©muz! e G LETO XXIV. — Številka 72 Ustanovitelji: obC. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Lok* In Trii« — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič «■ Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA Teden boja proti tuberkulozi Letošnji teden boja proti tuberkulozi se ujema v kranjski občini s fluoro-Srafsko akcijo in pa r. obletnico Instituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik. Zato letos ne bo Poudarek tako kot prejšnja leta le na zbiranju prostovoljnih prispevkov, Pač pa «d|a prikazati dosedanje uspehe pri zatiranju tuberkuloze in pa obenem nakazati sedanje in Pa bodoče naloge pri preprečevanju tuberkuloze. V boju proti tuberkulozi se je rdeči križ Izkazal *e takoj v povojnem obdobju, ko |e bilo te bolezni pri nas največ. I.eta 1948 Je rdeči kri/ ustano-•I sekcije, komisije In »ktive za boj proti tuber kulozi. S tako organizacijo se je jugoslovanski rdeči križ vključil tudi v Internacionalno unijo za noj proti tuberkulozi. Pro-*UuberktiIo/.na dejavnost ■K Je obstala pomoč tako proti tuberkuloznim Ustanovam kot tudi bolnikom, pomoč pri preventivnih akcijah in ne na *adnje tudi pri VZJJJJOjl prebivalstva. X leti se Je, potem ko tuberkuloza pri nas nI več bolezen z velikim številom obolenj, »Premenlla tudi vsebina boj kul za zatiranje tuber-ozc. Čeprav številke nl»o več visoke, pa se bolezen it vedno pojavlja. Najbolj nevarna Je za otrok« in za starejše ljudi, kl nimalo dovolj ne«e, Posebno v socialna Šibkih družinah. M.-d sedanjimi nalogami rdečega kriza Je ■e vedno umiMlln1W P°" nioč tuberkuloznim bolni kom v prehrani in obleki. Posebnega pomena pa Je Prizadevanje /a kar največjo zdrav'veno razgledanost preb«v,dstva. ti otroci v loli bi morali vedeti, kako nezdravo življenje, sIVm n hrana, kajenje, alkohol ustvarjajo ogrnlno okolje za razvoj tuberkuloz.- S sredstvi lavnera >\ . .• ija, s predavanji, raznimi brošura-nil Itd. pa Je hr«b« prebivalstvo opozarjat) na po-nien zpodnjega odkrivanja holornl ter obenem preprečevati alkoholizem, kajenje. nezdrav način zlv-^enja Itd. Transturist in Creina pripravljata združitev Kranjsko turistično prometno podjetje Creina in škofjeloško združeno podjetje Transturist se resno pripravljata na združitev. O tem se je neuradno že nekaj časa govorilo. Konec avgusta pa sta o tem razpravljala tudi delavska sveta obeh podjetij. Ugotovila sta, da prve eko-nomsko-finančne analize kažejo, da bi bila združitev koristna oziroma ekonomsko upravičena. Novo podjetje bi po sedanjih ugotovitvah imelo vrsto prednosti, ki bi jih kolektiva obeh sedanjih podjetij lahko izkoristila, če bi se združila. Novo podjetje bi imelo sek torsko organizacijo osnovnih dejavnosti, in sicer: potniški In tovorni promet, turizem, proizvodnjo in servise. Po dosedanjih predlogih bi bila sedeža sektorjev potniškega prometa, proizvodnje in storitev v Kranju, sedeža sektorjev tovornega prometa in turizma pa v Skofji Loki. Upravni sedež podjetja je za zdaj predviden v Skofjl Loki. Novo podjetje pa bi začelo poslovati s 1. januarjem 1972. Predvideno je, da bi bilo novo tudi ime podjetja. O njem je pred kratkim v Crei-ni v Kranju izšel neformalni razpis. line naj bi izpolnjevalo naslednje pogoje: da podjetje posluje na Gorenjskem, da je glavna dejavnost podjetja turizem, zveneti pa bi moralo komercialno za domače in tuje goste ali kupce. Tako v Creini kot v Trans turistu menijo, da bi bil združen kapital obeh podjetij lahko veliko bolj zanimiv za vlagatelje kapitala (banke) v nadaljnji razvoj, kot pa ločena sredstva. Najbrž Je zamisel o združitvi v enotno podjetje res upravičena, saj bi podjetje, ki bi delovalo na Gorenjskem, laže bilo kos nekaterim potrebam in načr tom. V obeh podjetjih so ustanovili skupno komisijo, ki bo še ta mesec pripravila poročilo o ckonomsko-finančnem položaju in hkrati predlagala ekonomično pravno rešitev za združitev. A. 2. KRANJ, sobota, 18. 9. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedenska. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik ln sicer ob sredah In s o b o t a o. ZA GORENJSKO PRODAJALNE TEKSTILA IN KONFEKCIJE V KRANJU: mrm _ .....'"^T-liBI K RAN I • BLAGOVNICA — Pošt.ia 1 r\.r\/AIV,v» ^ GORENJC — Prešernova 11 • TEKSTIL — Prešernova 5 • MIRA — Koroška 21 • MOJCA — Koroška 16 so vam pripravile bogato izbiro kvalitetnega blaga za jesen in zimo po konkurenčnih cenah. Z veseljem vas pričakujemo KOKRA KRANJ i DANAS VI Razpored fluorografskih baz na območju občine Kranj 4. stran Osumljeni podkupovanja in goljufije Uprava javne varnosti v Kranju je konec tega tedna odkrila skupino delavcev, zaposlenih v Savi (Standard) v Kranju, ki so zasebnim obrtnikom prodajali umetno usnje kot odpadni material, čeprav je bilo blago kakovostno. Za takšne »usluge« so od obrtnikov prejemali podkupnine. Ni še znano natančno število vpletenih oseb, ker je zadeva šele v začetku preiskave. Neuradno se je izvedelo, da sta dva osumljena delavca iz Standarda v preiskovalnem zaporu. Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju ne pove ničesar in bomo o tej zadevi poročali več v eni prihodnjih številk. Deta pH g™.n,. H,„fr,co Foto: F. Pcrdan se meni loško kavo iz nove pražarne 1Y 0 V četrtek, 16. septembra, je bila v prostorih družbenopolitičnih organizacij na Jesenicah redna seja predsedstva občinske konference ZMS Jesenice. Člani so razpravljali o možnostih za kulturno razvedrilo mladih, o klubskih prostorih, o stališčih predsedstva RK ZMS, o akciji 25 poslancev, o obiskih članov predsedstva v aktivih in poslušali obvestilo o seminarju za vodstva ZMS na srednjih in osnovnih šolah ter informacijo o predavanjih mladim graničarjem. 0 S 1. oktobrom bo začel veljati samoupravni sporazum ra črno in barvasto metalurgijo, o katerem so v železarni Jesenice z.c dovolj razpravljali. O možnih dopolnitvah in spremembah so govorili vsi člani delovnih skupin v železarni, družbenopolitične organizacije, sprejeli so ga tudi člani delavskega sveta. Največ pripomb je bilo o večjem dodatku za nočno delo in o osebnih dohodkih železarjev. Delavce so o samoupravnem sporazumu .dovolj in temeljito seznanili. D. Sedej Starostno zavarovanje kmetov Javne razprave v kranjski občini KRANJ % Včeraj je bila v Kranju 22. redna seja upravnega in nadzornega odbora Gorenjske turistične zveze. Pogovorili so se o nadaljnji usmeritvi Gorenjske turistične zveze, o pripravah na občni zbor zve/e, ki naj bi bil aprila prihodnje leto, o izdaji turističnih informacij in pripravah na zbor turističnih delavcev Gorenjske. Pregledali so finančno poročilo za prvo polletje in razpravljali o možnostih za povišanje osebnih dohodkov zaposlenih. Sejo so zaključili z razpravo o stališčih o dolgoročnem družbenem razvoju SR Slovenije za področje turizma. -lb • V četrtek popoldne je bila v Preddvoru 14. seja komiteja občinske konference ZKS Kranj. To je bila prva seja po počitnicah in jc bila v glavnem posvečena razpravi o delu komiteja in drugih organov konference v prihodnjem obdobju. Komite je sprejel v zvezi s tem več sklepov: sredi oktobra bo dvodnevni posvet sekretarjev osnovnih organizacij in članov komiteja v zvezi s pripravami na letošnje volilne konference. Le-te naj bi bile izvedene v osnovnih organizacijah novembra in decembra, pred koncem decembra pa bo tudi seja občinske konference. Na seji se je komite tudi poslovil od treh svojih članov — P. Ogrizka, B. Snudcrla in S. BoštjanČiča, ki so pred kratkim prevzeli druge dolžnosti. T. M. 0 Prvo javno razpravo v kranjski občini o predlogu izhodišč in tez za starostno zavarovanje \metov je občinska konferenca socialistične zveze Kranj organizirala včeraj zvečer v Zabiik i Razprave so se udeležili kmetovalci iz Z.abnicc in Spodnjih Biten j. Dnir javne razprave v občini lxxlo prihodnji teden. A. 2. RADOVLJICA % V sredo popoldne so se v dvorani občinske skupščine sestali izvršni organi občinskih družbenopolitičnih organizacij. Razpravljali so O evidentiranju možmh kandidatov za predstavniška telesa, organizaciji javne razprave republiških ustavnih dopolnil in o evidentiranju možnih kandidatov za nadomestne volitve poslancev zbora narodov zvezne skupščine. V četrtek popoldne se je sestal odbor storitvenih dejav ■Osti občinskega sindikalr a sveta. Člani so razpravljali o pripravah na volilno konferenco, samoupravnih spoi a/umih in organizaciji sindikatov zasebnega sektorja. A. t.. Sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci socialistične zveze in izvršni odbor občinske konference socialistične zveze Kranj sta minuli teden razpravljala o izhodi- Načela štipendijske politike Svet za izobraževanje in vzgojo pri škofjeloški skupščini, izvršni odbor TIS ter predstavniki sindikalnih podružnic na osnovnih šolali so se pretekli tcJen pogovarjali 0 štipendijskem družbenem dogovoru. Nekatera podjetja imajo ob omenjenem aktu pripombe glede začetnega štipendiranja še neopredeljenih dijakov in študentov. V tem primeru gre predvsem za socialne intervencije, ki pa na i bi se dajr'.c predvsem 17. obveznih sredstev, ki se nabirajo pri Temeljni izobraževalni skupnosti. Merila bodoče štipendijske politike bo izdelala posebna skupna komisija Sveta za izobraževanje in vzgojo in Izvršnega odbora TIS. Čeprav med tema dvema organoma doslej ni prihajalo do sporov, je neka dvotirnost kljub temu obstajala. Medtem ko je Svet za izobraževanje in vzgojo odločal o podeljevanju štipendij, je drugi organ razpolagal z denarnimi sredstvi. V enotni štipendijski komisiji, ki jo sestavljajo tovariši Erznožnik, Polajnar, Smid, Primožič in predstavnik študentov, bodo pri podeljevanju št ipendi j Upi >štev ali pi edv Si in Upeh m S04 i ilni položaj prosilcev. V škofjeloški občini jc nekoliko skrčena šolska mreža. V Selški dolini so ukinili šoli v Podlonku in Zabrdu. Višji razredi pa so ukinjeni na osnovnih šolah \ l>.i\ i, So- 1 it. i in I.( ii.u tu. Na za h t -vo staršev pa je ukinjena tudi šola na Malcnskem vrhu. A. Igličar Srečanje delovnih kolektivov Občinski sindikalni svet Akofja Loka bo jutri ob 10. url pripravil na Starem vrhu II. srečanje delovnih kolik dvov škofjeloške občine. Letošnje srečanje je med drugim tudi prispevek k praznovanju 30-letnlce vstaje na-Uh narodov, obenem pa se bodo na njem srečali delovni ljudje iz celotnega območja škofjeloške občine. Predvidevajo, da se bo na Starem vrhu zbralo kakih 3000 zaposlenih, približno toliko kot jih Je bilo lani na I. srečanju na Soriški planini. Z Jutrišnjim srečanjem na Starem vrhu začenjajo škofjeloški sindikati z delom v novi delovni sezoni. Prisotne in prek njih vse zaposlene — člane sindikata — bodo opozorili na naloge, ki jih imajo sindikati v prihodnje, in jih spodbudili k čim hI trejšemu reševanju teh nalog. Na številne naloge, ki jih Je treba čimprej rešiti, Je namreč letos opozoril II. kongres samoupravljavccv v Sarajevu. Udeležencem srečanja bo Jutri na Starem vrhu spregovoril predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek. Govoril bo o vlogi sindikata in nadaljnji rasti samoupravljanja. Povabilu za udeležbo rut srečanju se K* odzval tudi podpredsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Ivo Tavčar. Dostop na kraj prireditve Je mogoč z osebnimi avtomobili. Poleg tega bodo vozili avtobusi iz škofje loke, Železnikov ln Z.lrov ter bodo ustavljali na vseh avtobusnih postajah v smeri Starega vrha. Žičnica bo obratovala ves dan. V programu bosta sodelovala: mešani In moški pevski zbor Alplne Iz Zirov, za prijetno razpoloženje pa bo skrbel ansambel Cadež Iz Zlrov. V primeru slabega vremena bo srečanje prihodnjo nedeljo. J- G. ščih in tezah za starostno zavarovanje kmetov. V torek popoldne pa je poslancem, kmetom odbornikom, članom kmečkih sekcij in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij iz kranjske, škofjeloške in tržiške občine govoril o predlogu za starostno zavarovanje kmetov tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner. Na podlagi vseh dosedanjih razprav bo občinska konferenca socialistične zveze prihodnji teden organizirala javne razprave o predlogu izhodišč in tez za starostno zavarovanje kmetov v kranjski občini. Kmetovalce v občini vabijo, da se jih udeležijo. Razprav pa se bodo udeležili tudi poslanci. V ponedeljek, 20. 9. ob 19. uri bo javna razprava v kulturnem domu v Preddvoru za kmetovalce z območja Preddvora, Bele in Kokre, v torek ob 19. uri bosta dve javni razpravi: v kulturnem domu v Predosljah za Predoslje in Britof in v zadružnem domu v Mavčičah za kmetovalce iz krajevne skupnosti Mavčiče. V sredo, 22. 9. ob 19. uri ' zadružnem domu Naklo f kmetovalce iz krajevnih skup nosti Naklo, Podbrczje, Dup lje, Kokrica in Struževo inj| zadružnem domu v Cerkljaf za kmetovalce iz krajevna1 skupnosti Cerklje, Grad Zalog, Velesovo, Brniki, turška gora in Poženik. * četrtek, 23. 9. ob 19. uri v kulturnem domu Gorice za Gorice, Trstenik in Golnik in v kulturnem domu Vokio za Voklo, Vocljc in Trboje- V petek, 24. 9. ob 19. uri bo javna razprava v zadružn*-1,1 domu v Šenčurju za kmetovalce iz krajevne skupnost' Šenčur in Visoko, v soboto, 25. 9. ob 19. uri pa v kulturnem domu na Jezerskcni-Zadnji dve razpravi v krajiški občini bosta v nedeljo, 26. septembra, ob 9. uri v domu družbenih organizacij Besnici za kmetovalce iz kr»* jevnih skupnosti Besnica 1,1 Podblica in v sejni dvoran« kmetijske zadruge Slog* Kranj za kmetovalce iz krajevnih skupnosti Bitnje, Str?' žišče, Gorenja vas in Orehe*« A.t- V radovljiški občini tri razprave Kmečka sekcija in izvršni odbor občinske konference socialistične zveze Radovljica sta sklenila, da bodo v občini organizirali javne razprave o zavarovanju kmetov na območju vseh treh kmetijskih zadrug. Tako bo v torek, 21. septembra, javna razprava za kmetovalce z dbmo? ja kine tijske zadruge Bohinj, v četrtek, 23. septembra, za kmetovalce /. območja kmetijske Eadruge Bled in v petek, 24. septembra, za kmetovalce z območja kmetijske zadruge Radovi j i( a (K/k Kranj). ■tub Mnenja, predloge pombe z omenjenih jaV razprav pa bodo ocenili ff zboru delegatov kmetov r»" dovljiške občine, ki bo V P°" nedcljck, 27. septembra, v dvorani občinske skupšcu* v Radovljici. Sekretarja! kmečke sekcije pri občins** k'Milftcnci socialistične zvClf ho na u> 1.1/pravo povah* tudj poslance in odIx>rrn«£ občinske skupščine ter prc<*" stavnike kmetijskih zadrug-Predvideno je, da se bo ■* ra/prave udeležil tudi P0* predsednik republiškega vršnega sveta Vinko Hafner. Javne razprave o ustavnih dopolnilih Na zadnji skupni seji pred sedstva občinske konference SZDL Jesenice in politične volivne komisije so ustanovili tudi delovno skupino, ki bo poskrbela za nemoten potek javnih razprav o dopolnilih republiške ustave. Organizirali bodo 17 javnih razprav, pute1 iir hodu od U aaptaai Im.i do 4 oktobra. Program javnih razprav: v soboto bodo razpravljali tla ni občinske konference /ms v ponedeljek sr bodo člani občinske konference /MS se stali s predsedniki krajevnih pdbOI'C* SZDI. in ki.nrvnih skupnosti, v torek bo zasedanje centralnega delavskega sveta Železarne in seja skup ščinc občin-, razširjena z vodstvi občinskih družben* poklicnih organizacij in v'C* jih delovnih organizacij v 0*r čini. Za sredo predvidevajo sejo plenuma občinskega Si tj* dikalnega sveta skupaj / uU/ bori sindikatov in predsednr ki osnovnih sindikalnih ° nizacij ter aktiv di u/henojH)!}* Učnih delavcev, predstavi'1' kov organizacij in društev "p območju krajevnih skupn"*'!' Javne razprave o dop"'"^ lih republiške ustave bode Ratečah, Kranjski gori, Dovjem in v Mojstrani. "J? Hruški, v Planini pod GoHj co, na Javorniku in Koro« Beli, na Blejski Dobravi ■ Žirovnici in skupno za P''lV J Savo in Podmežakljo na j4" sen k ah D. Sedej GLAS * 3. STRAN RADO/L-JICA BLED JESENICE TRŽIČ ŠKOFJA LOKA 'M m denar dobi veljavo v banki @ gorenjska kreditna banka kran:, Kdaj novi pogoji ? Poslanec republiškega Zbora Dušan Horjak je na zadnji seji zbora postavil vprašanje, če se bodo izvozni pogoji spremenili še letos. Ce bi se, bi namreč to lahko vplivalo še na letošnji izvoz, predvsem pa na predvideni izvoz v prihodnjem letu. Na vprašanje je odgovoril pomočnik republiškega sekretariata za gospodarstvo. Dejal je, da je v okviru stabilizacijskih ukrepov, ki naj bi vplivali na izboljšanje plačilne bilance, zvezni izvršni svet te julija sprejel posebne olajšave za izvoz blaga in storitev. Glede izvoza v ZDA pa jc stališče republiškega sekretariata za gospodarstvo, da je gospodarstvu, ki izvala v ZDA, tre-pomagati zaradi težav oziroma uvedbe ameriških 10-odstotnih uvoznih taks. Pristojni zvezni organi že preučujejo, kakšni ukrepi bi bili motni v zvezi s tem. Pomočnik republiškega sekretarja je tudi rekel, da si bodo prizadevali, da bi bil o predlagani rešitvi čimprej dosežen medrepubliški dogovor in da bi bilo omogočeno uveljavljanje novega režima. Poslanec Dušan Horjak je menil, da odgovor ni dovolj konkreten in opozoril, da se bliža jesen in (hi te ponekod že pripravljajo na sklepanje pogodb, medtem pa izvozne organizacije nimajo nobene orientacije za svojo poslovno politiko v prihodnjem letu. A. Z. Nova brizgalna Prt gasilskem društvu na Koroški Beli so dobili novo ■motorno brizgamo, Upravni Odbor društva je organiziral j-biralno akciio /a nakup nove "j'-zgalne, kajti prejšnja je Dua stara in ni mogla več ••Wti namenu. Akcijo za na- kup nove so z razumevanjem podprti vaščani Koroške Bele, občinski gasilski sklad ter nekatere organizacije in društva. Nova motorna brizgalna pomeni za gasilsko društvo Koroška Bela veliko pridobitev. D. Sedcj GRADIŠ lesno industrijski obrat Škofja Loka sprejme v delovno in učno razmerje 1. obratnega eleklrikarja 2. KV mizarje 3. NK delavce in delavke 4. vajence za izučitev v mizarski stroki Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe ali pa se osebno /:.lase v kadrovskem oddelku obrata Skofja Loka, Kidl uVva 56. V novo šolo februarja ? V torek se je v Radovljici sestal sklad za gradnjo šol in razpravljal o poteku gradnje šol v občini ter o finančnem stanju sklada. Ugotovili so, da se je gradnja radovljiške in blejske šole zavlekla in tako otroci letos niso mogli začeti šolsko leto v novih poslopjih. Tako gradbeno podjetje Gorenje kot Projekt iz Kranja sta namreč zapro- sili za prestavitev roka na konec leta. Med vzroki za zamudo navajajo pomanjkanje cementa in gradbenega železa, pomanjkanje delavcev, ka-snitve obrtnikov in podobno. Mnogi vzroki so prav gotovo upravičeni, vendar za zdaj člani sklada o prestavitvi rokov niso še hoteli sklepati. Trenutno tako pri radovljiški in blejski šoli urejajo no Praznik Gorenjske predilnice Preteklo soboto so v Gorenjski predilnici v Skolji Loki praznovali dan kolektiva. Vsako leto se na ta dan spomnijo obletnice 1. zaseda nja delavskega sveta v njihovem podjetju. Dopoldne ob 10. uri so se preti tovarno zbrali upokojenci. Nekdanji sodelavci so jim razkazali nove obrate in novo proizvodnjo in jih pogostili. Popoldne pa so se člani kolektiva Gorenjske predilnice zbrali v kinu Sora v Škof-ji Loki. Pregledali so rezultate gospodarjenja v prvem Cesta skozi Žiri asfaltirana Na cestišče od Dobračcvc do Zirov so delavci cestnega podjetja v preteklih dneh položili novo asfaltno prevleko. Cestišče je bilo že dalj časa zelo slabo, saj je tanko prevleko asfalta, ki je bila polo-ž.n.i prej, močno načela zmrzal. Na novo urejeno cestišče I« /a vse Voznike motornih vozil veliker.i pomena, še posebno pa za kolesarje, ki so .. pred tem upravičeno stalno pritoževali nad nič kaj prijetno vožnjo po taki luknjasti eesti skozi Ziri. Z as-l.ilino maso so prekrili tudi prostor pred zadružnim domom, kjer so bile pred tem v deževnih dneh kotanje stalno napolnjene z vodo, in pa po nekaterih dvoriščih. jg polletju in se pogovorili o ukrepih za še hitrejšo rast podjetja. Delavci, ki so v tovarni zaposleni več kot 15 let, so prejeli priznanja in darila. Po svečanosti v kinu Sora so člani kolektiva Gorenjske predilnice imeli piknik na Loškem gradu. -Ib tranjost in gradijo streho. Prihodnji teden bo posebna komisija šolnikov in drugih strokovnjakov preučila tudi, kakšna bi bila oprema v novih šolah. Sodeč torej po dosedanjem poteku gradnje in napovedih obeh gradbenih podjetij, bi se lahko pouk v radovljiški in blejski šoli začel v drugem šolskem polletju. Zakasnitve pri gradnji oziroma dograditvi pa napovedujejo tudi pri šoli v Bohinjski Bistrici. Gradbeno podjetje je namreč že zaprosilo za prestavitev roka od 1. septembra 1972 na L februar 1973, ker računajo, da bodo letos lahko položili le prvo ploščo. In se ena težava je pri gradnji šol v radovljiški občini. Zaradi podražitev pri gradnji pred leti predvideni oziroma preračunani samoprispevek ne bo zadostoval. Zato bo treba najti dodatna sredstva, o čemer pa bodo razpravljali na prihodnji seji sklada za gradnjo šol. A. 2. Združeno podjetje slovenske železarne Železarna Jesenice sprejme 25 mladoletnih delavcev za priučitev: hladno valjavec žičar Pogoji: kandidati v starosti od 15 do 18 let morajo imeti dokončanih najmanj 6 razredov osnovne šole; fizično in duševno morajo biti zdravi; železarna zagotavlja OD po pravilniku in stanovanje v internatu poklicne šole. Interesenti naj se javijo 27. septembra 1971 na kadrovskem sektorju železarne Jesenice. S seboj naj prinesejo: delavsko knjižico in zadnje Šolsko spričevalo. Združeno podjetje slovenske železarne Ljubljana, Železarna Ljubljana Klinične bolnice Ljubljana Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo — Golnik ored fluorografskih baz na območju občine Kranj od 20. septembra do 14. oktobra 1971 Datum Fluorcgrafska baza Za naselja čas Datum Fluorografska Za naselja čas od do baza od do 20. september ponedeljek Nemilje pri gostilni Nemilje, Njivica, Podblica, Jamnik 7.00— 8.00 29. september sreda Kranj pri Prešer. gledal. Kranj — center 7.00—12.00 13.00—18.00 Zg. Besnica Zgornja Besnica 8.30—10.30 Prebačcvo Prebačevo, H rastje 7.30-11,00 pri Znidarju gasilski dom Sp. Besnica dom družb. org. Sp. Besnica, Rakovica, Sp. Zabukovjc 11.00-13.00 Vogljc gostilna pri Slavcu Voglje, Voklo 11.30-15.30 Pševo pri šoli Pševo, Jošt, Javoruik, Planica. Lavtarski vrh, Cepule, Zg. Zabukovje 14.00—15.00 20. september četrtek Olsevek pri šoli Olševek, Hotemaže 8.00—10.30 Cerklje gostilna Kern Cerklje, Dvor je. Grad Poženik, Pšata, Stefanja 7.00—12.00 13.00—18.00 Visoko gostilna Likozar Visoko, Luže, Milje 11.00—15.00 gora, Pšenična poiica, Šmartno, Vasca Kranj pij Prešer. gledal. Kranj — center 7.00—12.00 21. september torek Šenčur kulturni dom Šenčur Srednja vas pri Šenčurju Kokra - kamnolom Kokra Zg. Jezersko ambulanta Zg. Jezersko, Sp. Jezersko Tenet išc pri Pušavcu Tenet i še 22. september •reda Preddvor Preddvor, Hrib pri Pred- gostilna pri Majču dvoru, PotOČe, Mi« Tupaliče, Možjanca, Breg ob Kokri, Nova vas Stražišče dom Partizana Stražišče 2?. seotember četrtek Stražišče dom Partizana Stražišče Bela dom dl i/h. org. Zg. Bela, Sr. Bela, Sp. Bela, Kisel j. Hi ase pri Predvoru 7.00—12.00 13.00—17.00 8.00— 9.30 10.00—14.00 15.00—16.00 9.00—16.00 7.00—12.00 13.00—18.00 7.00—12.00 13.00—18.00 8.00—11.30 Trstenik pri Francu Stefe Trstenik, PangeTŠića, Povije. I3abni vrt, Cadovlje, 2ablje 12.00—13.30 Gorice gostilna pri Lovcu Gorice, Letence, Zalog, Srednja vas pri Goricah 14.00—i6.;o 14. september petek Brttof gostilna Kocjančič BlitOf. Orehovlje 7.00-11.30 Predoslje kulturni dom Predoslje, Suha 12.00-15.30 Planina samski dom Iskra 1*1.mina, Cirče 8.00-12.30 13.30—1730 f7. september ponedeljek Apno gostilna Grilc Apno, Ambrož, Lenart na Rebri, Sidra/, Stiska vas, Višcvca, Senturška gora, Vrhovi je 9.00—10.30 Brnik pri Kovaču Sp, i hmk, /•'.. Brnik, \'< ip< >\ i Je 11.15—16.00 Primskovo zadružni dom Pl imskovo 7.00—12.00 13.00—18.00 IH september »rek Primskovo Badnižnl doni Primskov) 7.00—11.30 Zalog pri Ceikljah gostilna Bolka Zalog, Glivije, C e kljanska Dolu.iv.i, 1 7.30-11.30 Velesovo pri zadr. dot.hi Velesovo, Adergas, Celojevek, Pi aprotna polica, Trata 12.00-15.30 Kranj pri Prešer. gledal. Kranj — center 13.00—18.00 L, 4., 5., 6. in 7. oktobra 1. oktober petek 4.oktober ponedeljek 5. oktober torek 6. oktober sreda 7. oktober četrtek 8. oktober petek 8., 11., 12. In 13. oktobra 11. oktober ponedeljek 12. oklolH-r torek 13. oktober sreda 14. oktober četrtek Kranj pri zdrav, domu Vodovodni stolp. Zlato polje, Struževo, Rupa 13.00—18.00 Kranj pri zdrav, domu Vodovodni stolp. Zlato polje, Struževo, Rupa Vsak dan od 7. ' i - 12.00 13.03—18.00 Trboje pri Križ.narju Trboje, Žerjav ka Zabr.lca krajevni urad Zahnica, Sutna Bitnje gostilna Straninc Spodnje, Srednje, Zgornje Bi< nje Mavčiče zadružni dom \ia\i iče, lama. Mej/ Breg ob Savi, Podrcča, Praše Orehck gostilna Rekar Oirliek, Drulovka Naklo kulturni dom Naklo, Malo Naklo, Strahinj, Pivka, Polica, Okroglo, Ccgclnica Naklo kulturni dom Naklo. Malo Naklo. Strahinj. Pivka, Polica Iskra kolekt iv Podbr ' |a ekonomija Podbrezje, Gobovce. Bistrica Kranj Gorenjesavska cesta, Gorenjesavska C 7 Kolodvorska uliea, gostilna pri Jerci Savska loka Kokrica kultnim dom Kokii< i, Bob ovek, [lovka, Srakovlje, Tatlnec, Mlaka Kokrica kultni m doni Kokrica, Bobovek, [lovka, Srakovlje, Tatinec, Mlal i Golnik inštitut Golnik Kranj pi i zdrav, domu zamudniki 9.30-11 30 12.15-15.30 9.00- 16.09 10.00—16.01 10.00-16.00 9.00-16.00 8.00-10.00 Duplje Zg. Duplje, Sp. Dupl je. 11.0. > * gasilski dom Zadraga, Žeje Kranj Vodovodni stolp. Zlato 7.00-12.00 pri zdrav, domu polje, Struževo, Rupa 8.00- II m 12.00-16.00 9.00 le.OO 7.00 9 10 1030 16 M 10.00 17.00 Občani k! se Iz opravičljivih razlogov ne bi mogli udeležiti fluorograflranja na bazi in v času, ki bosta navedena v individualnem pozivu, naj se Zgtase OM likanje v naslednjih dneh na najbližji fluorografskl bazi ali dne 14. oktobra na bazi za zamudnike v Kranju. V pi imeni, da kdo od občanof v starosti nad 24 let nI prejel poziva, naj se vseeno zglasi na svoji fluorografskl bazi. V počastitev 25-Ietnice ustanovitve podjetja prireja trgovsko podjetje NAMA Ljubljana modno revijo »Nama za vas z modo in glasbo« 24. septembra 1971 ob 19.30 v Hali Tivoli v Ljubljani. V zabavnem progra- Nela Eržišnik mu sodelujejo in ansambel Mihe Dovžana z Gorenjci in Ivanko Kraševec PRODAJA VSTOPNIC v menjalnici veleblagovnice Nama pri pošti v blagovnici Nama Kočevje v blagovnici Nama Škofja Loka. TRGOVSKO PODJETJE U LJUBLJANA Fluorografija prebivalcev v kranjski občini Od zadnjega fluorogrn-firanja so minila štiri leta. Po programu je letos spet fluorograf iranje v ki ...i ,.; i in sicer od 20. septembra do IS. oktobra. Da hi bilo sodelovanje občanov kar največje, poglejmo, kolikšnega pomena Jc fluorogra-firanje. Prvo fluorografi-ranje Jc bilo leta 1953, takrat je bilo odkritih 92 bolnikov z. aktivno pljučno tuberkulozo. Vsi so bili zdravljeni večinoma v institutu za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku, nekateri pa tudi doma. Prvemu fluorograflra-nju so sledila se druga. Leta 1961 je bilo pri Bu-orografiranju odkritih 43 bolnikov, leta 1965 40 bolnikov in dve leti kasneje 23 bolnikov z aktivno pljučno tuberkulozo. Pomembnost fluorogra-flje pa ni samo v odkrivanju pljučne tuberkuloza. Izpopolnjena tehnika sBkanja In čitanja flnoro-Kr; fskdi slik je pokazala, da ta način preventive polaga globlje. Pri fluoro-.1 .i ..i i i i od krijejo se druge pljučne DMesni, Id so danes v 'dravstvu večji problem ^"t -.ima tuberkuloza. Posebno važna |c fluorogra-fija ca odkrivanja pljučne-8» raka. Ta strah lu obup vshujajoča bolezen navadno nhna nobenih bole/en *klli /nameni. Ko pa se P**va znamenja pojivljo, Je bole/en /e ta'o razširjen«. ■i je vsako zdravljenje nemogoče. S fluaro-Valijo pa zajamemo ljudi, ki so navidezno Se 'dravi. le značilne nnlcn-kostne spremembe na ftu- "'"•'!, I :| • j ..•'! . ,,s „.>,.••«> ^* ntNbolezen ln na pravo-Časno /('.., vi jen j.•. leta pl le bilo s fUinro<;raN-r»»jem pdkrlUll 17 bolni •"^v g p| lučnim rakom. ■'ri leta k i • 19 in lat* '967 žc 23. Morda te kUvil- ke na prvi pogled niso vznemirljive. Ne smemo pa pozabiti, da so bile pri teh bolnikih odkrite bolezni šele na začetku, s tem pa je bilo uspešno zdravljenje zagotovljeno. Teh nekaj podatkov nam daje upanje, da bomo odkrili vse začetne oblike nevarnih pljučnih obolenj. Vse dosedanje fluoro-grafske akcije so bile uspešne, za kar gre zaslu ga fluorogralskim ekipam instituta za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku in zdravnikov, ki pregledujejo in ocenjujejo fluorografske slike. Na osnovi zdravniških mnenj so potem še dodatni pregledi v dispanzerju za pljučne bolezni ln tuberkulozo v Kranju. Vsi ljudje, pri katerih so potrebne preiskave ali sd • ljenje v bolnici, so deležni ustrezne skrbi. Takoj naj poudarim, da je tovrstna zdravstvena akcija najbolj učinkovita pri odkrivanju bok ni večjega števila prebivalstva in je njen uspeh BetP odvisen od njene udel lu-Pri prejšnjih fluorogiaf skih akti i ih je bila udeležba dobra. Naj omenim samo zadnjo, v kateri Je bilo fluorografiranih 97,59 od- totka vseh vabljenih. Mislim, da ho tudi letošnja udeležba pri ItsMV rOf -afiran|u prav tako zadovoljiva, ker bosta dve skupini za slikanje. S stoodstotno udeležbe) vseh nad 24 let starih občanov homo lahko dobili popoln pregled zdrav ;ivenci; i sta nja občanov. Na osnovi rezultatov pa b<> možno ustrezno ukrepati. Celotno akcijo fluoro-graflranja financira Komunalna skupnost socialnega zavarovanja Kranj, kot vselej doslej pa akciji pomaga tudi skupščina občine Kranj. dr. Gorazd Zavridk Pomemben korak k novim spoznanjem Gorenjski strokovnjaki na kongresu medicine dela V Ljubljani bo od 20. do 24. septembra 3. jugoslovanski kongres medicine dela. Predvidevajo, da se ga bo udeležilo okoli 800 do 1000 jugoslovanskih strokovnjakov medicine dela in varstva ljudi pri delu in precej inozemskih gostov. Letos bodo na kongresu sodelovali tudi strokovnjaki, gorenjski specialisti: dr. Vadnjal, dr. Kocjan-čič in dr. Jensterle, ki so tudi člani sekretariata kongresa. Razen teh bosta sodelovala tudi dr. Dražič in dr. Rjazan-cev iz jeseniške Železarne. V sodelovanju z dr. Buntom, specialistom za kožne bolezni in s profesorjem mag. Slavkom Vrhovnikom iz Zavoda za zdravstveno v.ustvo Maribor so predstavniki jeseniške Železarne pripravili dva zanimiva referata: Ekološki pogoji dela v Železarni Jesenice in Proučevanje motenj venskega obtoka v spodnjih okončinah pri delavcih Železarne Jesenice. Sekretar za informacije in propagando na 3. jugoslovanskem kongresu medicine dela dr. Jože Jensterle z Jesenic pravi: »I .etos homo na kongresu sodelovali z zanimivima temama, ki sta še malo obdelani in analizirani. Razpravljali bomo o ekoloških faktorjih in o njihovem vplivu in učinku na človeka na delovnem motu V drugem referatu smo se lotili doslej še neraziskane in zato tembolj zanimive teme: obravnavali bomo vplive in neugodne učinke, bolezni in posledice na tistil) delavcih, ki morajo pri svojem delu stati.« »Kako skrbite za zdravje delavcev v jeseniški Zc!c/;:i ni?« »V ZcVzarni smo na področju medicine dela stopili velik korak naprej, le poseb-no zategadelj, ker je v Teh* zarni dovolj možnosti za raz- voj medicine dela in varstva pri delu. Zagotovili so nam primerne prostore in še več: v Železarni so si vedno prizadevali, da bi vzgojili dober strokovni kader, specialiste in jim omogočili sodelovanje na vseh večjih seminarjih in kongresih.« »Kaj so pripravili ostali udelc/enci kongresa?« Na kongresu bodo sodelovali strokovnjaki iz vse države, največ jih bo iz Srbije. Nadvse zanimive teme so pripravili udeleženci kongresa iz tujine, kjer jc medicina dela, medicinska tehnika mnogo bolj lazvita kot pri nas. Morda bodo veliko no-veg\ povedali predvsem Nemci in Svcdi, ki so se lotili snovi s področja diagnostike. Upamo tudi, da se bodo kongresa udcL-žili povabljeni strokovnjaki iz ZSSR. V štirih dneh festivala bodo udeleženci prebral: kar 121 referatov in koreferatov s področja zdravstvenega varstva deiavccv v črni in barvasti metalurgiji. Obravnavali bo- do predvsem posamezna oho lenja pri delavcih in ocenjevali delovne z.mo/posti.« > Kakšno je /. tanje za kongres v Sloveniji?« »Bili smo prijetno presenečeni, kajti zanimanje za posamezne kongresne teme je med našimi strokovnjaki, varstvenimi tehniki in srednjim medicinskim kadrom po po-samezmh delovnih organizacijah izredno veliko. To nedvomno dokazuje, da povsod skrbe za zdravje deiavca, da bi radi odkritja in nova dognanja na tem področju sami ustrezno :n uspešno uporabili« »In kaj od kongiesa pričakujete?« •Zbrano gradivo s kongresa bo dalo pregled dela zadnjih štirih let, poka.--.alo uspehe, ki so bili dob* i in vsestranski. Obenem pa bo dalo koristne in spodbuune smernice za prihodnje, kajti medicina dela je mlada veda, ki še vedno išče konkretna izhodišči.« D. Sedej Razstava pSastike in narave Radovljiška delavska univerza vabi na ogled razstave plastike narave, ki sta jo pripravila Tine Plevnik in Janko Berce, in na koncert harmonikarskega orkestra glasbene šole iz Radovljice drevi ob 20. uri v dvorani radovljiške graščine. Razstava bo odprta do 28. septembra vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Razstava nam predstavlja plastike, ki so predvsem delo narave. Oblikovalčeva roka je pri tem prisotna toliko, da v naravi odkrito obliko predstavi čimbolj jasno. Zato ne moremo govoriti na prvem mestu o likovnem oblikovanju, temveč predvsem o odkrivanju narave in predstaviti človeškim očem mnogokrat zakritih oblik. V našem primeru so to korenine s svojo bogato oblikovnostjo, ki pa ostaja, čeprav jo človek po svoje izbira in deloma preoblikuje, konec koncev le igra narave. Vendar ne moremo in ne smemo prezreti določenega likovnega občutka, ki ga avtorja dokazujeta z razstavljenimi koreninami in predstavitvijo le-teh. Ne nazadnje nam nujno likovno ambicioznost potrjujejo tudi rezbarska dela, kjer se poskušata tudi kot prava oblikovalca. Razstavljena dela nam v prvi vrsti kažejo naravo kot največjo umetnico, kot posedoval ko neizčrpnega bogastva oblik, ki jih človek še zdaleč Jezik ni kar tako Prav železarna je tisto podjetje, ki se edino na Jesenicah lahko pohvali, da skrbi za rekreacijo zaposlenih. Le v Železarni se na Jesenicah lahko pohvalijo, da skrbijo za rekreacijo (mišljen Je šport). Dokončali bodo z deli pri gradnji vodovoda, opravili rekonstrukcijo razdelilnega omrežja ter popravili okvare na cevovodih. Dogradili bodo vodovod, obnovili omrežje hi popravili cevovode. Tudi kvaliteta vode ni najboljša. Tudi voda nI najboljša. ni izčrpal in mu še vedno lahko pomeni veliko učiteljico. Dejstvo, da se iskalci in oblikovalci korenin danes vse bolj pojavljajo doma in še bolj po drugih deželah, je morda ena od poti nazaj k naravi, kar nam na drugi strani dokazujejo tudi številna dela naših in tujih sodobnih slikarjev. Gotovo bo razstava pritegnila pozornost občinstva, saj je bogastvo oblik, ki nam jih avtorja predstavljata, naravnost neverjetno. Nekatere med njimi se odlikujejo s posebno eleganco in kar ekspre-sionistično izraznostjo. M. Avguštin TINE PLEVNIK, ki se ukvarja z zbiranjem in obdelavo teh zanimivih izdelkov narave poldrugo leto, je invalidski upokojenec, doma iz Smihela pri Novem mestu, kjer je končal osnovno in meščansko šolo, v Mariboru pa- industrijsko obrtno. Pred upokojitvijo je bil zaposlen v obratu Iskra v Lipnici, kjer je bil šef gospodarsko-telv ničnega oddelka. Živi v Kamni gorici. Že pred upokojitvijo se je ljubiteljsko ukvarjal s slikanjem in rezbarjenjem, zadnje čase pa se je kot velik ljubitelj narave ves predal iskanju »naravnih« plastik v razgibanem svetu korenin. JANKO BERCE iz Krope se je Plevniku pridružil že po njegovih prvih »najdbah« in odtlej mu je prav odkrivanje in obdelovanje korenin najljubše delo. Tudi Berce jc upokojenec. Pred upokojitvijo je bil zaposlen v umetno-kovinski obrti UKO kot cize-ler, kjer se je seznanil z obdelovanjem bakra. Že tedaj je doma tudi rezbaril, kar dela tudi še danes, vrsto let pa tudi poje pri kroparskem komornem zbom Stane Žagar. KULTURNE VESTI 0 Na zadnji seji upravnega odbora filmske skupine Odeon na Jesenicah so sklenili, da bo V. mednarodni festival amaterskega filma od 21. do 23. aprila 1972 na Jesenicah PokrO viteljstvo nad lestivalom, na katerem bodo prvič sodclm JI tudi kinoamaterji iz Avstrije in Italije, je prevzel predsednik skupščine občine Jesenice Franc Žvan. Q Komisija ca kulturo in laobraževanjc pri osnovni organizaciji sindikata železarne Jesenice ima v svojem letnem programu tudi srečanje pihalnih orkestrov, likovno razstavo, fotografsko razstavo in več drugih kulturnih prireditev. Že več let v okviru te komisije uspešno dela in nastopa na raznih tekmovanjih, kulturnih prireditvah in proslavah pevski zbor Jeklar, ki ga vodi zborovodja Polde Ulaga. % Na zadnji seji predsedstva kulturne skupnosti na fese niča h ,o med drue.im razpravljali tudi o predlogu finančtiegS načrta za 1971 in sprejeli sklep o financiranju izdelave idejnega načrta celotne stavbe gledališča i one Cufar n:> Jesenicah. D. Sedcj Delavske univerze za izobraževanje odraslih Delavske univerze iz Domžal, z Jesenic, iz Kamnika, Kranja Radovljice, škofje Loke in iz Tržiča so tudi letos izdelale skupen program izobraževanja odraslih z namenom, da bi občanom vseh gorenjskih občin prikazale možnosti izobraževanja. Ta program je zelo obširen in dovolj bogat, da bo prav vsak, ki želi in teži za večjim delovnim uspehom in boljšim delovnim mestom ter višji izobrazbi in razgledanosti, našel v njem ustrezno obliko in možnost dodatnega izobraževanja. SOLE, ODDELKI ZA ODRASLE Za šoferje, ki že imajo izpit C kategorije in dveletni delovni staž ter morajo po zakonu imeti tudi poklicno kvalifikacijo, bosta DU iz Radovljica in Domžal organizirali poklicno šolo za voznike motornih vozil. Osnovno šolo bodo pripravile vse delavske univerze. Obenem se bodo občani lahko vpisali na poklicno šolo za elektro in kovinsko stroko v Kamniku in v Kranju, v poklicno šolo gostinske stroke v Kranju, v delovodske šole na vseh univerzah, v upravno-administra-tivno šolo (3- in 4. letnik) na delavski univerzi v Kranju, v administrativno šolo (dveletna) v Škofji Loki in v Kranju, v ekonomsko srednjo šolo v Domžalah, Tržiču, Kamniku in škofji Loki, srednjo tehniško šolo v Kranju in Škofji Loki. Višjo pravno šolo in višjo tehniško šolo bodo organizirali na DU v Kranju, v okviru centra za izredni študij ekonomske fakultete bo DU Tomo Brejc iz Kranja pripravila študij na ekonomski fakulteti. DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE V okviru družbenega izobraževanja bodo vse DU pripravile politične šole, šole za upravljalcc, seminarje za no-vosprejete člane ZK, seminarje o aktualnih idejnih problemih, seminarje za vodstva družbenopolitičnih organ iz; i cij, za člane samoupravnih organov, za prosvetne delavce, seminarje za interesne skupine, vikend seminarje in več predavanj in razprav pod naslovom Tribuna aktualno sti. SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE Na področju splošnega izobraževanje pripravljajo na vseh delavskih univerzah jezikovne tečaje slovenskega in tujih jezikov, pripravljalni tečaj za popravne izpite in dopolnilni tečaj za posamez ne predmete za sprejem v srednje in višje šole, tečaje kuhani.i pletenja, krojeni i in šivanja ter vezenja, šolo za starše, šolo za življenje ohiambno vzgojo prebival-.tva, predavanjS IS prebival stvo in estetsko vzgojo. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE DU bodo organizirale tečaje in seminarje: tečaj za kur- jače centralnih kurjav, tečaj za strojnike težke gradbene mehanizacije, tečaj za minerje v gradbeništvu, industriji gradbenega materiala, kmetijstvu in gozdarstvu, tečaj o mrežnem programiranju, tečaj tehničnega risanja, tečaj o varstvu pri delu, tečaj za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil, tečaj za zasebne gostilničarje, tečaj za civilno zaščito in turistično izobraževanje. DU bodo pripravile tudi seminar za pročevanje psihologije potrošnika, seminar o medsebojnih odnosih v delovnih organizacijah, seminar o informiranju in urejanju glasil v delovnih organizacijah, strojepisne in stenografske tečaje. Za vse oblike izobraževanja pa velja, da jih bodo posamezne delavske univerze organizirale vselej takrat, ko bo zanje med občani dovolj zanimanja in dovolj kandidatov. D. Sedej JUGOBANKA 10. oktobra žrebanje 1. kola denarne loterije v Jugobanki Lastniki dinarskih in deviznih hranilnih vlog vezanih nad 13 mesecev, dobe za vsakih 1000 dinarjev eno srečko. Vse dobitke 1. kola loterije v Jugobanki, v skupni vrednosti 1,000.000 dinarjev, bomo izplačevali v gotovini. Vabimo vas, da nas obiščete v naši banki, kjer vam bomo nudili podrobnejše informacije. JUGOBANKA Titova 32 in Celovška 106, LJUBLJANA Titov trg 7, CEUE Ekspozitura Jesenice Cesta maršala Tita 20 ■aat ■ ■ ■ Posojilo za obnovitev poslopja Te dni na Bledu potekajo 7:>dnjc priprav«.- /a začetek Bradnje umetnega drsališča. J" vest i tor, ki je zavod za razvoj in napredek turizma, ,r> Člani gradbenega odbora Predvidevajo, da bo pomožno umotno drsališče gotovo že lotos. Zagotovo pa bo le-'(,vi gotova plošča za naravni ""d. Gradnja pomožnega Umetnega drsališča s pokrito Platneno streho in tribuno *•> okrog 2000 gledalcev bo Veljala okrog milijon štiristo 'lsoč dinarjev. Sredstva pa Z'"1" deloma pi i .pcvali tudi b'eJ*ki hoteli in druga blcj-SM podjetja. Gotovi pa so tudi načrta za glavno umetno drsališče s kupolo, pod katero bodo tudi zimski plavalni bazen, kavarna, savne itd. To drsali-ki lx> pravzaprav športna dvorana, bo imelo tribune za okrog 3600 gledalcev. Tako na pomožnem drsališču kot v športni dvorani bodo poloti lahko različne športne in druge prireditve, za katere na Bledu zadnja leta močno primanjkuje prostora. Okrog športne hale oziroma glavnega objekta je predvidenih tudi okrog 450 parkirnih prostorov. Kako bo z gradnjo tega objekta, še ni jasno, saj bodo potrebna precejšnja finančna sredstva. A. Z. V Gorenjski kreditni banki so nam povedali, da so 1. septembra letos kmetovalcu Andreju Kernu iz Praprotne Police 28, Cerklj&, odobrili 25 tisoč dinarjev srednjeročnega kredita za obnovo gospodarskega poslopja. Andreju Kernu je namreč 7. junija letos pogorelo gospodarsko poslopje, ker je vanj udarila strela. Ker je bilo v zadnjih mesecih na območju Gorenjske kreditne banke precej požarov (povečini so pogorela gospodarska poslopja), banka obvešča kmetovalce, da v takih primerih odobrava srednjeročne kredite, če so le-ti člani oziroma kooperanti kmetijske zadruge in če oškodovancu odobri kredit tudi kmetijska zadruga. Ker je kmetovalcu Andreju Kernu kmetijska zadruga Cerklje oziroma hranilno kreditna služba te zadruge odobrila 12.500 dinarjev posojila, mu je tudi Gorenjska kreditna banka odobrila enkrat večji znesek. Gorenjska kreditna banka namreč v takšnih primerih odobrava do enkrat večje posojilo od posojila kmetijske zadruge oziroma hranilno kreditne službe. Obe srednjeročni posojili pa ne moreta biti večji od 50 tisoč dinarjev. Ko smo pred dnevi obiskali kmetovalca Andreja Kerna, očeta pet&) otrok, sta z /eno povedala, da sta bila odobrenega posojila zelo vesela. »Res je, da mi bo še vedno zmanjkalo precej denarja za obnovo gospodarskega poslopja, toda v stiski, v kakršni smo se znašli, je vsak dinar dobrodošel. Čeprav imava z ženo nekaj nad 5 hektarjev obdelovalne zemlje in deset glav živine ter je dela prav sedaj čez glavo, upava, da bova do konca leta spravila gospodarsko poslopje pod streho. Spomladi bi z deli nadaljevala. Tako bi se s pomočjo banke, zadruge in vaščanov, ki so nama že doslej zelo pomagali, spet nekako postavila na noge.« A. Z. Andrej Kern I sveze \ i meso i Skupščina bibliotekarjev na Bledu V sredo dopoldne se je v festivalni dvorani na Bledu začelo IV. štiridnevno zasedanje skupščine zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije Na zasedanju je bilo okrog 400 udeležencev iz cele Jugoslavije. V sredo dopoldne jih je pozdravil tudi predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž. Sprejem za udeležence zasedanja pa sta pripravila tudi republiški sekretariat za prosveto in kulturo ter Cankarjeva založba. Tako se blejska turistična sezona nadaljuje. Medtem ko tako imenovani komercialni turizem počasi usiha (še vedno pa je na Bledu precej enodnevnih turistov — izletnikov predvsem iz Avstrije) se na Bledu že začenja poslovni turizem v obliki seminarjev, simpozijev, različnih drugih zasedanj in podobno, i A. Z, tiltftk lik ^ fiaal! av P1 aalaaV ik H KAL VllvIUliiitju m mm mm i9.rx.tt7i m um mn bal IMai Kravfi bati v Bohinju V nedeljo, 19. septembra, bo Turistično društvo Bohinj priredilo v Ukancu v Bohinju že tradicionalni, sedemnajsti Kravji bal. Letos bodo to privlačno in zanimivo prireditev Popestrili s Planšarskim večerom, ki bo v soboto, 18. septembra. V Planšarskem večeru, ki s svojim bogatim programom še bolj dopolnjuje že znani Kravji bal in mu daje še izrazi lejio folklorno veljavo in turistično privlačnost, bodo sodelovali: ansambel Gorenjci ter plan.Šarice in planšarji, ki bodo prikazali ni ' aj plesov in zapeli planšanke pesmi ter poka-7 h, kakšno jc življenje v planinah. Planšarski večer se bo P'ičel ob 15, uri, no zaključku bo plesna glasba po posameznih hotelih v Bohinju. V nedeljo bo ob 10. uri začetek Kravjega bala. Po koncertu godbe na pihala iz. Gorij bo prihod planšarjev z živino na • ,-avnik v zalivu jezera, sledil bo program, v katerem bodo sodelovali: združeni pevski zbor iz Bohinja, folklorna skupina Bohinja in plansarji, ki so gonili živino ter nosači sira in sirarskega orodja. V sohuto in nedeljo se obiskovalcem Kravjega bala in l*'anšarskega večera obeta zanimiv program In obilo zabave. D. Sedej Umetno drsališče na Bledu BHHaaaai »Ne vem, če bo 13 starih milijonov dovolj za obnovitev pogorelega gospodarskega poslopja,« pravi Andrej Kern iz Pr iprotne Police. — Foto: A. žalar MRT HRUŠČOVA Pogreba nekdanjega prvega sekretarja KP Sovjetske zveze in predsednika vlade Ni-kite Sergejeviča Hruščova se Je na moskovskem pokopališču, kjer običajno pokopavajo osebnosti, ki niso veljale za najuglednejša imena dežele, udeležilo komaj dvesto ali tristo ljudi, časopisi, radio in televizija pa so o smrti nekdanjega sovjetskega šefa poročali z zamudo in zeio skopo. Pogrebna slovesnost Je imela izrazito družinsko obeležje, iz K remija so poslali zgolj venec, toda nobenega govornika. Tako se je od očeta poslovil le slin, ki je dejal, da ne more soditi o pokojniku kot politiku, marveč zgolj kot očetu in prijatelju. O drugih vranah in slabostih bo, je dejal, spregovorila zgodovina. Kaj bo lahko zgodovina ohranila v spomin na moža, ki je skoraj deset let bil na samem vrhu sovjetske države? Bilo bi kajpak nesmiselno dajati odgovor na to vprašanje ta hip in tukaj, toda kljub temu lahko poskusimo vsaj skicirati nekaj dejstev, povezanih z njegovim imenom, mimo katerih bržkone nihče ne bo mogel. Predvsem je treba najbrž povedati ne tako zelo znan podatek, da je bil Nlkita Sergejevič Hru-ščov prvi upokojeni predsednik vlade in voditelj partije v zgodovini Sovjetske zveze. Da se je to zgodilo, da se je sploh moglo zgoditi, Je v precejšnji meri prav njegova zasluga, in v tem smislu je seveda nezavedno, naredil uslugo celo samemu sebi. Poprej je zelo pogosto, skorajda praviloma, veljala politična likvidacija tudi za fizično. Z drugimi besedami: Hruščov je sprožil, čeprav ne tudi dokončal, proces liberalizacije v Sovjetski zvezi. Pri tem ndslimo kajpak na njegove napore, da bi v Sovjetski zve/ii ovrgli mit Stalina ln obsodili nekatere metode, ki jih je uporabljal — z njim pa ves tisti del družbe, ki je imel možnosti posnemati ga v večji ali manjši meri. Nje-gov znameniti referat na XX. kongresu KP SZ (ki ga v Sovjetski zvezi še do danes niso objavili!) je bil začetek obdobja, ki je veliko obetalo. Ob tem je presenetljivo, da Hruščov ni bil preveč priljubljen med sovjetskimi množicami: vzrokov za to je več. Predvsem sodi sem nekaj zelo neuspelih potez v kmetijski lin kulturni politiki, kjer je zagrešil precejšnje napake. Potem so tu njegova vmešavanja v denarno reformo, kli je imela za posledico dvig cen nekaterih artiklov (ne nazadnje tudi vodke), arhitekturo ln še kje. Kar zadeva (informacija, ki zgelj osvetljuje njegovo osebnost!) arhitekturo: v bližini starodavnega Kremija so (kljub ugovorom strokovnjakov) zgradili moderno poslopje, v katerem so zadnja leta bili vsi najpomembnejši vrhunski sestanki partijskih in državnih organov — Moskovčani pa so globoko prepričani, da je s to zgradbo »kongresnim dvorcem«, oskrunjena arhitektonska skladnost kremeljskega kompleksa. Čudno Je pravzaprav, da ljudje nrtso imeli preveč simpatij zanj — čeprav je, denimo, direktno marsikaj storil za dvig njihovega življenjskega standarda. Tako so pod njegovim vodstvom prviič začeli m no žičneje graditi stanovanja (skrajno maloštevilna glede n * potrebe) in skrbeti za večjo in boljšo proizvodnjo artiklov široke potrošnje. Toda vse to so dejstva, ob katerih bodo lahko dokončno sodbo povedali zgodovinarji, politologi in sociologi, nam pa gre zgolj za oris skice za njegov portret. A ta ne b| bil popoln, če ne bi omenili njegovega deleža v zunanji politiki Sovjetske zveze, med katero sodijo kajpak tudi odnosi s partijami nekaterih socialističnih držav. Na teh podro: jih Je njegovo Ime ne dvomno povezano z nekaterimi povojnimi najbolj dramatičnimi trenutki. Afera z ameriškim vojaškim vohunskim letalom U-2 in kriza okoli Kube sta morda najbolj OH čllni epizodi njegove zunanjepolitične dejavnosti. V obeh je Izpričal neverjetno dina mičnost, toda hkrati čut za realnost. Z afero U-2 Je &0 kazal, da je nepopustljiv, kadar ima vse adute v svojih rokah, s kubansko krizo je Izpričal, da je pripravljen umakniti se, če jih nima. Njegova zasluga je, da so v Moskvi razglasili pripravljenost na miroljubno koeksi-stenco med državami z raz-ličiilmi družbenimi sistemi. (Tudi tu se je — ker pač ni mogel iz svoje kože — rad zaletaval: trdil je, da bodo v SZ že čez dvajset let imeli čisti komunizem in prekosili ZDA). Bil je za dokončno odpravo hladne vojne in tudi za izboljšanje odnosov s tistimi, ki so bili poprej v Krem-lju v nemilosti. Prišel je v Beograd in skupaj z Bulgani-nom podpisal zgodovinsko beograjsko deklaracijo. Ta je postavila odnose med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo na povsem drugačne temelje. O možu, ki je nekoč v generalni skupščini Združenih narodov sezul čevelj in z njim tolkel po mizi, ker se ni strinjal z govorom britanskega premiera, je moč kajpak povedati še marsikaj, toda to, kar smo, je nemara dovolj za skromno informacijo o člo-veku, ki je bil pobudnik marsičesa novega v življenju Sovjetske zveze, toda premalo močan, da bi temu življenju vcepil še več. Ne le sadje in zelenjavo tudi zlatnino prodajajo na kranjski tržnici. Prstane vseh vrst, poročne In zaročne, zapestnice in verižice in tudi bolj moderne obeske. In še poceni je. Ceneje kot na Ponte rossu. Kljub temu, da so Tomo Kegljcvlč ln njegovi prikupni kolegici glasni In vz.lrajni pri ponujanju blaga, prodaja slabo teče. Kaže, da Kranjčani bolj zaupajo Tržačanom, kot pa »zlatarjem« na kranjski tržnici. »Prodamo toliko, da se preživimo,« pravi lastnik stojnice Tomo, »kaj več pa ne potrebujemo. Zakaj bi se ,matral'.« — Foto: S. Hain aaa«aaa l H iaaBaaa «aaa^^ PRIREJATA 9. OKTOBRA OB 19. URI V FESTIVALNI DVORANI k* BLEDU REZERVIRAJTE SI ČAS ZA PRIJETEN VEČER NA BLEDU Aprilsko sporo Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K 01J U PELJE (Bcrtolt Brecht, Bericht der Serben) In dalje: »Zatrjujejo, da Rusija in Francija pri obrambi Poljske in Romunije branita istočasno tudi zahodne meje Rusije. To ne drži, zakaj zahodna meja Sovjetske zveze ni samo meja s Poljsko in Romunijo.. Ce nadalje branita Francija in Anglija romunsko in poljsko ozemlje, branita sami sebe in ne ruske zahodne meje, ker sta obe sili povezani s Poljsko z garancijsko pogodbo, Pa tudi Poljska s svoje strani se je pogodbeno obvezala braniti proti agresiji Anglijo in Francijo. Kar zadeva Romunijo, je ta sklenila obrambno zvezo s Poljsko in mora v tej zvezi igrati vlogo indirektnega zaveznika z Anglijo in Francijo. Rusija pa nima doslej nobenega pakta o medsebojni pomoči ne z zahodnima velesilama ne s Poljsko (po zahodnih predlogih), pa bi morala nuditi oboroženo pomoč vsem trem drža vam, ne da bi od teh držav v primeru, da bi bila napadena sama, lahko zahtevala po pogodbah vezano pomoč, tako da bi se morala braniti sama in se pri obrambi naslanjati samo na lastne sile. V tem je več kot enkrat potrjen neenak položaj Rusije. Chambcrlain je v govoru v Spod njem domu 10. maja govorii o sodelovanju in za\e/.nistui z Rusijo. To sodelovanje pa terja najprej, da je zgrajeno na temelju obojestrano-sti « Chambcrlain je v odnosih do Sovjetske zveze odlašal prav z obojestranost jo, ki jo ic Anglija že dosegla s Poljsko, dne 12. maja 1939 pa je svetovna javnost zvedela, da si je Anglija (zaradi dogodkov na Balkanu — italijanske okupacije Albanije) zagotovila obojestranost tudi s Turčijo, ki 'v sedanjem položaju ne more biti več nevtralna in indilerentna', kakor so še vedno države Balkanske antante, ki ji je Turčija pripadala m /aiaJi svoje nove politike doživela največjo kritiko prav s strani jugoslovanske vlade, ki se je podrejala mišljenju in zahtevam Rima in Berlina. Mimo tega se je Anglija tiste dni ukvarjala mnogo bolj z drugimi debatami, kakor z debato o čimprejšnji trdni sklenitvi zavezništva s Sovjetsko zvezo proti nemški nevarnosti. Nadela si je humano vlogo reševanja 'judovskega vprašanja' zaradi preganjanja Judov v Nemčiji pa tudi v drugih evropskih profašističnih državah in razmišljala, kako bi ustvarila NACIONALNI DOM ZA JUDOVSKO LJUDSTVO v Palestini, kar je takrat pozdravljal skoro sleherni resnični humanist, pri tem pa navadno ni pomislil, da se za britansko "humanostjo' skriva britanski politični namen Ovladati osvobodilne težnje palestinskih Arabcev izpod kolonialnega jarma in s pomočjo cionizma razplamteli šovinizem med večinskimi Arabci in manjšinskimi Judi v Palestini ter tako še naprej vladati nad Palestino po starem geslu DIVIDE ET IMPERA-DEU IN VLADAJ. širša evropska javnost tega takrat ni tako globoko videla, ker je bila premalo poučena o stvarnih narodnostnih razmerah v kolonijah, posledice take politike pa so se pokazale po drugi svetovni vojni in so še danes usod.a,' ne samo za vojno ali mir na Bližnjem vzhodu, marveč so nevarne (kakoi sleherna lokalna vojna) za svetovni mir in morda celo za izbruh tretje svetovne vojne, ki bi pomenila popolno uničenje sveta in človeštva. Chamberlainova vlada je zavlačevala pogajanja za zavezniški sporazum z Moskvo, iz katere jc 14. maja 1939 prejela URADNI SOVJETSKI ODGOVOR na brit.-nsi e pro ipredloge'. V odgovoru je bilo rečeno, da 'britanski predlogi ne izražajo zahtevane obojestranosti in da bi bil trojni pakt med Anglijo, Francijo in Sovjetsko zvezo o medsebojni vojaški pomoči prvi pogoj za sodelovanje in zavezništvo ter za prevzemanje novih obveznosti, ki bi jih Sovjetska zveza še sprejela glede obrambe proti nevarnosti nemške agresije, seve- da pa bi še raje četverni pakt, v katerem bi skupne obveznosti sprejela tudi Poljska'. Sovjetska zveza pa 'meni, da bi že sklenitev trojne vojaške zveze odvrnila napadalca od nameravanega napada, saj bi bilo to popolnoma jasno in nedvoumno svarilo napadalcu, obenem pa tudi najbolj zanesljivo in učinkovito sredstvo v primeru vojne, če bi napadalec vseeno napadel'. Zopet je minilo pet dni, da je o tem razpravljala britanska vlada in da je CHAMBERLAIN s svojim govorom v britanskem Spodnjem domu dal poročilo o pogovoi ih s Sovjetsko zvezo na svoj stari način in vztrajal pri britanskih predlogih. »Sovjetska zveza oporeka britanskim predlogom, da ne temeljijo na obojestranskih obveznostih v primeru, če bi bila Sovjetska zveza napadena od kake druge sosednje države ali (od Nemčije) preko te države (Litve, Letonske, Estonske, Finske) in smatra to za enostranost britanskih predlogov. Toda to ni enostranost, marveč obojestranost, saj tudi Sovjetski zvezi ni treba priskočiti Angliji na pomoč, če bi bila direktno napadena od kake druge zahodne države (Belgije, Nizozemske itd). Sovjetska zveza naj bi prišla v pomoč samo tedaj, če bi Nemčija napadla Poljsko ali Romunijo in to šele potem, ko bi svoje obveznosti začeli izpolnjevati Francija in Anglija.« Chambcrlain je dobro vedel in morda celo računal, da bo Hitler napadel Sovjetsko zvezo preko Litve. Spomnimo se samo, da Poljska ni hotela skleniti zavezništva z Litvo in jamčiti za njene meje, če bi jo Hitler napadel ali jo celo okupiral brez boja, tako kakor je iztrgal Ceho-slovaški najpi^j Sudete, potem pa jo je likvidiral. Poljska se je pri tem ravnala po britanskih nasvetih, prav tako kakor -je po vsej verjetnosti po teh nasvetih odklanjala sleherno zavezništvo s Sovjetsko zvezo. Zaradi vsega tega pa je Sovjetska zveza bila oprezna in je terjala tako zavezništvo z Zahodom, ki bi jamčilo popolno podporo Zahoda pri morebitnem napadu na njene zahodne meje od Severnega ledenega morja do Crnena mor**. Komisija za razpis prostih delovnih mest prt Stanovanjskem podjetju Tržič ponovno razpisuje prosto delovno mesto: 1. hišnika — kurjača, v novih blokih Bistrica 157—162 Kandidat mora zadovoljiti sledečim zahlevam: biti mora kvaliliciran delavec ene od naštetih strok: elektro, strojna, ključavničarska ali vodoinstalaterska; imeti mora odslužen vojaški rok; — lUisiop (k-la je 1. oktober 1971; Predpisana je tromesečna poskusna delozna doba; Prijava za razpis naj vsebuje kratek opis dosedanjih zaposlitev. ,)l'1o hišnika — kurjača obsega v grobem sledeča opravita: — kurjen|e in vzdrževanje centralnih aaprav; čtščeni-- -' " nih prostorov in naprav v naselju; vzdrževanje ožje zunanje okolice naselja; enostavno vzdrževanje skupnih naprav; ~ PoMra-i}e stanarine v zgradbah Bistrica 1S7—162. Kandidati dobijo natančnejši opis opravil v Stanovanjskem podjetju Trtic. /•a delovno mesto hišnika — kurjača Bistrica 157— 162 l zagotovljeno enosobno stanovanje. ()sr,'"i doh 11 SO ci,, I Wt din J**pis bo zaključen B. letrtembca 1971. ''"t ' prijave spre jima Stanovanjsko podjetje lr>ič, KoinUiJa za razpis prostih delovnih mest. Vele trgovsko podjetje KOKRA Kranj razpisuje prosto delovno -neslo. 2 urarjev Pogoj: KV urar Ponudb* Je treba poslati na Veleti ^ovsko podjetje Kokra Kranj, Poštna ulica 1 KZ Ni-klo BO ČISTILA IN RAZKUZEVALA ŽITO od 20. do 25. septembra od 7. do 12. ure. Razpisna komisija pri VZGOJNEM ZAVODU KAMNA GORICA SO Radovljica, razpisuje prosto in sistematizirano delovno mesto gospodinje zavoda Pogoji: energična, dosledna m natančna oseba s smisiom za disciplino in veseljem za delo z otroki. Imeti mora smisel za natančnost pri vzdrževanju splošne in osebne higiene ter videza otrok in okolja v internatu, smisel za prvo pomoč in bolniško nego otroka v okviru internata. Pomagala bi pri delu v šivalnici in pripravljanju jedilnikov. Prednost imajo nevezane osebe nad 35 let starosti. Samsko stanovanje z vso oskrbo v zavodu. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ali osebne ponudbe je treba nasloviti na Vzgojni zavod Kamna gorica, p. 64246 Kamna gorica. V hišo je prišel zlahka, ker jo je dobro poznal. Soba, ki si jo je bil uredil Filip, je bila spodaj in obrnjena proti severovzhodu. Znal je odpreti okno tudi z zunanje strani. Eno je gledalo na dvorišče, drugo na vrt. Delal je tiho kakor tat. Z baterijo je obsvetil prostor in tipal po stenah. Ni ga motila Hitlerjeva slika, ki je visela na steni. To je bržčas za slepilo, si je mislil. Zamudilo ga je iskanje papirjev in legitimacij. Najprej je pretipal vse žepe oblek v omari. Mimogrede je ugotovil, da so iz dobrega blaga, kakršnega si sam ni mogel privoščiti. Potem se je lotil omare s perilom. Predal za predalom ... Filip je v vasi kmalu opravil in streljanje, ki ga je še vedno slišal v ušesih, ga je priganjalo domov. Prestopil je dvorišče in začel odklepati vrata. Tedaj se je skozi stransko okno pognala velika človeška postava in naglo izginila. Filip je odrevenel, potem pa se je naglo zbral in skočil za neznancem, ki mu je bil vdrl v stanovanje. Toda bila je že policijska ura, poleg tega pa mu je nekaj reklo, da to ni bil tat. Zato se je vrnil ter za seboj zaklenil. Iz skritega kotička pod stopnicami je privlekel pištolo in z njo v roki stopil v sobo, kot bi pričakoval, da je tam ostal še kak nepovabljen obiskovalec. Prižgal je luč. Pogled se mu je ustavil ob razmetani omari in na papirjih, ki so ležali po tleh. Odložil je orožje in se »klonil, da bi pobral, kar je bilo razmetano. Najbrž je obiskovalec iskal kakšne papirje. Pregledal je okna, zagrnil zastore, da ni uhajal ven niti pramen svetlobe, potem pa pokleknil k omari in izvlekel spodnji predal z dvojnim dnom. Hlastno je segel in odstranil deščico, ki je skrivala drugo dno. Oddahnil se je, tam je bilo še vse: denar, nekaj zlatih kovancev, legitimacije in vsi dokumenti___ No, Filipa že ne boste. Ste prekratke pameti! si je govoril, vendar se ni mogel otresti misli, da je tisti, ki je pobegnil, iskal prav te papirje, in da mu najbrž ni bilo za denar. Ali pa morda tudi. Kaj pa, če je bil Aleš? Morda me je zato poslal v vas? On ne zaupa nikomur več. Vendar pa je take misli odganjal z ugibanjem, da se je morda prikradel le navaden tat, ki je hotel pobrati denar. Zanj še vedno dobiš vse. Posebno, če ga imaš veliko! Kaj pa, če je bil Golob? Takih malenkosti Aleš ne bi počenjal. Zakaj le, saj bi mu lahko rekel. Vendar pa je hotel videti dovolilnice... Morda mu pa le ne zaupa tako, kot se dela. Stopil je še v shrambo in pogledal po zalogah. Tudi tu ni manjkalo ničesar. To ga je precej pomirilo, hkrati pa se je vanj vgnezdil neznan strah. Lažem si, če verjamem, da se za mojim hrbtom nič ne godi in da Aleš nima svojih prstov vmes. Pogledal je še na drugo stran hiše, kjer je spal zakonski par. Povsod vse mirno in zakle-njeno. Vzpel se je po stopnicah k Martini in rahlo pritisnil na kljuko. Tudi ta vrata so bila zaklenjena. Zdaj se je premislil, da bi gOVOril z njo o tem, zato se je tiho vrnil v svojo sobo. Aleš se je ob gozdu ustavil in piisluškoval, če gre kdo za njim. Tega sicer ni pričakoval, vendar je hotel ostati previden. Filipovo in BO prej Martinino opozorilo, naj se pazi, ni šlo mimo njega. Morda je pa le preveč i/zivalno hodil okrog. Prezgodaj je prišel. Ce ni ničesar našel, še ne pomeni, da tudi nič ni. Krepko ga je polomil. Zda i |e Filip opo/oi jen in tudi če je z njim kaj narobe, ga bo težko izbezati! Je/en sam nase si je naložil nahibtnik in odrinil proti Golobu. Le čemu je zdaj Filip začel govoriti o Golobovi nezanesljivosti in njegovi spogledljivi žen«? Tudi Filip je že veliko naredil. Oba, on in Golob, bi lahko ze samo z njim zaslužila kup Uenai ja, Crl bi jima bilo kaj M to. Vsekal.ui pa se je na Goloba zanesel bolj kot na druge. On bo obvestil ljudi o nevarnosti, je sklenil na koncu. Morda bo to hkrati tudi preizkušnja, o kateri jc namigoval Filip! Ustavil se je ob Golobovem kozolcu. Okolica je bila videti mirna. V hišo ne bo hodil, saj sta tako domenjena. Posebno po streljanju! Zaskovikal je; to je bil klic, ki ga je razumel le on. Skrit za kozolcem je pričakoval Goloba in spet premišljeval o izdajstvu. Možakarja bo moral posvariti. Ni mogel verjeti, da bi ta preudarni človek delal zgago. — Sem mislil, da si se zbal, je namesto pozdrava ogovoril Aleš Goloba. — Kaj pa je bilo? Si bil zraven? je v skrbeh poizvedoval Golob. Aleš je odkimal: — Najbrž sta se srečali naša in nemška patrulja. Zdaj se je odločil, da bo tudi proti Golobu previden, vendar pa mu je moral povedati o nevarnostih in sumničenjih. — Aleš, bolje bi bilo za nekaj časa pretrgati stike, je svetoval Golob. Danes sem se res komaj upal priti. Aleš tega ni pričakoval, kajti možakar še nikoli ni bil videti tako previden. — Kaj pa se je zgodilo? — Policisti so bili pri nas. Saj so bili že večkrat, a danes sem imel občutek, da me ogledujejo z drugačnimi očmi. — Kdaj so bili in kaj so hoteli? — Danes dopoldne. Spraševali so zate, in če kdaj vidim partizane. — So po hiši kaj brskali? Kako se je končalo? — Niso, neprenehoma pa so vrtali v nas, če smo vas kaj videli, in da moramo vsako spremembo prijaviti. Ni vrag, da blizu gozdov, nikoli ne bi videli nikogar, so trdili. — In tvoji? Zena, otroci? Kako so se znašli? — Kaj bi. Otroke so res spraševali in bili z njimi zelo prijazni, a so na vsako vprašanje samo odmajevali z glavo. Rozo pa poznaš, kako jih zamoti. Nalila jim je žganja in jim postregla z malico. Njen smeh jih je razorožil, se meni je pomagala, da sem se pomiril. Pogovorila se je z njimi, zdaj ji nemščina kar prav pride . . . Aleš je pomislil na Filipovo namigovanje o spogledljivi Rozi, vendar je razumel, da je bila ta igra potrebna. Vsekakor so policisti na sledi. Ali po naključju, ker je hiša blizu gozda, ali po kakem namigu? Zato je še vprašal: — In o Filipu? So njega kaj omenili? Golob je odkimal in vprašujoče pogledal Aleša. Aleš je vedel, da ima Golob glede previdnosti prav, toda ali naj zdaj privoli, da začeto delo zamre? Njegova in njihova naloga je prav v tem, da tudi v takih razmerah ne popuste. Ce bi se to zgodilo, bi vendar ustregli zelencem. Ne, tega ne sme dovoliti. Zato se je zadržal še toliko, di je možakarja poučil. Hotel mu je že svetovati, naj nekaj noči ne spi doma, pa je misel zavre I, kajti s tem bi samo potrdil, da je nevarnost večja, kot v resnici je. Na koncu pogovora pa mu jc namignil: — S Filipom in z nekaterimi iz vasi pa skii vaj stike. Se najbolje bo, če se I njimi res ne shajaš! Golobu ni ušlo, da je ta večer Aleš že dvakrat omenil Filipa, zato ni zdi žal: — Jc morda z njim kaj narobe? — Kaj bi bilo narobe? Napak je le to, da na ši ljudje izvinjajo V gestapovske zapore. Manj zvez, manj bO možnosti, da gre Veriga naprej. V prihodnjih dneh se mora pokdzAtij kako je s to rečjo. — Povej kaj več, je rekel Golob, kajti čutil je, da se to tiče tudi nJega. — Da ne namiguješ tudi name? T.'da Aleš ni smel, niti ni hotel povedati kaj več. — In zakaj bi naniii-oval ravno nate' Doklei ik najdemo izdajalca, bomo sumili Ime druge ga. Prav to pa moramo preprečiti, če nas niso mogli zaslepiti z močjo, nas skušajo zmesti z negotovostjo. — Zaslepiti? Nič ni treba biti zaslepljen, ko pa drug za drugim padajo v nemške roke. Saj vidiš. Povej mi! Ce sem na vrsti, grem raje še nocoj s teboj. Golobove besede so zvenele drugače kakor Filipove. Ta večer ga že tretjič prosijo, da bi jih vzel s seboj v partizane. Ko bi tako hoteli z njim še drugi, bi bilo v gozdovih kmalu vse živo in jih ne bi bilo tam le za bataljonček. Drugi pa so le ugibali, kako bi se ognili aretacijam, a da tudi v partizane ne bi šli. Le ti trije — Martina, Filip in Golob se hočejo umakniti mori in negotovosti. Morda je to slepilo le zanj. Toda moža mora pomiriti. — Ce bi te sumil, ne bi bil zdaj s teboj. Na vrsti pa so Jurač, Marinčič, Pečar in Jesenovec. Če so? Tako sem obveščen. — So že opozorjeni? Ti je morda to sporočil Filip? se je posvetilo Golobu. Alešu ni bilo všeč, da je Golob uganil, kdo mu je prinesel sporočilo, vendar mu je ugajalo, da je imel na svoji strani bistre, izkušene in pametne ljudi. Čutil je, da se je Golob že izkazal, kdo je, zato mu ni hotel zamolčati. — Uganil si. Sicer pa je Filip žc veliko zvedel. Tudi on se je ponujal, da bi najraje šel z menoj! — On? V partizane! Nikoli!- Golob je kar preglasno kriknil. Tako začudeno in prepričano, da je Aleš debelo pogledal. Prav ta večer ta dva človeka drug drugega hudo sumničita, da to diši že po sovraštvu. Golob se je medtem že obvladal, in ker ni upal ali ni hotel nikomur delati krivice, je popravil: — Prenaglil sem se. Morda se motim. Vojna spreminja ljudi. — Zakaj pa mu ne bi zaupal? — Sam si mi že rekel, naj se raje neham shajati z njim. Ze davno sem ti hotel reči, da mi ni všeč, ker tolikokrat poseda pri nas, pa ti raje nisem. Morda si ti tako hotel, sem si mislil! Nikoli se nisva preveč razumela. — Golob, če je kaj osebnega, ne štej! Oba sta nam zelo potrebna in prav zato se ne druži več z njim. — In če bo hodil sem kakor doslej? Kaj naj mu rečem? — Ne bo ga. Vsaj za zdaj ne. Tudi on se boji, in rekel sem mu. Dobro ve, da bi s tem odkrival naše zveze. Golob je nekoliko zastal, videlo se mu je, da mu gre beseda težko z. jezika. — Aleš, če je treba, me počakaj in grem s teboj. Takoj. Zdaj se je Aleš pomirljivo nasmehnil — Tako hudo pa spel ni. Potreben si tu in tvojih pet križev tudi ni kar tako. — Gestapovci so pobili že starejše od mene. Aleš je hotel končati drugače d) ie zasukal na šalo: — Saj te Roza ne bi pustila, ko je ie taka . . . Tega ne bi bil smel reči, kajti Golob se je Obrnil k njemu, kot bi bil zadel — Kaj misliš, da jo bom vprašal? Življenje je prvo, ženske glave pa tako nihče ne more razumeti. V Golobovem glasu je drhtela ihta in Aleš je nehote pomislil, da moril;, med Rozo in njim ni vse tako, kakor je bilo videti. Koza je bila precej mlajša, in čeravno je bil Golob možakai in pol . . . — Vsega ne sinemo jemati tako resno, življenje je že tako dovolj gret ko. Golob, saj sem rekel k.n tako. — Te reči niso kar tako. Ne rečem, dobra in zanesljiva ženska je. ampak živa kot žerjavica. Golobovi otroci so bili še majhni, zato je Aleš nerodnost, ki jo je naredil, hotel ublažili — Si pa zato dolgo lantoval in užil dosti lepega. Kilo lahko razume /eno bolj kot ti. Nas poglej, našo generacijo. A kaj bi toiila; čas nam je Z grenkobo vred prinesel tudi možnost, da naredimo nekaj več kol drugi. Golob pa s tem še ni bil zadovoljen. — Rekel sem ti, da grem s teboj, če je sila. Ce ni, poved Drugo pa pust Iva! To je bil trenutek, da je Ales ukel: — Saj ti pravim, da si tu potreben, oba z Ileno bosta ze ukrenila, di ne bo kaj narobe Za v.ak pi imei pa le pazi Boi videl, kmalu it bo vse skupai odvo/lalo. ivan jan • mrtvi ne lažejo I 4 I ■m iaarti,wiaTta mmn\\\\ m mu n 1i iMiMaaMaraBBWMSEaa»WMC.iiawii gfegMMJMfJMaaPMBTai RADIO Zvoki za sobotni večer — 2020 Operni koncert — 21.40 Trenutki s slovenskimi trobentači — 2230 Operne melodije na koncertnih odrih — 23.55 Iz slovenske poezije Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. In 24. "ri ter radijski dnevnik ob 9., **■ 13., 15., 17., 22., 23. in 1930. 18. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 935 S Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem r* 10.15 Pri vas doma — 12.10 Krešimir Baranovič: Kitajska pripovedka — baletna suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Vesela godala — 14.30 Pojo solili Mariborske opere — 15.40 Pesmi in p\cs\ jugoslovanskih narodov z ansamblom Milana Stanteta — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Dobimo se °b isti uri — 17.10 Gremo v Kino — 17.50 Orgle v ritmu — 18.15 Pravljični svet v glasbi ~~ 18.45 S knjižnega trga — ]9-00 lahko noč, otroci — J/15 Minute s kvintetom fratov Avsenik — 20.00 Ve-^ r I napovedovalko Evo Jane — vmes ob 20.30 Zabav-Jj* radijska igra - 22.20 Od-^a'a za našo izseljence — S pesmijo in plesom v n°vi teden Dru:; i pi on 13.05 Paleta zabavnih zvo-kov — 14.05 Glasbeni variete 16.05 Jugoslovanski pevci U!*^" — 16.40 So- rtni mozaik — 17.35 Mozaik pdodij in ritmov — 18.40 j£T>evke iz. studia 14 — 19.00 p°t minut humorja — 10.05 Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica MoJe Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije I, stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK * Kranju 515-1 135 — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, mi-'""Klasna In naročniška »hižba 22 152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 Cena /a eno številko 50 Para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki Imajo 10 %i popusta. Neplačanih "glasov ne objavljamo. 19. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.44 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Orgle v ritmu — 15.05 Rapa šuklje: Orfej brez Evridike (ponovitev) — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 18.00 Radijska jgra _ 1836 Glasbena med-igra — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Iz domače zakladnice zabavne glasbe — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski koncert lahke glasbe — 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Lahka glasba Marjana Vodo-pivca — 19.40 Madžarske popevke — 20.15 Giuseppe Verdi: Macbeth (odlomki) — 21.00 Nedeljski divertimento — 21.40 Festival v Bregenzu 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije 2». SI Pil VIHRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.30 lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 12.10 iz domače glasbene literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 PihtAne godbe na koncertnem odm — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz partitur skladateljev Janeza Gregorca in Jureta Robežnika — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdiavl ja jo — 15.40 Poje Komorni zbor iz Celja — 16.00 Vrtiljak - 16.40 Z orkestrom RTV Ljubljana — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Signali — 1835 Z ansamblom VVeekend — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja — 20.00 Gaetano Donizetti: odlomki iz opere Don Pasauale (stereo) — 21.05 Melodije in ritmi — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Z ansamblom Francija Puharja — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Priljubljene slovenske popevke — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Zoltan Kodaly: Harv Janos — suita — 20.40 Od Slavka Osterca k Primožu Ramovšu — 21.40 Iz repertoarja Akademskega pevskega zbora — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 2230 Trije baročni mojstri — 23.55 Iz slovenske poezije LH 21. SEPTEMBRA 430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 935 Z Ljubljanskim jazz ansamblom — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Danilo Svata: dva prizora iz opere Veronika Deseniška — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 18 tednov — 18 oktetov — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital violončelista Edija Majat ona — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Raphaolc — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Igra Zabavni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolm — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radijska igra — 21.47 lahka glasba — 22.15 Zvočni portret skladatelja Vinka (.lobokarja — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 16.05 Skladbe slovenskih avtorjev igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Z orkestrom Andre Kostelanetz — 19.00 Pot minut humorja — 19.05 Melodije po pošti 20.05 — Minute za Mozarta — 21.10 Francoski orgelski mojstri v času Ludvika XIV. in XV. — 21,40 Z jugoslovanskih festi- valov jazza — 2225 Večeri pri slovenskih skladateljih: Uroš Krek — 23.55 Iz slovenske poezije 22. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — 9.20 Iz del skladatelja Johan-na Straussa — 9.40 Pesmi za glasove in orkester po starih narodnih besedilih skladateljev Rada Simonitija in Moj-mira Šepeta — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Iz albumov skladatelja Vasilija Mirka — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ob lahki glasbi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Uvertura in koncert — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Radia Stuttgart — 17.10 Joohannes Brahms: Koncert št. 1 v d-molu za klavir in orkester, op. 15 — 18.15 Iščemo popevko poletja — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glabene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.30 Lepe melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Izložba hitov in glasbeni cxprcss — 1735 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Slovenske popevke — 19.00 O avtomobilizmu — 19.05 Mladina sebi in vam — 20.05 Glasbeni trenutki — 20.40 Večerni concertino — 21.40 Operni portret mezzosopra-nistke Marilvn Horne — 22.15 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 23. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 935 Melodije slovenskih avtorjev z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.15 Pri vas doma — 12.10 C. M. Weber: Finale opere Carostrelec — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Lahka glasba za razvedrilo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Ameriške narodne pesmi poje zbor Roger VVagner — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Češkega radia — 17 10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Igra ansambel Silva Stingla — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Vabimo vas na bralno vajo — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz angleške simfonične literature našega stoletja — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Godala za lahko noč Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Majhni ansambli igrajo melodije slovenskih avtorjev — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Z Ljubljanskim jazz ansamblom — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.10 Iz Zajčeve opere Nikola Šu'v.-Zrinjski — 21.40 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Recital pianista Vladimira Aškenazija — 23.55 Iz slovenske poezije 24. SEPTEMBRA 430 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Popevke s slovenskih festivalov — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Pesmi, uglasbene na besedila Srečka Kosovela — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Francoske pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ob lahki glasbi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Fran Lhotka: Suita v klasičnem slogu iz baleta Srednjeveška ljubezen — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Percy Faith — 17.10 Operni koncert — 18.15 Glasbeni vsak dan — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata — 20.00 Skladbe Johannesa Brahmsa poje zbor Madriga-listov iz Kolna — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki z. logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 16.05 Melodije slovenskih avtorjev — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Popevke in plesni zvoki — 20.05 Radijska igra — 20.43 V Bralimsovem svetu — 21.40 Dubrovniške poletne igre 1971 — 22.55 Paul Hin-demith: I.udus tonalis za klavir — 2335 Iz slovenske poezije glas * 12. stran sobotA — 15. septembra vni 18. SEPTEMBRA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb), 16.30 Balkansko prvenstvo v rokoborbi (RTV Skopje), 17.45 Po domače z Beneškimi fanti, 18.20 Obzornik, 18.35 Nickolas Nicklebv — serijski film, 19.25 Mozaik, 19.30 TV kažipot, 19.50 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.40 Essen: evropsko košarkarsko prvenstvo — prenos (EVR), 21.55 Nikoli grde besede — serijski film, 22.35 S pesmijo po Franciji, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.40 Poročila (RTV Zagreb), 17.45 Narodna glasba (RTV Beograd), 18.15 Kronika, 18.30 Turobna jesen (RTV Zagreb), 19.20 S kamero po svetu (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 19. SEPTEMBRA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.30 Po domače s slovenskim instrumentalnim kvintetom (JRT — Ljubljana), 10.00 Krmi i ska oddaja (RTV Zagreb;, 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.40 Mestece Pcv-ton — serijski film (RTV Ljubljana), 13.45 Balkansko prvenstvo v jahanju (RTV Beograd), 15.40 Essen: evropsko prvenstvi) v košarki — finale (EVR — Ljubljana), 17.10 Hitrostne motorne dirke za prvenstvo Jugoslavije (RTV Beograd), 18.00 I tatovi — italijanski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 VVest ballct v Križankah (RTV Ljubljana), 21.50 Športni pregled (JRT), 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 20. SEPTEMBRA 9.05 Odprta univerza (rtv Beograd), 9.35 tv v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (rtv Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — (RTV Beograd), 17.40 Drejček in trije Marsovčki, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Pot — reportaža, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.05 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.45 3-2-1, 20.50 Vojaki ob koncu vojne — TV drama, 22.05 Kulturne diagonale, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugii spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Lutke (RTV Sarajevo), 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika, 18.30 Znanost, 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Mladi za mlade, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 21. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb). 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14 45 T V v šolj — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Prijatelj Ben — serijski film. 18.15 Obzornik, 18.30 Nina Simone in njen ansambel. 19.00 Mozaik, 19.05 Od ledvičnih kamnov do sladkorne bolezni, 19.30 Osebna nega: koža, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Crni dan v Black Rocku — ameriški film. 21.55 Likovni nokturno, 22.05 Poročila, 22.10 Gimnastika Evropa : Japonska — posnetek iz Berna (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17 35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Daljnogled (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Reportaža (RTV Sarajevo). 19.00 \aiodna glasba ( RTV Za gub), TV pošta (RTV Boo ara D. 19.so TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Za greb), 20.30 Spored italijanske TV 22. SEPTEMBRA 8.15 TV v šoli (RTV Zagreb). 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd). 17.00 Erazem In potepuh, 17.35 Obzornik (RTV Ljubljana), 17 55 \ . : Miu-t Jugoslavija : Mehika — prenos (RTV Sarajevo — Ljubljana), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Zabe — pred stava SNG Ljubljana, 21.50 Naš vsakdan, 22.30 Poročila, 22.35 Gimnastika Evropa : Japonska — posnetek i/ Berna (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Risanka (RTV Zagreb), 17.45 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Glasbena oddaja (RTV Sarajevo), 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Znanost (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 23. SEPTEMBRA 9.05 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Tiktak, 18.00 Glasbeni Ciciban, 18.15 Obzornik, 18.30 Svet, v katerem živimo — film, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 19.50 cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3 2 1, 20.35 XXI. stoletje, 21.25 Maupassantove novele, 21.50 G. Mahler: Pesmi zemlje. 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Otroški spored (RTV Skopje). 18.15 Kronika, 18.30 Narodna glasba (RTV Zagreb), 19.00 Enciklopedija. 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV /. greh), 20.30 Spored itahjan tke TV 24. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (rtv Za greh), 11.00 Angleščina (rtv Beograd), 14.40 tv v loti (RTV Zagreli), 16.10 Osnove splošne Izobrazbe, 16.40 Mad tanki iv pregled (RTV Beo grad), 17.00 Posneli smo za vas, 17.25 Mestece Pevton — serijski film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubliana). UJO Vatet polo SZ : Madžarska — prenos s Hvara (RTV Zagreb, Ljubljana), 19.30 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 k td Galahad — ameriški film, 22.10 Jazz na ekranu. 22 40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17J0 POffOČUa, 17.35 Otroški spored, 18 15 Kronika, 18.30 Glasbena odda ia, 19.00 V potek ob 19. uri, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italnanske TV Kranj CENTER 18. septembra amer. barv. film bullitt ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. cs filma človek iz okla-home ob 22. uri 19. septembra amer. barv. cs film človek iz okla-home ob 13. uri, amer. barv. film bullitt ob 15., 17. in 19. uri, premiera nemš. barv. filma kamasutra ob 21. uri 20. septembra premiera amer. barv. filma diplomi-ranec ob 16., 18. in 20. uri 21. septembra nemški barv. film kamasutra ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 18. septembra amer. barv. cs film skrivnostna justina ob 20. uri 19. septembra amer. film stan in olio na divjem zahodu ob 14. in 18. uri, liane. barv. film zadnji mo-hikanec ob 16. uri, amer. barv. cs film skrivnostna justina ob 20. uri 20. septembra amer. film stan in olio na divjem zahodu ob 16. uri, amer. b»rv. film bullitt ob 18. in 20. uri 21. septembra amer. barv. film diplomiranec ob 16., 18. in 20. uri Tržič 18. septembra nemški barv. cs film vvinetou v dolini smrti ob 16. in 18. uri. angl ban CS Hira okli nad londonom ob 20 ni 1 19. septembra nemški barv. CS irhn vvinetou v dolini smrti ob 15. uri. angl. barv. CS tilm ORLI nad londonom ob 17. mri, BM miera i talij ban filma pas nedolžnosti ob 19 uri, amer. barv. film DIPLOMI-ran F c ob 21. uri Kamnik DOM 18. septembra premiera angl Franc, barv, filma MA v 1 ki ing ob 17. m 19 », premiera I tali j. ban filma pas NEDOLŽNOSTI ob 22. uri 19. septembra franc.-itali j. b.u \ film d1aboi.ik ob 14.30 in 16.30, angl.-franc. barv. t.lin \\\\ i ki.ing ob 18.30 20. septembra angl.-franc. to m mayf.ri.ing ob lUO 20. septembra angl.-franc. barv. film mayi.ki.1ng ob 17.30 in 20. uri 21. septembra premiera angl. barv. filma bagdad ski tat ob 18. in 20. uri Krvavec 18. septembra amer. film s i \n in olio na divjim ZAHODU ob 20. uri 19. septembra amer. barv. CS film IZKRCAVANJE PRI ANZIU ob 16. in 19.30 Radovljica 18. septembra franc. barv. film CAS VOLKOV ob 18. uri itali j. barv. film ODISEJEVE PUSTOLOVŠČINE ob 20. uri 19. septembra amer. barv. film VVILLIE BOY ob 16. uri, amer. barv. film DOBER VEČER, GOSPA CAMBELL ob 18. uri, franc. barv. film CAS VOLKOV ob 20. uri 20. septembra španski barv. film USODA NEKE ZE-NE ob 20. uri 21. septembra franc. barv. film MEDVED IN LUTKA ob 20. uri Jesenice RADIO 18. septembra amer. barv. film PLES VAMPIRJEV 19. septembra amer. barv. film PLES VAMPIRJEV 20. septembra amer. barv. film KRALJI SONCA 21. septembra franc. barv. film LABIRINT ZLOČINA Jesenice PLAVŽ 18. septembra franc. barv film LABIRINT ZLOČINA 19. septembra franc. barv. film LABIRINT ZLOČINA 20. septembra amer. barv film PLES VAMPIRJEV 21. septembra amer. barv film PLES VAMPIRJEV Dovje Mojstrana 18. septembra mehiški barv film SREBRNA MASI. \ 19. septembra amer. barv film ČLOVEK. IMINOVAN JUNAK Kranjska gora 18. septembra amer.-italtj barv CS Film OBRNI SE, UBIL T F BOM 19. septembra amer. barv film ALARM — SATELIT 02 21. septembra amer. barv. film KRALJI SONCA .lav orni k DELAVSKI DOM 18. septembra amer. barv. lihi. ČLOVEK, IMENOVAN JUNAK 19. septembra amer. barv. film KRALJ] SONCA, amer. italij. barv. CS Film OBRNI SE, UBIL TE bom Skofja I.oka SORA 18. septembra angl. barv. film KAPETAN NEMO IN PODVODNO MESTO ob 18. in 20. uri 19. septembra angl. barv. film KAPETAN NEMO iN podvodno Ml sio ob 18. in 20. uri 20. septembra amer. barv. film tarzanov o IZZIVANJE Ob 19. m i 21. septembra mehiški barv. film PANCO 1/ \k \imii KA ob 20. uri Železniki OBZORJE 18. septembra amer. barv. Iilm TARZANOV« > I//1 VANJ I-! ob 17. in 20. uri 19. septembia amer barv. film SESTANEK S SMRTJO ob 17. in 20. m 1 IV. SEJEM OBRTI IN OPREME OD 9. 00 18. X. 1971 SUBOTA — 18. septembra T97I Cl AS * 13. STRAN -.i REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. STOLAR, 7. DEFEKT, 13. POLOVIČARSTVO, 15. ARI A, 16. BAR, 17. POET, 18. NORDIJEC, 21. SSR, 22. Kl, 23. AO, 24. IA, 26. TA, 27. EST, 29. KATMANDU, 34. OTKA, 36. RIO, 37. KARA, 39. PRO-SVETUENEC, 42. SANTOS, 43. KORICA IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitve nam je poslalo 107 reševalcev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (30 din) prejme Anton Urbančič, Kranj, Župančičeva 12; 2. nagrado (20 din) prejme Majda Zor, Kranj, Smledniška 79; 3. nagrado (10 din) pa prejme Andrej Rozman ml., Kranj, Podreea 20. Nagrade vam borno poslali po pošti. Srečke s so zadele končnicami dobitek N din 0 6 85960 500 97800 1.000 160200 10.000 91 10 81 20 761 50 821 500 497211 10.000 382 500 54272 500 66732 1.000 619762 10.000 605672 10.000 762152 200.000 13 10 86203 500 14643 2.000 182473 10.000 540273 10.000 4 6 562^ 500 544694 10.000 541644 10.000 456944 50.000 5 6 06275 500 743785 ; 10.000 050175 10.000 131095 10.000 06 20 6346 200 65466 1.000 511786 10.000 350336 10.000 259856 150.000 67 10 57 30 67287 1.000 090r ' 2.000 6647.7 10.000 58 10 0228 200 99038 500 625588 10.000 89 10 86659 500 47609 500 51729 500 41509 1.000 151219 10.000 Mlllllllllllllllllmlllllllllllllllllllllllllllllllll Dežurni veterinarji 17. 9. do 19. 9. Jože Rus, Cerk-IJe, tel.73-115; 20.9. do 24.9. Bogdan Cepu-dci. Kajuhova 23. tel.22-994; 24. 9. do 1. 10. Anion Hcdma, Kokrica, tel. 23-518. pwm:oU,ik' Josip, 7. ženska revija Ona, 8. kazalni ali C ' 9- Pripadnik veje starih Slovanov, 10. mesnata bula KoJci". A' benlKni ,vor. D. zdravnik za notranje bolezni, tudi Il%fce*f V illUl ll;,,u- '2. Jezikovna skupina Indijanskih plemen 20 k '•••*•)> 14. 5, 19. del obraza, organ za vohanje, •^"grajski „»vir '^Isk!!0-' S.,Var1, 23 Kora nad Kamniškim sedlom, tudi polje Predm°8n,Jskl l,ovins»r- satirik Vladimir Bulatovič, 22. roba, u\.|sk,H'h' "tVarl, 2.5. gora nad Kamniškim sedlom, tudi polje bojev" 'I1"01'10' 28- orodje koscev, 30. majhen plug, 31. borba, *idov \ et,cn vno moč.........„ novi mixal te dni ..............................................~......- uri vaf.om trgovcu ..... - »zlatorog« maribor Na prapor je pripel trak in nov prapor je sprejelo medse kar 17 praporščakov, ki so prišli na proslavo iz okoliških organizacij. Ni še bilo konec prvega dela, ko se je že pošteno ulilo. Prireditelji so morali pospraviti v kozolcu razstavo — pripomočke za predelavo lanu, lan in izdelke iz lanu, da so se obiskovalci prireditve lahko skrili pred dežjem. Ni dosti pomagalo. Začelo je pošteno zebsti. Le malo je manjkalo, pa bi videli prvi sneg. Ni mi preostalo drugega, kot da se umaknem pred dežjem in mrazom v prostorno kmečko hišo pri Vr-hovcu. Pa saj jc bilo tudi to treba enkrat narediti. V Davči so namreč obljubljali številne domače specialitete. Moram reči, da so obljubo držali. Kar težko se je bilo odločiti med znanim daškim želodcem, orehovimi štruklji, zeljem in dišečimi ajdovimi žganci z mlekom. Nekateri so se odločili kar za vsakega po malem. Tudi ljubitelji kapljice niso bili v Davči razočarani. Cešnjevec ali sadjevec — pa še domača po vrhu — sta v hladnem vremenu, vsaj tako pravijo, marsikoga rešila prehlada. Ljubitelji dobre jedače so napolnili svoje želodce, zunaj pa je še zmeraj bril veter in padal dež Kljub temu so se predite in tarice le pripravile, da radovednim pokažejo nekatere stare običaje, ki so bili v Davči vsakdanji še pred dobrimi dvajsetimi loti. Pri jami za sušenje lanu je bilo najbolj živo. Gorel je ogenj in zato se je tu dalo tudi pogreti Sušilec lanu je dobro pazil, da se lan ni vnel. Ko je bilo vse pripravi jeno, je s snopom lanu sušilec odlutcl k taricam. Začelo se je. Tarice so trle, da je prah letel daleč naokrog in tudi predice so kmalu začele z delom. Se Bičkarjev afa je na mrazu vztrajaj v kozolcu ob statvah in tkal platno. Nam pa je mraz že lezel v kosti in nismo mogli več dolgo vztrajati. Poslovili smo se od Davče in prijaznih P.ivčanorv ki so* se trudili kolikor so se mojrli, in zaželeli, da bi imeli prihko, se je nad Selško dolino kot v posmeh vsemu trudu prirediteljev pokazalo kristalno čisto nebo. Morda bi zaradi muhastega vremena kazalo prihodnje leto pripraviti prireditev kako nedeljo prej. J. Govekar Tarice ln prcdlce so kljub mrazu vztrajale ln pod streho kozolca pri Vrhovčevi domačiji pokazale najbolj vnetim obiskovalcem nekatere stare običaje v zvezi s predelavo lanu. *" Foto: J. Govekar Modna konfekcija Krim Ljubljana Delovna enota Kranj sprejme 17 kvalificiranih šivilj - krojačev aH pa tudi priučene šivilje Možnost dobrega zaslužka od 900 do 1250 din mesečno. Povrnemo tudi stroške prevoza. Ponudbe je treba poslati na naslov: Krim, DF Kranj aH osebno v pisarni obrata od 6. do 14. ure. TOVARNA OBUTVE TRŽIČ NOVOSTI ZA JESEN LOVSKA DRUŽINA ŠENČUR — KRANJ prireja v prostorih Gorenjskega sejma Savski log — hala B veliki lovski ples v soboto, 18. septembra od 19. do 1. ure ln v nedeljo od 15. ^ do 24. ure. Zabaval vas bo ansambel Bendžo 5 — Veseli lovci nedeljo bo nagradno tekmovanje v streljanju z zračno prire H Začetek tekmovanja ob 10. uri. J < 'tev bo ob vsakem vremenu! Vstopnina 5 din VS1 lovci in občani vliud Služba družbenega knjigovodstva Podružnica 515 Kranj razpisuje dve štipendiji ni» ekononiski fakulteti oziroma visoki šoli na^kasn^,,''H'nt'''C' ^° t'OUKTl'nil s pravilnikom. Pismene prošnje je treba predložiti "il Ms k 1 r"k'"1 n 1 1971 "•' naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podruž-Kniii|. -|rK ivv.ilml|t. 2 - splošna opravila Življenje in delo na hribovskih kmetijah (16) AJDO MORA PREPIHATI »JEJDUC« V začetku avgusta smo začeli kopati zgodnji krompir — rožnik. Tega smo sadili predvsem za kopanje v času, ko pozni krompir še ni bil zrel. Včasih smo poznali le tri sorte krompirja: zgodnji rožnik, pozni beli in še plavega, ki pa je služil bolj za krmo in so ga le redkokdaj pridelovali. Zgodnjega smo sadili kje na najbližji njivi, kamor smo ga hodili iskat s »škundro« za vsakih nekaj dni posebej. Poznega smo spravljali v začetku septembra. Košnja kromplrjevca Je bila včasih eno najtežjih del, saj je bila cima vselej še košata in zelena, visoka pa čez pol metra. Bolezni na krompirju nismo poznali, še manj koloradskega hrošča. Krompir tu pri nas izora-vajo z navadnim drevesom. Orjejo kot običajno, zadaj po brazdi pa se razvrstijo kopači. Ti vsako brazdo sproti razkopljejo z rovnicami in sproti pobirajo krompir. Tega mečejo po redeh, ki so oddaljene druga od druge približno dva metra. Tako nastanejo dolge pokončne redi po celi njivi. Ponavadi krompir odoravajo do poldneva, popoldne pa ga pobirajo. Ce je lepo vreme, smo ga včasih prebirali kar v redeh. Najprej smo pobrali v košare samo najlepši krompir, slabšega pa smo pobirali posebej šele potem, ko je bil lepši ves pospravljen. Ce pa je bilo vreme nestanovitno, smo pobrali ves krompir skupaj. Odpeljali smo ga pod kozolec, pod streho in ga tam prebirali v deževnem vremenu. Čeprav nismo nikoli uporabljali umetnih gnojil, je bil krompir zelo debel. Posamezni gomolji so tehtali tudi po 80 dekegramov, taki po pol kilograma pa niso bili redki. Le velika suša je povzročila, da ie bil včasih bolj droben, v deževnih letih pa je tudi gnil. Veliko krompirja smo porabili za domačo prehrano, saj jc bil na mizi tudi po dvakrat na dan. Ob dobrih letinah smo za živino in prašiče parili tudi boljši krompir. Parili smo ga v brzopa-rilniku tako, da je voda iz kotla skoraj vsa izhlapela. Tak krompir smo še vroč stlačili z lesenim batom. Potem pa ga mešali med rezani-co. Surovega krompirja nismo nikoli krmili. Prodajali smo ga le po malem v dolino, največ na Sorsko polje za seme; tam so ga radi zamenjali z našim hribovskim. Pobirali smo pa najraje v dolge košare, ki imajo po dva l".....'držaja). S iako košaro pobirata skupaj po dve osebi in ga tudi skupaj nosita v vozni koš. Danes je toliko drugače, da ves krompir spravijo v paj-bire. Včasih smo vsega znosili v koše in cizunke. ki so iih pred hišo zvračali na velik kun. Ko se je zvečer krompir že dobro ■hladil, smo ga zbežali skozi »žoknje« v klet Danes pridelujejo največ b-li Zgodnji krompir, ki pa nospravijo že v največji vročini julija ali avgusta Naložijo ga na traktorsko prikolico in pa v velikih množinah zvozi io v skladišča kme tijske zadruge, Imajo pa da- nes z njim veliko večje stroške zaradi škropljenja proti boleznim in koloradskemu hrošču, pa tudi tako lep ni več, saj se krompirjeva cima (»krompirjovca«) kar kmalu posuši. Okrog 8. septembra se je tod včasih začela velika gobarska sezona, ki je posebno nas mlade silila, da smo vstajali že pred dnem. Najprej smo »poverdali« v svinjaku in hlevu, ko se je dobro zdanilo, pa smo navalili v gmajno, kjer smo gobe drug drugemu pobirali izpred nosa. Sušili smo jih na doma izdelanih vrbovih štirioglatih mrežah, in sicer nad pečjo, na peči, okrog peči in še pod pečjo. Tako lepo smo jih posušili, da so se kupci vselej čudili in se trudili, kdo jih bo kupil. Zal pa niso hoteli plačati nič dražje kot za slabše blago. Takrat kmečke hiše še niso bile tako gosposke, kot so danes nekatere, zato smo z gobami včasih naredili prave pridobitne delavnice. O svetem Mihaelu (29. septembra) »je vse zrel«, so rekli včasih. Zato je mesec september eden najbolj težkih, saj je treba naenkrat vse pospraviti: svinjsko »kuho«, kot pravijo vsem korenjčicam, po njivah je še strnišnica, detelja, ki je bila posejana v žita; to smo največ kosili za zeleno krmo. Konec septembra zori ajda. To je bila včasih še ena velika žetev, saj so jo pridelovali na veliko njivah, tako kot žito. Tedaj je že nevarnost slane, zato smo vselej zelo hiteli; včasih nam jo je celo zapadel sneg. Zeli smo jo v vsakem vremenu, čeprav jc snopje kar »žle-palo« od mokrote. Ajda je morala biti zato dalj časa v kozolcu. Morala jo je dobro prepihati burja; rekli so, da piha »jejduc«. Mlatili smo jo šele oktobra ali celo novembra, pa jc bila še vlažna, da smo jo morali potem sušili še pod streho (na ispi), tako kot proso. Pri mlatvi ajde se posebno grdo kadi, posebno če je suha, zato včasih skoraj nismo videli drug drugega. Vse ajdove pleve smo s koši znosili pod streho. Pozimi smo jih parili s krompirjem za prašiče. F.nako smo delali tudi 7. deteljnimi plevami, če pa je tepa zmanjkalo, tudi senčni drobir. Marija Frlic (Naprej prihodnjič) KAJ JE PISAL PRED SEDEMDESETIMI LETI Dne 14. septembra 1901 je »Gorenjec« zabeležil tole vest: »Dr. Ivan Tavčar je vsekakor najmarljivejši poslanec, kajti obiskal bo vse kraje, v katerih kandidira za državno-zborske volitve. Danes govori v Črnomlju, jutri v nedeljo pa v Metliki. Pred kratkim je imel velezanimiv govor v Kostanjevici, zadnjo nedeljo pa je nastopil tudi v Žireh.« Za dr. Ivana Tavčarja, ki je bil v teh letih (na prelomu stoletja) eden najplodovitej-ših in hkrati tudi eden najboljših slovenskih pisateljev — poklicno pa eden od najuspešnejših ljubljanskih odvetnikov — bi pač ne mogli reči, da je imel časa na pretek — a je vendar utegnil iti med svoje volivce! Očitno so nekateri današnji naši poslanci poklicno tako obremenjeni, da si nikakor, ne morejo utrgati časa za obisk svojih volilnih področij in za razgovore s svojimi volivci, torej z ljudmi, ki so jim dali svoje glasove, svoje zaupanje ... Res toplo se J3 stari »Gorenjec« zavzel za kandidaturo kranjskega domačina Cirila Pirca (poznejšega dolgoletnega in zelo zaslužnega župana), ki ga je izbrala narodno-napredna stranka kot svojega poslanca v deželni zbor. »Volilni odbor narodno-na-predne stranke v Kranju in Škofji Loki je pač pravo ukrenil, da je soglasno postavil g. Cirila Pirca kandidatom za deželnoz.borski mandat. Boljšega zastopnika med domačini si ne moremo misliti. Saj je znano, da je g. Pire v zadnjih letih duša vsakemu narodnemu in napredno političnemu pojavu v Kranju. Ker paz.no zasleduje razvoj cele Gorenjske^ je poučen v GIMNAZIJA KBA.Nl razpisuje de!ovno mesto UČITELJA ANCI.EsKEGA JEZIKA s polnim delovnim časom za določen čas (nastop dela 20. oktobra 1971). Pogoj: visoka izobrazba (profesor angleškega jezika) Plsmmo prijavo z dokazilom o ustrezni izobrazbi jc treba nasloviti na gimnazijo Kranj in oddati najpozneje v 15 dneh po objavi razpisa. vsakem oziru. Ker je vrhu tega dober in neustrašen govornik in neumoren delavec, upravičeno pričakujemo, da bo naš najboljši zastopnik v deželnem zboru. Kranj je in ostane napreden v veliki svoji večini. To bodo zopet pokazale volitve dne 19. t. m. — Mi priporočamo g. Cirila Pirca, posestnika, trgovca in obrtnika. To so tudi poklici mnogih kranjskih meščanov. G. Pire ima tudi svojo rodbino, za katero mora skrbeti, torej je tudi oče, kot velika večina volilcev. Kaj je pa nasprotni kandidat? Razen svojega cerkvenega dostojanstva, nima prav ničesar položiti na tehtnico. Ugleden ni ne pri posvetnjakih, ne pri duhovnih sobratih.« Tu končam izpis iz »Gorenjca«, kajti sledilo je — v onih časih že kar običajno — blatenje in smešenje poetičnega nasprotnika. — Prelistajmo raje naš stari kranjski tednik in preberimo nekaj novic in novičic: »V Tokiju na Japonskem so otvorili pred kratkim žensko Vseučilišče', ki šteje ž tudi u°i bUl mokr|. kar iz čevljev je žvrgljalo. Toda 0|Hi, da D iz P^ih razredov, ni tarnal. S ponosom so *e * avtnk* partlzanskih poteh ne smejo biti »cmere«. Ko l ,0*cni« * v škoflo Loko in v Kranj, Je bilo a« 5? Priletnejše. Srajce so bile že suhe in značke lolik ° holj zaslužene in cenjene. Planinski mur.ej K. M. a mi Tremi >U £ °*ta] najbolj v ^ *£*i**, i- v njem Hcm, " K' lepega g vse, ki ~£ gamsa, lisico, or-K°bca, vrano in ruievca. :Uzeiu sem videl tudi ste-^ dva planinca. Ogledali VM tudi staro kuhinjsl i ha prebrali povesi o Urc>gu. Vse to je bilo ze- lo lepo. Tudi drugi otroci so si ta muzej z veseljem ogledali. V tem muzeju smo spoznali zaklad, ki ga skriva naš prelepi alpski svet. Spoznal sem tudi planince, ki so prvi preplezali Julijske Alpe, tO so: dr. Julijus Kugv, Klement Jug in drugi. Matej Ilerlec, 4. r. ban. šole Matija Vuljavcc, Preddvor Vprašaj ubogega šolarčka takrat, ko požira zadnje zalogaje počitniške norosti, vprašaj ga: »Kaj pa šola?« Zakolovratil bo z očmi, kontrolna plošča na obrazu pa se bo raztopila v glavo sneženega moža v maju. Če si njegov prijatelj, ti bo prizanesel. Z utripanjem udov Razmišljanja o šoli pozira, kako bi legendarnemu izumitelju šolskih muk potisnil čeljust nekaj nohtov v lobanjo. V barvnem televizorju domišljije vidi, kako med zobmi prigomazi kri, zdrobljene plombe in zobje brez korenin v zmesi pljusknejo na planet, on pa sanjari še z večjo hitrostjo: polije ga z žvepleno ki- slino, v usta mu natlači ciankalij in sesekljane kače: Konec! Ni — šola še stoji in z vso odvratnostjo prodira na ozemlje otroškega veselja. Takrat, ko zazvoni, nam, obsojenim na šolska vešala, izpodmaknejo pručko in ob-visimo. Noge bingljajo — čakajo na priložnost, da se nanorijo. Mi v trdih šolskih klopeh iščemo udobnejših položajev. Ko jih najdemo, slišimo opomin. To se ponavlja do naveličan j a, nato pa glava ostane med komolci, obraz pa počasi in z gotovostjo postaja podoben tisočerim v naših zobočakalnicah. Sicer je pa šolski zvonec naš prijatelj, reši nas mnogih muk in nam odzvoni tudi konec leta. Janez Sagadin, 8. b r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj V Bohinju Počitnice so bile kratke. Hitro so minile. Najlepše dneve med počitnicami sem preživel v Bohinju. Ko smo se pripeljali v Bohinj, so nam sorodniki pokazali sobo. Hitro smo odložili prtljago, takoj nato smo odšli k jezeru. Mnogo smo hodili na sprehode. Tudi lešnike smo že nabirali, čeprav še niso bili čisto rjavi. Nekega dne smo šli v elektrarno na Savici. Tako skrita je med drevjem in skalami, da jo težko odkriješ. Videli smo turbine, ki jih poganja voda in proizvajajo elektriko. Včasih smo vzeli čoln in lovili ribe v jezeru. To so bili moji najlepši dnevi med počitnicami. Darko Bcžan, 4. a r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Darinka Konc V četrtek je umrla profesorica v pokoju Darinka Konc. Na tej strani je v Glasu več let sodelovala in pisala za nas. Zlasti so bile prisrčne njeaie pravljice, čeprav je bila stran namenjena le mladim piscem, nas je njeno pisanje vedno razveseljevalo ln vzgajalo. Ohranili jo bomo v lepem spominu. S ŠOLSKIH KLOPI Spomini na počitnice Pod Triglavom Najlepši dan med počitnicami je bil dan, ko smo odšli pod Triglav. Odpeljali smo se v dolino Vrat. Naenkrat so me obdajale same gore. Ce si govoril, je odmevalo. V hrib je vodi-dila strma stezica posuta s peskom. Da nismo zgrešili poti, sem vedno pazila na markacije. Sonce je močno sijalo. Ko smo prišli visoko pod Triglav, je sonce že zahajalo. Med potjo smo nabrali tudi veliko gorskih cvetic. Moji mamici je spodrsnilo in je padla, posledic ni bilo. Ze pozno zvečer smo odšli domov. Nataša Grašič, 4. a r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Bili smo na Jakobu Planinci na naši šoli smo v novem šolskem letu že začeli delati. Na sestanku smo se domenili, da bomo mlajši pionirji — planinci najprej obiskali hribe v okolici domačega kraja. V soboto smo se povzpeli na Jakob nad Preddvorom. Hrib je visok 964 m. Najprej smo se ustavili ob jezeru Crnjava in si ogledali okolico, nato smo hodili skoraj eno uro do vrha. Na Jakobu je majhna cerkev, v bližini pa je Francitova koča. Prijazni oskrbnik nam je skuhal čaj. Potem smo pritisnili žige v planinske izkaznice in v dnevnike. Z Jakoba je prekrasen razgled na Storžič, Kališče, Lovrenc, Zaplato in druge vrhove. Tudi v dolini smo prepoznali bližnje kraje. Popoldne smo se zadovoljni vrnili v dolino. Marko Gašperin, 2. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Smučala sem Del svojih počitnic sem preživela na morju. V začetku avgusta sem se z očkom, mamico in Dušico odpeljala na morje. Peljali smo se preko Ljubljane, Kopra, Umaga v Plavo laguno pri Poreču. Imeli smo zelo lepo vreme, zato smo se lahko veliko kopali. Poleg kopanja je bilo tu še veliko druge zabave. Najbolj pa me je mikalo vodno smučanje. Prosila sem očka, če grem lahko smučat. Sprva mi ni dovolil, prepričan, da ne bom peljala. Ob mojih vztrajnih prošnjah pa je le popustil. Vesela sem odhitela po vstopnico in se postavila v vrsto. Po dolgem čakanju sem tudi jaz dobda smučke ter si jih nataknila na noge. Potem so mi dali v roke ročaj in čoln je speljal. Ze sem se dvignila na površino morja, ko so se mi smučke nepričakovano prekrižale in znašla sem se zopet v vodi. Sklenila sem, da še enkratv poizkusim. Toda zaman. S tolažbo, da bo v tretje bolje, sem srečo poizkusila še enkrat. Uspela sem! Smučke so me dvignile na površino in po njej sem drsela kot ptica po nebu. Na žalost so lepe minute prekmalu minile. Čoln me je potegnil nazaj k obali in vsa srečna sem zlezla iz vode. To je bilo moje najlepše doživetje med letošnjimi počitnicami. Sklenila sem, da bom naslednje poletje zopet smučala. Mirjana Trobec, 7, b r. osn. šole Simona Jenka, Kranj GLAS * 18. STRAN SOBOTA — 18. septembra Irena iz Kranja — Tudi jaz vas prosim za nasvet: za naslednje poletje bi rada imela obleko, za jesen pa krilo in bluzo. Vzorec prilagam, še to — všeč so mi nabrani rokavi. — Stara sem 13 let, visoka 157, tehtam 50 kg. Marta — Obleka ima okrogel izrez. Rokavi so nabrani, malo nad komolcem stisnjeni, pa spet nabrani in končno stisnjeni v zapestju. Dolžina obleke je poljubna. Ob vratnem izrezu je obleka obrobljena s trakom in okrašena s pentljo iz istega blaga. Tudi rokavi so okrašeni na enak način. Pas je v isti barvi kot pentlja ob obroba. Bluza ima podolgovat, a okrogel izrez. Zapenja se na gumbke. Pas je vstavljen in se zaključuje zaokroženo. Rokavi so nabrani in nekaj cm nad komolcem stisnjeni. Od tu naprej so ozki do zapestja. Na zunanji strani rokavov so prišiti drobni gumbki. Krilo je gladko in mini dol- Namesto jesenskega kostima si za hladnejše dni lahko omislite že znani blazer z nagubanim krilom — kombinacijo, ki jo poznamo že iz prejšnjih let. Krilo je seveda lahko tudi ravno ln v umirjenem vzorcu ali enobarvno, skratka komplet prilagodimo svojim letom in željam. TELE^AiVi aktivna moc deluje tudi brez kiđianja samo novi mixal ima aktivno moč novi mixal te dni pri vašem trgovcu »zlatorog« maribor Tulipani PIŠE: INZ. ANKA BERNARD Kmalu bodo spet naprodaj čebulice tulipanov, zato je prav, da se z njimi pobliže spoznamo. V trgovini kupljene čebulice cveto prihodnjo pomlad, zato se vzgoja iz semena, ki traja kar pet let, ne izplača. Vzgoja iz semena je zanimiva le za žlahtnitelje, ki vzgajajo nove sorte. Novih sort pa je že okoli 6 tisoč, tako da jih niti specialisti ne poznajo vseh. Tulpe so doma v južni Evropi in Aziji, poznajo jih od Atlantske obale, pa vse do obal Pacifika. V 16. stoletju so prišle prve tulpe v srednjo in zahodno Evropo, kjer so jih tudi začeli gojiti. Danes jih gojc v glavnem v Ilolandiji v okolici Haarlema. Tulpe družimo po njihovih karakterističnih lastnostih v skupine. Vseh ne bom naštevala, pač pa le te, ki so za vrtove najzanimivejše. Enojne rane tulpe cveto zgodaj in so zelo primerne za siljenje. Polnjene rane tulpe v cvetju spominjajo na potonke, cveto rano in so tudi primerne za siljenje. Men-delove tulpe so nekaj višje od prejšnjih z velikimi cvetovi na slahotnejših steblih, zato se rade povesijo. Triumph so močne in krepke rasti, cveto z ranimi tulipani. Pozne tulpe cveto v maju; med njimi so posebno privlačne lilijske tulpe, katerih cvetje spominja na lilije. Darvvln tulpe so visoke In krepke rasti z orjaškimi cvetovi. Papagajcvke z narezanimi ali valovitimi prednjimi listi so pogosto dvobarvne. Pozne polnjene tulpe — njihova cvetna stebla se pod težkim cvetom posebno v dežju rada povesijo. Botanične vrste ln njihovi križanci — mednje sodijo najlepši tulipani, ki cveto rano z velikimi cvetovi na nizkih ped jih. Listje Je pri nekaterih rjavo rdeče progasto z valovitim robom, cvetovi so žarečlh barv. Mednje sodijo tudi zanimivi veće vet ni tulipani. ravnik vetuje Pljučnica pri odrasle^ človeku (3) Kljub temu klasičare«*' poteku pljučnic ^co9^ nekaj izjem. Pri stare)^ ljudeh dostikrat ni visoka in bolezen W teka nekako skrito. TajH bolniki tožijo zaradi *** jega dihanja in faguj apetita. Pri starejših H deh moramo biti Podol!'l kot pri ljudeh z kroničnimi bolezn^ (srčni, ledvični idt.) že pri prvih zna*^ bolezni pozorni in mC* mo poiskati zdravnika-Danes zdravimo pUtf nice večinoma prima** z antibiotiki, delno P* di s sulfamidi. Pri ljenju s temi zdravili\f najvažnejše, da zdr3^ jemljemo na določene kot jih prepiše Ce se ne držimo naV^. je zdravljenje manj j ali pa sploh Razon zdravil kovito učinka pomembna tudi Preh^ ki mora bitli krepka, 1 | ko prebavljiva, oku*"3' j. dosti beljakovinami & tamini. Bolnik je *e j brez apetita. Kar P<>Je' I bolj po sili in zato J količinsko malo. Zato ^ ramo uvesti še $ obroke, da istočasno varujemo organizem rania. Poleg zajtrka, , sila in večerje, bf)W» # ponudimo še **vakra f celo trikrat okusne <*.. žujoče malice (z p zrelo sadje, kompo' druge sladice, ia'iine^t 1 me in napitke z-kapijicamd konjaka, z žličko pristnega * sir ali nemastna Ar ^ na). Skratka, oATyLt*s bolnika imamo za ma> A otroka, kar se tiče hrane. # Bolnik mora nekaj ali celo dva do trijT|f ostali v postelji. P*1 ^ zanju je važno, da *f^jhh možnosti menja I^JI* telesa, kakor tudi, d soba primerno in prezračena. Ce sm: „ , • Podpis: tHfclll i Obvestilo Obveščamo vse občane in poslovne sodelavce, da je uprava podjetja, vodstvo potniškega prometa, tovornega in mestnega prometa odslej v poslovnih prostorih v Kranju na Gregorčičevi 8 (v obratu I tovarne Sava) Telefonske številke 21-081, 21-082, 21-083 so ostale nespremenjene. Turistično prometno podjetje Creina Kranj Trgovsko podjetje MURKA LESCE objavlja prosto delovno mesto samostojnega aranžerja Pogoji: zaželena je aranžerska šola; osebni dohodki po pravilniku, ostalo po dogovoru; prednost imajo predvsem moški kandidati. Interesenti naj svoje prošnje z dokazili o strokovnosti in življenjepisom vložijo na upravi podjetja v 15 dneh po objavi. HOTLI EMOTERM 4 V.'.'. t». sit/. 1 A t^tO-MOTO DRUŠTVO ^vešča vse ljubitelje mo ^ Snorta, da bo zadnja speedvvav dirka z N*dl za ^ANJA PRVENSTV° <^*°ooto, 18. septembra, L uri na dirkališču ^raiUcu prt Kranju. U^bimo vas, da si ogleda-I '-adnjo prireditev v tej od do 20.000 60.000 kcal/h ■ tipov z vgrajenim bojlerjem ali brez EMO [ 6 C ■ I. O K Qa vsako hišo Aerodrom LJubljana — Pula Letališko in turistično podjetje Kranj, pp 33 razpisuje naslednja delovna mesta: 1. materialnega knjigovodje 2. več K V natakarjev 3. več K V kuharjev 4. blagajnika Pogoji: pod 1.: dokončana srednja šola (ekonomska); s triletno prakso na podobnem delovnem mestu. pod 2. in 3.: končana gostinska šola; pod 4.: končana srednja ali nepopolna sred-ija šola Ponudbe pošljite na naslov: Aerodrom Ljubljana- Pula, splošni sektor, 64001 Kranj, pp 33. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Zahvala Ob izgubi našega dragega Antona Bedina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, pevcem in tovarni Sava za pomoč v težkih trenutkih, darovanje vencev in cvetja ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zalivala dr. Bajžlju in g. župniku. žalujoči: žena Frančiška, sin Tone z družino, hčerka Frida z družino, brat Janko z družino in drugo sorodstvo Kokrica, 15. septembra 1971 Sporočamo žalostno vest, da nas je iznenada zapustil moj dragi mož, oče, brat in stari ata Jože Jeruc-Marko v 49. letu starosti Na zadnji poti ga lx)ino spremili v soboto, 18. septembra, ob 16. uri izpred hiše žalosti Grosova 13 na pokopališče na Kokrici. Žalujoči: žena Anica, hčerka Jožica, sin Benjamin z družino, hčerka Dragica z družino, vnuki in vnukinje, brat Polde z družino in drugo sorodstvo Kokrica, /iganja vas, Ziirich, Duplje Prodam KOKOSI leghorn — nesnice. Šenčur, Mlakarjeva 58 4487 Prodam 1000 kg ŽELEZA, premera 6 mm. Selo 22, Žirovnica 4582 Prodam 3000 kosov PORO-LITA 5 cm. Šenčur, Pipanova 19 4581 Prodam KROMPIR za ozimnico. Podbrezje 75 4584 Prodam 6000 kg CEMENTA Anhovo 450. Nova vas 4, Preddvor 4586 VALILNICA NAKLO razprodaja do 20. septembra KOKOŠI za zakol po 15 din Prodam HRUŠKE (tepke in moštarice). Rcsman, Gorica 2, Radovljica 4612 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice. Strahinj 38, Naklo 4613 Prodam nekaj večjih SREBRNIH SMREK in večjih MAGNOLIJ. Izkop smrek ob sobotah popoldne, magnolij pa po 20. oktobru. Jože Tavčar (Pepe), Puštal 32, škofja Loka 4614 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Rupa 15, Kranj 4615 Prodam globok in športni OTROŠKI VOZIČEK. Rozman, Smlednik 10 4616 Prodam kompletno švedsko KUHINJO. Ogled popoldne. Mojstrovič Drago, Kajuhova 24, Kranj 4617 Ugodno prodam 2400-litrski pločevinasti REZERVOAR, primeren za gorilno olje, in ELEKTROMOTOR 5 kVV in 0,6 kW. Zg. Bitnje 139 4618 Prodam novo zastekleno dvodelno vezano OKNO, višine 120, širine 140. Staretova 26, Kranj 4619 Zaradi selitve prodam pet-delno SPALNICO, DIVAN in PEC na olje emo 6. Rogač Jakob, Šobčeva 27, Lesce 4620 Prodam KRAVO in 100 kg težkega PRAŠIČA. Cešnjevek 11, Cerklje 4621 Prodam več SAMOKOL-NIC. Voglje 6, Šenčur 4622 Prodam PONY EXPRES, letnik september 1969 za 1400 din. Cater Milan, Kranj, Cesta Kokrškega odreda 26 4623 Prodam nov PONY EX-PRES. Ogled od 11. do 14 ure. Tabor Alojz, Kebetova 20, Kranj 4624 Prodam mlado SIAMSKO MAČKO. Posavcc 30, Podnart 4625 Prodam 60-litrski KOTEL za žganje, KAD, 1500-litrski SOD in ZAZIDLJIVO PARCELO. Senično 19, Tržič 4626 Prodam SADJE za namakanje, SLIVE za vlaganje in ZELJE v glavah. Olševek 11 4627 Prodam nov levi ŠTEDILNIK gorenje. Roblek, Bašeli 18 4628 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku 4629 Prodam PEC za centralu? kurjavo 20 do 25.000 znamke vvissman. Ogled * nedeljo. Šenčur, Kuraltovaj: Prodam večjo koli^c STREŠNE OPEKE bobro**} Zg. Bela 6, Preddvor **! Prodam mlado KRAVO ' teletom. Zna tudi voziti- V ničar Jože, Mevkuž, Zg. G°P Prodam 2500 kosov str** OPEKE (špičak). Stog Smlednik 39 «\ Ugodno prodam gl°^ OTROŠKI VOZIČEK z vilJ: kom. Ogled vsak dan od ■ ure dalje. Gornik Vida, * betova 1, Kranj Prodam BETONSKO H LEZO. škofjeloška cesta -■ Kranj *. Prodam dve POSTE1J1 dve posteljni OMARICI »* temože 44 Poceni prodam KLAVIR . učenje. Gorenjesavska " [£* kamnolomu), Kranj , Prodam MIZO za NAMjJJJ TENIS in japonski DALJ*. GLED. Šifrer ska cesta 76, Kranj Prodam 1500 kg sve#J CEMENTA. Velesovo 43, Jgj kije . g; Prodam 36 vreč hidr:r^ APNA (italijansko L a) ' slov v oglasnem oddelku Prodam SADNI MLiN' por Sporočamo žalostno vest, da jc po dolgi in težki bolezni umrl moj mož in oče Anton Grobin roj. 24. avgusta 1918 Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 19. septembra, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Štefka, otroci Štefka, Tone, Nada, Ida in Andrej Kranj, 17. septembra 1971 ročni in električni r-- ^ PEC na olje kontakt i" seče KREDENCE ^ £ fi. pasom. Cesta na Klan ^ • Kranj, telefon 230-19 Prodam dobro , globok OTROŠKI VOZ' _((,.; \ Hrast jo 110, Kranj ^ : Ugodno prodam ; KOPALNO KAD, ^ a ] rano PEC za kopalnico i ^ bi jeno STAVBNO 1 ŠTVO. Angela Zupan, r ^ ^ Jošta 8, Kranj Prodam ZAZIDLJIVO J na Visokem. 4^ CEI O ca 5 oStv Prodam TEPKE in *» „ q NICE. Vovk, Vrba 31, ... niča pR1 o Prodam 60 kg težkega - y ŠICA. Srednja vas gfo čur u ohrani^1 Prodam dobro «£\ „ MOPED T-14, več s'to STEKLENIC, AVTO H°& |( mk I%u v voznem sta™ t kupim rabljen 120-liirsk;^ * TONSKI MEŠALEC. KOMI«, šok Jože, Savska 14. *( ska Bistrica Umrla nam jc draga mama, sestra, stara mama in teta Manca Juvan Karunova mama iz Milj, do danes edina preživela s Titanika Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 19. septembra, ob 15. uri izpred hiše /dosti na pokopališče v Šenčur. Žalujoči: hčerki Anica in Lojzka, sin Marjan, sestri Angela in Micka, brat Franc z družinami in drugo sorodstvo Milje. Breg, Kranj, Suha, Clevciand, Dctroit Umrla je naša draga sestra, teta in sestrična Darina Konc prof. v pokoju Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 18. septemb^ff ob 16. uri izpred hiše žalosti v Mošnjah št-Prosimo tihega sožalja. Žalujoči brat Jože, sestri MjriJ»"J in Frančiška ter ostalo sorod*1 t Prodam PRAŠIČA za pitanje. Poženik 39, Cerklje 4643 Prodam suhe BOROVE PLOHE. Zalog 34, Cerklje 4649 Prodam rabljeno STRESNO OPEKO bobrovec. Cerklje 112 4650 Prodam brejo KRAVO. Ambrož 9, Cerklje 4651 Prodam dva PRAŠIČA, težki po 50 kg. Sp. Brnik 38 4652 Prodam dva PRAŠIČA, težja Po 100 kg. Dvorje 38, Cerklje 4653 Prodam dve navadni HARMONIKI. Pavič Alojz, Šorli-Jeva 16, Kranj 4654 Prodam starinsko MIZICO Za igranje kart. Naslov v kasnem oddelku 4655 Prodam žensko KOLO. Staneta Žagarja 15, Kranj 4656 Prodam KRAVO po dru-|em teletu, dobro mlekarico. Ketnje 22, Tržič 4657 Prodam plemenskega VOLA. ^rahinj 47, Naklo 4657 ; b,,lrouarn semenski KROM . p* 'gor in za krmo ter MO 1 PE*>- Suha 4 " ' S in , «RUS*E (mošt-W.e £ ^pkeL Barle Alojz, Prod, nČUr ' 4659 : S«hd*prasica. tež-^fr° ?0kg- Praprotna v b «. Cerklje 4697 ! *fe ^oraj & *■ V°glje 117 4658 novo šestimi 4698 S Pro. fe JC 11' 4698 novo žensko d ^Nl STpLr2, rOS' ^-LEK- F^nik ? na drva AEG-Kfan, ' Lomšičeva P 30, 4699 OLE-in ■ J\Dre Pr°Jam lepe t WxNl L0NEC za pe tf*^8,1klčkStrazišče, šem-4 Pr0(| an> 4700 rH pTou^1 Suhih B°RO-o Gn!nikpLOHov. Tenetiše 11, ^ Pr^_ 4701 vezano balkonsko S* 200. 0„, ,RATI 350 X 250 X kvdlle v Ogled v nedeljo popol ;K Pr Pn Gabru Pfittej* kg težkega I ^odam i " v Hrastju nasproti g<> iri C.:,k~- «702 RA -unovče 15 4703 0JL ()JiUun garažo v najem «o'KCn,oletnim Plačilom naprej, jpaslov v oglasnem oddelku S h 4704 prodani dva plemenska VO-J&A.' t!fŽka P° 400 kg. Sp. Linij^ 36 pri Radovljici 4705 k;rodam tri PRAŠIČI', te! "kros 30 k* Sp. Brnik 60 \ 4706 Vh odam SLAMOREZN1CO f]£a. Voklo « 4707 Zg. Bit-4708 ilPrnli ok,° 53 Wk g*™ CEMENT VK ZVU^KJ KUHAL I>c2n ^^^Pnključ- ' 5tr**iska 10 prt garancija. Kranj 4710 Poceni prodam FIAT 600 D. Žagar, Cesta talcev 21, Kranj 4661 Takoj prodam FIAT 750. Maček Viktor, Zg. Pirniče 19, Medvode. Ogled od 18. ure dalje 4662 Kupim večjo PRIKOLICO za VW. Marenk Polde, Draž-goše 16, Železniki 4663 Prodam FIAT 600 D, letnik 1961. Jernej Ručigaj, čirče 35, Kranj. Ogled v torek, 21. septembra od 16. ure dalje 4664 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1964 in ŠKODO 1000 MB, letnik 1967. Praprotno 11, Selca 4665 Kupim PRIKOLICO za osebni avto fiat 750. Ponudbe poslati pod »prikolica« 4666 Ugodno prodam R-4 letnik 1964 s 3000 km po generalni. Telefon 85-070 4711 Prodam ŠKODO 1000 MB za rezervne dele. Avguštin Vinko, Gorenja vas 56, Re-teče 4667 Prodam AVTO NSU 110, letnik 1967. Eljon, Tekstilna 5, Kranj 4668 Prodam karambolirano ŠKODO delux, prevoženih 18.000 km. Suha 20, Kranj 4669 STANOVANJA Kot SOSTANOVALKO sprejmemo žensko. Vprašati v gostilni Benedik v Stražišču 4601 SOBO, lahko tudi neopremljeno, s 1. oktobrom išče mlajša, zaposlena, kvalificirana delavka. Naslov v oglasnem oddelku 4670 Starejši gospe nudim STANOVANJE za predplačilo, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 4671 V HOTELU Bor V PREDDVORU VSAK VEČER (razen nedelje ln ponedeljka) PLESNA GLASBA. Igrajo bratje Arnol s solisti. ►«na garažna Zadrega 5. Fant išče SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »bli/ma Iskre« 4672 REKA — GORENJSKA! Me njam lepo veliko dvoinpolsobno STANOVANJE s pogledom na morje za manjše komfortno STANOVANJE kjerkoli na Gorenjskem. Drago Koc»#.čič, Jakšičeva 2, Ljubljana 4673 Krem SOBO s KUHINJO v okolici Kranja. Ponudbe poslati pod »dam predplačilo« 4674 Mirno dekle išče SOBO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 4675 Oddam manjšo SOBO. Smledniška 35, Kranj 4676 Prodam trosobno zasedeno STANOVANJE v Škofji Loki. Ponudbe poslati na podružnico Glasa v Škofji Loki pod »Dolenec« 4712 Kmetijska zadruga NAKLO VABI ŽIVINOREJCE NA RAZSTAVO GOVEJE ŽIVINE, ki bo v nedeljo, 19. septembra ob 8. uri v Naklem. Kupim GOZD v bližini Šenčurja. Naslov v oglasnem oddelku 4677 Starejša VILA naprodaj v centru Kranja, primerna za obrt ali zastopništvo. Informacije pri Dragu Šajnu, Kidričeva 7, Kranj 4678 Kupim manjše POSESTVO na Gorenjskem. Ponudbe poslati pod »gotovina« 4679 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Šenčurju. Naslov v oglasnem oddelku 4680 V najem oddam NJIVO. Bučar, Pšenična Polica 9, Cerklje 4681 Brez spornih zaprek je v prodaji ZAZIDLJIVA PARCELA (dobri pogoji). Lahovec Kati, Partizanska 2 a. Kranj ' ZAFOSUTVE čeva 2, škofja Loka 4682 Iščem DELAVCA za cemen-tarsko obrt. Likozar Marjan, Benedikova 18, Kranj 4683 Stalno službo dobi DEKLE za lesno galanterijo. Hrana in stanovanje v hiši. Pretnar, Bled, Koritenska 12 4684 Hrano in stanovanje nudim mlajšemu DEKLETU, ki je pripravljeno po svoji službi pomagati v gospodinjstvu. Gostilna Rekar, Kranj, Ore-hek 4685 Iščem ZAPOSLITEV, lahko za šoferja (imam večletno amatersko prakso). Naslov v oglasnem oddelku 4686 Iščem honorarno ZAPOSLITEV v dopoldanskem času. Ponudbe poslati pod »elektrotehnik« 4687 Sprejmemo SNAŽILKO. Prijave pošljite na naslov: OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR Kranj, Cesta 1. maja 10 a 4688 Iščem ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu od 10. do 13. ure. Naslov v oglasnem oddelku 4713 MIZARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA sprejmem takoj. Plačam dobro. Stanovanje in hrana preskrbljeno. Peternelj Jože, strojno mizarstvo, Škofja Loka . 4717 prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom za vso pomoč v težkih trenutkih 4691 PAV in PAVICA sta se izgubila. Kdor kaj ve o njih, naj sporoči na škofjeloško 46, Kranj 4689 Izgubil se je črn PES volč-jak, sliši na ime DINO. Sporočite proti nagradi Tratniku, Struževo 19, Kranj 4690 Izgubil se je PES bernar-dinec, sliši na ime Boj. Kdor bi ga našel, dobi nagrado. Peternelj, mizar, škofja Loka 4716 Iščem DEKLE za gospodinjsko pomočnico — takoj. Dr. Debeljak Gabriela, Kidri- ZAHVAL-: Pri zahvali po pok. Janezu Luskovcu smo pomotoma izpustili sosede, zato se sedaj ROLETE lesene, plastične z delnim popustom in žalu-zije naročite pri zastopniku Špilerju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-046. Pišite, pridem na dom »4557 KOTLE za ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že preko 40 let KAPELJ V., bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 24 2644 BALETNA ŠOLA KRANJ, delavski dom, vhod 4, ima BALETNI POUK vsak ponedeljek in torek od 17. ure dalje. Vpis je še mogoč, PIONIRSKA PLESNA ŠOLA začne s poukom v soboto, 18. septembra, ob 16. uri 4604 PROSTOR za pisarno najamem. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku 4692 Nudim usluge s TRAKTORJEM gosenica r jem (buldožer-jem). Delam izkope za hiše, razna planiranja ter ceste. Poizvc se na Kokrici, (jalc-teva 27 4693 GOSTILNA pri BIZJAKU. Zg. Bela. obvešča cenjene š> ste, da bo gostilna in kegljišče zaradi ureditve centralne kurjave od 20. septembra do 1. oktobra ZAPRTA 4694 Cvek Zdenko iz Retcnj št. 17 izjavljam, da niso resnične moje izjave o Zupanu Andreju iz Retenj št. 16 o tem, da me je prijavil organom PM Tržič, da sem se vozil brez vozniškega dovoljenja 4695 VSA OBLAČILA PO MERI vam izdela FRELIH ZDENKA. Zabnica 4 pri Kranju 4696 Nujno potrebujem 10.000N din. Vrnem v šestih mesecih z 10% obrestmi in nagrado 400 m* zemlje za vikend v bližini šmarjeških Toplic. Ponudbe poslati pod »nujno* sojki Uroivj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov potrebujemo večje število delavcev v starosti od 18 do 35 let za delo v proizvodnih delovnih enotah NUDIMO: — OD v višini 100.000 do 200.000 S din — možnost napredovanja — organizirano uvajanje in usposobitev Možnost zaposlitve takoj! Delo v treh izmenah. Zaželena zaključena osemletka. Prednost pri zaposlitvi bodo imeli kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Podjetje krije stroške prevoza na delo ln z dela v višini nad 24 din. Plamene prijav^ sprejema kadrovska služba podjetja najkasneje do 25. septembra. Ob boleči izgubi moža in očeta Zahvala Cirila Zupana upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in zasuli njegov grob s številnimi venci in šopki. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Stanetu Novaku za dolgoletno zdravljenje, g. župniku iz Predoselj za poslovilne besede, kolektivu in sindikalni organizaciji Kranjske opekarne, Obč. sindikalnemu svetu in Sindikalni organizaciji družb, polit, organizacij za darovane vence, pevcem Društva upokojencev Kranj, moškemu pevskemu zboru iz Kokrice in gasilskemu društvu Kokrica. Hvala vsem, ki ste bili ob smrti našega očeta z nami in nam izrazili sožalje. Za njim žalujejo: žena, hčerka, vnuk in drugi sorodniki Kokrica, 17. septembra 1971 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, starega očeta in brata Lovrenca Ranta iz Potoka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so se tako lepo poslovili od dragega pokojnika in ga spremili na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja. Se posebno se zahvaljujemo dr. Rešku in dr. Podnarju iz Železnikov za zdravljenje in lajšanje bolezni. Posebna zahvala g. župniku in g. kaplanu iz Železnikov za.spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Žalujoči: sinovi Lovro, Matevž, Stane, Vinko, Tone in Jože, hčerka Rezka, brata Polde in Andrej Zahvala Ob prerani izgubi dragega moža, ata, starega ata in strica Mirka Kalana Boštarjevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu lajšali trpljenje v času zdravljenja, predvsem pa dr. Udirju iz Zdravstvenega doma v Kranju in prof. dr. Pletcr-skemu iz bolnice Petra Držaja v Ljubljani ter č. duhovščini. Prav tako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pevskemu zboru, zvezi borcev in sodelavcem Iskre iz Kranja, Gozdnega gospodarstva Kranj in SGP Grosuplje ter vsem, ki ste ga obsuli s cvetjem, se poslovili od njega in na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Se enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Mirko, Janko, Lojze, Marija in Ančka z družinami Zg. Besnica, Sp. Besnica, Kranj, Ljubljana Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, brata, strica in bratranca Staneta Okorna delavca v lesni industriji Jelovica v škofji Loki se zahvaljujemo vsem, ki so ga počastili, darovali cvetje in vence, nam izrazili sožalje ter ga v tako velikem številu spremili V njegov prerani grob. Posebno se zahvaljujemo delovni skupnosti, sindikalni organizaciji in pevskemu /boru Jelovice za veliko pozornost in skrb ter tov. Gabru Francu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi duhovščini in vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih dneh. Žalujoči: žena Ančka, brat Janez, sestre Francka, Minka, Tilka in Anica z družinami ter drugo sorodstvo škofja Loka, Kranj, Buchs TRČIL V CISTERNO V torek, 14. septembra, popoldne je na cesti tretjega v Gaberku pri Škofji Loki voznik osebnega avtomobila Demšar iz Stare vasi trčil v tovornak-cisterno, voznik M«1 Dacar s Kovorja. Nesreča se je pripetila, ker je voznik V* šar zapeljal na levo stran ceste, da bi videl, če lahko p*"c „ tovorni avtomobil, za katerim je že nekaj časa vozil. V teI**jj nasproti pripeljala cisterna in prišlo je do trčenja. Y°?\oP osebnega avtomob da Jože Kern z Zg. Bele zadel Toporša, ki je hodil po desni strani ceste, pa je nt kot jc povedal voznik, stopil na levo stran ceste. J sijanje bil Topori huje ranjen in so ga prepeljali v U ^,M' bolnišnico. anes popoldne bo na dirkališču v Stražišču tretja oz. zadnja finalna dirka za prvenstvo Go-nJske v speedwayu z mopedi. — Foto: F. Perdan Pričele so se V. sindikalne športne igre Kranja Občinski sindikalni svet j ranJ je tudi letos organiza-0r letnih športnih iger. Letos 0 sodelovalo v raznih pano-gatl več kot 1500 športnikov. Pohvalno je to, da letos sodelujejo tudi ženske. Tekmujejo v naslednjih disciplinah: namizni tenis (pričetek v 1. polovici oktobra), odbojka (v Telovadnic je zasedena Z novim šolskim letos so odprli novo sodobno te lovadnico pri Prešernovi Soli v Kranju. Čeprav jc bilo govora, da bodo v novem športnem objektu lahko trenirali tudi drugi kranjski športniki, ne le učenci Prešernove šole, kaže da ne bo tako. šola ima namreč letos kar 32 oddelkov za redni pouk in oddelkov varstva aH drugače povedano 1380 učenca 700 otrok in telovadni ca prav tako. Ko smo »e Pred dnevi pogovarjali z učitelji telesne vzgoje Prešernove šole, smo zvedeli, da je samo z rednim poukom telesne vzgoje telovadnica zasedena vsak dan od 7. do 19. ure. Potem Pa sledijo še treningi SSD. društvo je bilo ustanovljeno aprila letos ln Ima košarkarsko, atletsko, akrobatsko ln glmnastlčno *ekcljo. Ima 150 članov. Zaradi zasedenosti telovadnice in prenatrpanosti urnikov učiteljev telesne vzgoje lahko trenirajo le najboljši. Prav tako smo na Prešernovi šoli zvedeli, da je prošnje za treninge v novi telovadnici vložilo 7 kranjskih športnih klubov. O tem, komu bodo ugodili, bo kmalu razpravljal svet šole. Sicer pa so mnenja, da bodo kranjski športniki v telovadnici lahko prirejali tekmovanja ob sobotah hi nedeljah, treningi pa bodo lahko le zvečer od 8. ali 9. ure naprej. Do leta 1975 naj bi bili zgrajeni šoli pri Vodovodnem stolpu in Ko-kricl. Ce bo to uresničeno, bo Prešernova šola prešla na enoizmenski pouk in tedaj bo tudi lahko odprla vrata kranjskim športnikom lb 2. polovici oktobra), streljanje (v 1. polovici oktobra), šah (v 2. polovici oktobra), rokomet (v oktobru), kegljanje (v oktobru), tenis (v septembru). Tekmovanje v nogometu pa so že pričeli. Sodeluje 17 ekip, ki so razdeljene v 4 skupine. Tekme igrajo na pomožnem igrišču športnega parka Stanka Mlakarja v Kranju, in sicer vsak ponedeljek, torek in petek. Rezultati — A SKUPINA: Iskra A : KZSZ 3:1, Projektivno podjetje : Central 0:3, Central : KZSZ 1:1, KZSZ : Projektivno podjetje 3:0, IBI : Iskra A 0:0; B SKUPINA: Iskra B : Živila 5:0, Planika : OS F. Prešeren 3:0, Živila : OS F. Prešeren 1:1, Iskra B : Planika 1:0; C SKUPINA: Sava : PS L. Seljak 2:0, Iskra C : Merkur 3:0, Merkur : Sava 0:3, Merkur : OS L. Seljak 0:3, Sava: Iskra C 2:0; D SKUPINA: Tckstilindus : Jelovica 2:1, Prosvetni delavci Preddvor : Kovinsko podjetje 1:1, Jelovica : Kovinsko podjetje 0:3, Tckstilindus : Prosvetni delavci Preddvor 0:0. Vrstni red v posameznih skupinah je naslednji: A SKUPINA: 1. Central 3, 2. Iskra A 3, 3. KZSZ 2, 4. IBI 1, 5. Projektivno podjetje brez točke; B SKUPINA: 1. Iskra B 4, 2. Planika 2, 3. OS F. Prešeren 1, 4. Živila 1; C SKUPINA: L Sava 6, 2. OS L. Seljak 2, 3. Iskra C 2, 4. Merkur brez točke; D SKUPINA: 1. Kovinsko podjetje 3, 2. Teksldin dus 3, 3. Prosvetni delavci Preddvor 2, 4. Jelovica brez točke. P. Novak Uspeh radovljiških ;V na državnem prvenstvu Ekipa BK Radovljica v postavi Rebec, Humerca, JLe-skovar in Železnikar (Kenda) je na državnem prvenstvu na Reki dosegla enega svojih največjih uspehov. Zasedli so odlično peto mesto, zmagali pa so domačini. Sodelovalo je 16 ekip iz Hrvatske, Slovenije in Crne gore. Prven- stvo je zaradi dežja drugi dan potekalo na pokritih baliniščih, na katerih pa se slovenski balinarji niso povsem dobro znašli. Temu gre v precejšnji meri zasluga za premoč Rečanov, saj na teh baliniščih igrajo skozi vse leto. F. Praprotnik Plavanje 51 fvo osnovmfi jeseniške občine V organizaciji plavalnega kluba z Jesenic je bilo pred dnevi na Jesenicah letošnje prvenstvo osnovnih šol jeseniške občine v plavanju. Nastopilo jc več kot 230 plavalcev iz štirih osnovnih šol. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri skupine. V prvi so tekmovali učenci 1. in 2. razredov, v drugi 3. in 4., v tretji 5. in 6. in v četrti skupini učenci 7. in 8. razreda. Zmagovalke na 50 m prsno so bile: Pika Mlačnik (OS Koroška Bela), Milena Kos (OŠ Koroška Bela), Danica Kav- čič (OŠ Prežihov Voranc) in Milena Bunjevac ter Lučka Šturm (Obe OŠ Tone Cular). Na 50 m prosto so tekmovale le učenke 7. in 8. razreda. Prva je bila Lučka Šturm. V tekmovanju učencev na 50 m prsno so bili najboljši: Uroš Pestotnik (OŠ Tone Cu-far), Zlato Vidovič (Oš Prežihov Voranc), Val ter Potokar (OS Tone Cular) in Veliuiir Kovačcvič (Oš Tone Cular). Na 50 m prosto pa so bili najboljši: Mustafa, Bešič, Ali-lov in Koprivcc. B. Blenkuš Kolesarstvo Tretjič okoli Blejskega jezera V nedeljo bo na cesti okoli Blejskega jezera v organizaciji KK Bled in turističnih delavcev zanimiva mladinska kolesarska dirka. Start bo ob 9.30, pol ure pred tem pa bodo nastopili tudi pionirji. Poleg jugoslovanskih mladincev bodo nastopili tudi avstrijski in nemški kolesarji. Zlasti močna bo nemška eki- pa, v kateri so kar trije državni repre/.entanti. Tako bodo imeli naši kolesarji priložnost, da se doma pomerijo z mladinci drugih držav, in vidijo, koliko veljajo. Za gledalce bo posebno zanimivo to, da bo leteči cilj v vsakem od 12 krogov. A. Potočnik Šah Proslava 5Q-letn.ce šahovske zveze Jugoslavije Pod pok i ovite! jstvom predsednika republike Josipa Bro-za-Tita bo v Celju od 17. do 19. septembra proslava 50 letnice šahovske zveze Jugoslavije. Kot zas!opnik pokrovi- telja se je včeraj udeležil svečane otvoritve proslave v dvorani narodnega doma v Celju predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič. Gorenjska nogometna liga V II. kolu gorenjskih nogometnih lig so bili doseženi na-slednu rezultati: člani: Trboje : Predoslje 5:1, Preddvor : Naklo 1:2, Podbrezje : Bohinj 3:3, Kranj : Šenčur 1:1, Ranch bovs : Al ples 2:3, Kropa : Lesce 4:1, mladinci: Šenčur : Jesenice 3:5, Tržič : Ti i-Iav 1:4, Trboje : Kmnj 0:8; pionirji: Lesce : Bohinj 4:1. Tržič : Je.enice 0:9, Kranj A : Naklo 6:2, Kranj B : Preddvor 40. LTH A : Predoslje 1:3, LTH B : Šenčur 0:7, Alplcs : Tnglav 1:1, Lesce : Naklo 3:0. P. Novak U v p r a š a n je O o d g o v o r i Prebivalci krajevne skupnosti Ribno v radovljiški občini oziroma predvsem naselij Koritno in Bodešče so se spomladi lotili velike akcije. Od 3 na 5 metrov so razširili skoraj dva kilometra dolg odsek ceste Bled—Koritno—Bo-dešče. Mnogi so odstopili zemljo za razširitev, mnogi prispevali les in denar. FRANC ODAR iz Kontnega, predsednik krajevne skupnosti Ribno: »Mislim, da je bilo pred približno dvema letoma na sestanku predsednikov krajevnih skupnosti iz radovljiške občine rečeno, da v občinskem proračunu ni dovolj denarja za asfaltiranje vseh cest v občini. Tam, kjer bi se vaščani odločali ;.a takšno akcijo, kot je bila naša letos, pa bi tudi občina pomagala. Prav zato smo se mi odločili. Koritno in Bodešič sta blizu Bleda in če ne zaradi drugega, že zaradi turizma bi bilo to cesto treba urediti. Skupaj nam je ostalo še okrog 90 tisoč novih dinarjev. Žal pa se je sedaj vse skupaj zataknilo. V občinskem proračunu menda ni sredstev. Ce bi na občini našli nekaj manj sredstev kot je znašala vrednost naših del in prispevkov (potrebno je še 310 tisoč dinarjev), bi bil skoraj dva kilometra dolg odsek asfaltiran.« JAKOB ARH iz Bodešč, član gradbenega odbora za ureditev ceste: »Odsek od Kori t nega do Bodešč je dolg 800 metrov. Ker je šlo za skupno akcijo in ker jc bila prejšnja cesta res slaba, smo se tudi v Koritnem takoj strinjali. Tako smo tudi ta del ceste razširili in pripravili za asfaltiranje. Čeprav je tudi cesta Ribno—Bodešče zelo obremenjena in bi jo bilo prav tako treba asfaltirati, bi bilo škoda, da ne bi uredili še odsek Koritno—Bodešče. Škoda, da se je zdaj zataknilo prav pri občinskih sredstvih. Škoda zato, ker ljudje pomalem izgubljajo zaupanje, da bomo akcijo speljali do konca. Zato bomo, če ne bo drugače, zbrani denar raje vrnili kot čakali še nekaj let.« ZDENKA TOMAN Iz Bodešč, dijakinja upravno administrativne šole v Kranju: »Po cesti, ki smo jo urejevali, se vsak dan vozim v šolo. Bila je res slaba, zato smo se je vsi veselili. Mislili smo, da bo že 4. julija letos asfaltirana. Verjamem, da na vseh koncih primanjkuje denar ja, mislim pa. da bi bilo treba najti neko reši lev. če je okrog 200 prebivalcev Korit nega in Bodešč lahko s prispevkom in deli naredilo za 340 tisoč novih dinarjev.« A. Žalar Za jabolki — jajca ali LJ 309-96 Ni se še dobro posušilo tiskarsko črnilo v »jabolčni« akciji, že sta si dva Domžal-čana privoščila prav tako iznajdljivo samopreskrbo v Tržiču. Ko branjevke pospravijo svoj dnevni iztržek, se okoli 12. ure tržiška tržnica izprazni. Le dva prodajalca sadja in zelenjave ostaneta in potegneta svoj delovni dan vedno v noč. Vsi Tržičani poznajo ta prijazna Srba po rodu, sicer pa naturalizirana Ljubljančana. In tako je bilo tudi v četrtek popoldne. Na drugi strani občinskega dvorišča je čistil izložbena okna mlajši moškit. S prodajalcem večkrat poklepetata, saj ta čistilec obišče tržiške stranke vsak četrtek. Pogovori nanesejo na to in ono in čistilec se je prodajalcu pohvalil z mesečnim zaslužkom, ki bi ga bil vesel marsi-kak inženir ali direktor. Medtem pa ga je njegov »šef« čakal v kavarni. (»Saj on je moj šef« ga opravičuje čistilec, ko pogovor nanese tudi na to.) šef je torej prišel iz kavarne, odprl vrata svojega črno-žoltega forda Lj 309-96, po-mignil tovarišu in ko jima jc prodajalec obrnil hrbet, mu je prejšnji sogovornik snel pladenj svežih jajc (30 kosov), jih položil za zadnji sedež, »šef« pa jih je hitro pokril s cunjo. Našemu prodajalcu se je zdelo nekaj sumljivega, poklical je svojega kolega iz skladišča, če je morda on dal čistilcema jajca. Ta ni o tem nič vedel. Nepridiprava sta zdaj prodajalca, ki ju je vprašal, odkod jima jajca, zavrnila, da ga nič ne briga, ko pa sta videla, da Ima njuna laž, da so jajca njuna, le malo prekratke noge, sra zatrjevala, da jima jih je (medtem!) prinesel neki mlad fant, češ da so zastonj. Jajca so sicer kaj hitro prišla v roke pravih lastnikov, madež pa je ostal. Ne morda na Izložbenih okniih, pač pa na ljudeh, ki so jih prišli čistit. — ok »Privlačila me je strojna tehnika, nazadnje pa sem pristal na medicini. Po končanem študiju in praksi Za splošnega zdravnika sem se odločil za službeno mesto, v Gorenji vasi. Scstinštirideset let sem te tu. Prva leta sem moral pokrivati veliko področje. Enajst let nisem poznal dopusta,« pravi dr. Milan Gregorčič, zdravnik v Gorenji vasi. Vsa Poljanska dolina in še daleč prek meja ga poznajo. Nikdar ga niso zaustavile nemogoče vremenske razmere in dolge poti, ki jih je velikokrat moral prehoditi peš. Veliko ljudi mu je še danes hvaletnih z<* rešeno tivljcnje. Kljub upokojitvi brez dela še danes ne more biti. »Precej naporna služba jc bila velikokrat, pa me tudi to ni zaustavilo, da ne bi še telovadil v društvu-Zdaj na orodje ne upam več, bom pa prevzel vzgojo mladih telovadcev v TVD Partizan Gorenja vas.« Odkar so se slovenski železarji z referendumom odločili, da se združijo v Združenem podjetju slovenskih železarn, praznujejo 15. septembra kot dan železarjev. Na Jesenicah na ta dan večjih prireditev ni bilo, praznik j« minil v delovnem vzdušja-D. Sedej V nedeljo pa spet na oddih...