoldne. Prihodnja seja bode v torek, 11. t. m. ob 10. uri dopoldne, s sledečim dnevnim redom: (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Sklepam sejo. um 1 Uhr 45 Minuten Nachmittag. Konec seje ob 1. uri 45 minut popoldne. — Schluss der Sitzung • -*• Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.