TRST, torek 1. marca 1955 Leto XI. - Št. 50 (2979)
PRIMORSKI DHEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638, 93 808, 37-338
fcREi7«STV0:	' L- MONTECCHI št. S, III. nad. — TELEFON 93-80« IN 94-638 — poštni predat 533 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA »t. 20 — Iti
3M38 - OGLASI: od 8.-12 30 m od 15.-18 —Telefon 35-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100,	  *	-	-	-	—	—	-	-----
NAROČNINA: mesečna 330, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. - Federat. ljudska republika Ju*«a®vija: ''j'*’ 1#> Jmfha^^lo^nlie PoStm tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna “ložba	Trst
osmrtnice 90 lir - Za FLRJ ra vsak mm širin
>n 35-333 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širin! 1 stolpca: trgovski ou, tmancno-	postni tekoči račun založništvo trzabKega c.s*a »r».	—	*..-v r^	ZQZ	Trst
e 1 stolpca za vse vrste og:asov po 25 d:n - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pelličo ML, Tei. 33-82	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun	pri Narodni banici	v LJuoljant 604 T 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska	b>. zezo	.
Spomenica glavnega sveta SGKZ generalnemu vladnemu komisarju
i
sPimnniii:i se poudarjala potreba in nujnost, da se določbe londonskega spojina o soglasju, zlasti pa Posebnega staluta, dosledno in vsestransko izvajajo
bsk,venska
fjospodarsko-kulturna zveza je na podlagi
delj‘0" 2jV°]e^a Olavnega sveta, sprejetega na seji v ne-
itaiij. {. ^e^>ruar!<1 1955 po.slo.la generalnemu komisarju
*Dor)i.n' e	ra	Tržaško	ozemlje	v	Tr$tu	naslednjo
rv,,Lenico;
^ Gospod
9JDVANNI PALAMARA,
vladp3'11' kom'sar italijanske Za Tržaško ozemlje s	v	TRSTU
t0r °Venska gospodarsko-kul-"a zv“’" v Trstu združuje
na 2Veza °snovi
311ovno •	------
datske u najvažnejše gospo-> kulturne, prosvetne
"stano
Trst
Slasju'?m°randumorn 0	s<>
Cev v”? ’n dn)s<va Sloven-Z \.u in okolici.
Memor
Ion? lti	podpisan	v
z n, nu 5- oktobra 1954 in kosiwV,m ustavnim delom. sPret?T sta‘otom. je bil Vice ; terrjeljni okvir za pra-Tržašfc1 Polozai Slovencev na n°sti	.ter označene dolz-
te® so°hmSnic v tej zvezi' R Za u,:	ustvarjeni	pogoji
vsega	razv°j in prospeh
Ija v ?r®o’Valstva tega ozem-skupn U narodne strpnosti, »aše dež?-?18 'n T’aPredka
e m njenih ljudi.
g°:
Glavni
svo"*K°'?'turne zve/0 le ja jgjj1 sen dne 27. februar-tovitvaj’ Prpdidočih ugo-Vj v ( ln P° obširni rnzpra-?lasn0? Pogledu, skenil so gcspod' * s® obrne na Vas, Ptečst- ®eaeralni komisar, kot ®a Trž -'i''ta da'i.ianske vlade ch dej j ozemlju, in Vas
ioi
, govori m ,	" I  -
n, zlasti Posebni sta-
da
so omenjeni
»10?? podlagi člena 4 Me °z'rom-UlTla topili v veljavo
,r«ma
aria
^ Sp že delno izvajajo, Post, '<u na Potrebo in nuj
«a
se sporazum dosled-
tUsu*, ^'transko izvaja t, i 91t0.':
2 tstrl!Cp° *n tud> tormaiDo ’'t» m ukrepom razvedi« - *n 122 civilno pravrt-a 'n cl en 137 t«, ?raVdnega postopnt-n0nj ? se s posebnim za-je,|,re(i' praktična upo-Pfčn^ s> »a jugoslovanske et-10 s0dni	Preti upravnimi
2. Pri!,m oblastmi. s<avek	izvajati zadnji od-
tutj jn 5aa 5 Posebnega sta-s^i Baoi^’0 izvedejo sloven-^ih i,*!. na sedežih in ura
ajp^io izvedejo sloven-
.V(0sk3Vl? ustanov ter Slo* *- krajevna m ulična
,Ri«na
3, c<i
?kiuj p*ansko nakaže sioven-?«fimUrnim
—un	prosvetnim,
biiaciiar-,,n Podpornim orga-V|tih p d"nsrna pomoč iz f,il*£nnnan^nib sredstev in rt8o<3nosti° ,PaPj® vse ostale bne n ', iib uživajo po-
%. ■ es,ovenske 4.
oraaniza-
«lo v Er;rtn°. z enakopravno-‘Janju . 0bivanju ;ili oprav-ka bi "-1*1 sluzb n funkcij st*tutaj i c*cna 2 Posebnega s’jo £i. .n skladno z enako-*‘tde stopanj*
v javne
in upravne službe (črka c) istega člena Posebnega statuta) ter enakostjo ravnanja v opravljanju dejavnosti in poklicev v kmetijstvu, trgovini in industriji ter zlasti v namenu stvarne ureditve uporabe slovenskega jezika (črka e) člena 2 Posebnega statuta) se morajo:
a) objaviti takoj ali začeti objavljati razpise službenih mest vseh vrst in stopenj v vsej javni in sodni upravi za Slovence in to ne glede na po trenutno obstoječem organskem staležu predvideno število mest;
b) imenovati v organe v kmetijstvu, trgovini, industriji, v davčne komisije vseh vrst in stopenj ter v organe ostalih javnih ustanov po obstoječih določilih predvideni člani tudi slovenske narodnosti oziroma zastopniki organizacij ali združenj, ki predstavljajo koristi Slovencev.
5. Izdajo brez odlašanja (kakor sicer to izrecno poudarja člen 4 črka c), tretji odstavek Posebnega statuta) vsi tisti zakoniti predpisi, ki so potrebni za stalno organizacijo slovenskih šol in za siste-macijo njenih učnih moči v položai stalnosti z vsemi in istimi ugodnostmi ter pravicami, kakršne predvideva zakon za njihove italijanske stanovske tovariše.
6. Izdajo ustrezne pravne določbe s primerno sankcijo o prepovedi netenja nacionalne in rasne mržnje.
7. Nič manj potrebno je, da se besedilo Memoranduma in Posebnega statuta brez odlašanja objavi v Uradnem vestniku v obliki in na način, ki je predviden za zakonite določbe. Na ta način se bo preprečilo, da se podrejeni in izvršilni organi države in občine ne bodo mogli delati nevedne v pogledu Memoranduma in Posebnega statuta in se bo preprečil vsak nesporazum in obenem olajšalo izvajanje določb enega in drugega.
Naša zvez.a končno poudarja, kake velike važnosti za riobmbit prebivalstva. za ugoden gospodarski razvoj zlasti malega trgovca, indu-strijca in obrtnika je čimprejšnja povol.ina ureditev obmejnega, osebftega in blagovnega premeta vzdolž vse meje Tržaškega področja R sosedno Jugoslavijo. Na dlani so splošne gospodarske koristi tržaškega, prebivalstva in nič manj potrebna vzpostavitev kulturnih stikov m dobrih odnosov med italijan-
skim in jugoslovanskimi narodi, ko bo to vprašanje rešeno v medsebojno zadovoljstvo.
Gospod komisar! Z zgornjimi izvajanji in opozorit-vijo čim nujnejše rešitve nakazanih problemov od Vaše strani kot najvišjega predstavnika italijanske vlade na našem področju, ki je prevzela z londonskim Memorandumom jasno opredeljene obveze. Slovenska gospodar-sko-kulturna zveza ni niti izčrpala niti nakazala vse. problematike, vseh zahtev in nujnosti, izvirajočih iz omenjenih dogovorov.
Smatrali bomo tudi v bodoče v svojo dolžnost opozarjati. merodajne činitel.ie in vso upravo na tiste predmete, probleme in potrebe tržaškega gospodarstva na
splošno in slovenskega gospodarstva in slovense kulture posebej, ki ju vidimo — ker taki sta tudi v resnici kot sestavni del živega :n organskega dogajanja vsega tržaškega življenja, ln to vse bc.mo delali v vidu in cilju, ki so ga imeli podpisniki pogodbe prea očmi:	dobrobit
prebivalstva, miren in uspešen gospodarski in kulturni razvoj našega mesta in njegove okolice ter na strpnosti in medsebojnem razumevanju sloneči odnosi obeh iu. živečih, narodnosti.
Izvolite, gospod komisar, sprejeti ob tej priliki izraze našega
odličnega spoštovanja Predsednik:
Dr. Angel Kukanja I. r.
Tajnik:
Mirko Kosmina I. r.
PRVI DAN ANKARSKE KONFERENCE
Na konferenci bodo doseženi novi konstruktivni rezultati
7 o prepričanje so izrazili vsi trije zunanji ministri balkanske zveze - Zasedanje se bo končalo jutri
ANKARA, 2S^ — V turškem j Članice balkanske zveze bodo zunanjem ministrstvu sta se l zveste dosedanji politiki tudi danes popoldne začela tretja . v bodoče skrbele za utrditev konferenca zunanjih ministrov | miru, krepile svoje obrambne Grciie, Jugoslavije in Turčije napore da bi preprečile vsak
S KOMPROMISOM V PLI
iniso odpravljena trenja v koaliciji
j
I Levica v PLI je ostro napadla vodstvo in grozi z odstopom ■ \/itlabruna po udarja Saragatovo kapitulacijo' lajnik PSDl napada resolucijo PLI' Scelbi je uspelo doseči odložitev parlamentarne razprave o zemljiških pogodbah
m prvo zasedanje stalnega sveta balkanske zveze. Zasedanje se bo končalo v sredo 2. marca zvečer, pred konferenco so vodje delegacij izmenjali vljudnostne obiske. Ob 13,30 je turški zunanji minister Fuad Kepruiu priredil svečano kosilo v čast jugoslovanski in grški delegaciji. Pri pozdravnem govoru je turški zunanji minister ir -razil prepričanje, da bobo' ozračju medsebojnega raz .ruvanja in iskrenosti tudi na sestanku kot na vseh dosedanjih doseženi konstruktivni rezultati.
V odgovoru na zdravico je grški zunanji minister čitefa-nopulos med drugim poudaril, da so bili v dosedanjem razvoju trojnega sodelovanja v borbi za mir doseženi trajni in konstruktivni rezultati.
poskus ogrožanja neodvisnosti svojih držav. Balkanska posvetovalna skupščina, ki bo pomagala trem vladam v izvajanju te politike, bo istočasno izraz trojne solidarnosti, ki temelji na volji treh narodov.
Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič je poudaril, da so Jugoslavija. Grčija in Turčija zveste načelom neodvisnosti, enakopravnosti in medsebojnega zaupanja, prispevale k utrditvi miru na svojem področju. Koča Popovič je izrazil prepričanje, da bodo na konferenci v Ankari doseženi nadaljnji pozitivni rezultati, ki bodo razširili medsebojno sodelovanje, tako da se bo konferenca uveljavila kot resen prispevek k miru
KRIŽU V HDENHIfERJEVI VLADI
po odobritvi pariških sporazumov
Podkancler Blueclier je odstopi!, potem ko Je zaredi glasovanja za ratifikacijo prišel v spor z vodstvom svoje stranke - Ollenhauer poudarja, da borba še ni končana * Pariški komentarji
MOSKVA,	28. — Sovjetska	zveza je včeraj poslala Veliki Britaniji novo noto	v zvezi	z	Nemčijo in z angleško-
sovjetsko pogodbo.
Moskovski radio je pojasnil da je bila not a izročena v britanskem poslaništvu v Moskvi. Z noto odgovarja sovjetska vlada na	britansko	noto od	26.	januarja. Radio ni sporočil vsebine	odgovora,	pač pa	je	samo pripomnil, da se
tiče neskladnosti ratifikacije pariških sporazumov s sovjet-sko-angl.eško pogodbo.
BONN, 28. — Zahodnonem- dal je da dokončna usoda pa'
ški zvezni zbor (Bundestag) je včeraj po tretjem branju in zaključeni razpravi sprejel vse pariške sporazume o oborožitvi Nemčije o njeni vključitvi v zahodnoevropsko in atlantsko zvezo ter posarski sporazum. O teh sporazumih pa mora razpravljati še zvezni svet (Bundesrat).
Po "ratifikaciji so stranke vladne koalicije sprejele dva spieminjevalna predloga k pariškim sporazumom. Prvi se nanaša na posarski sporazum. V njem poudarjajo, da so odobrile posarsko pogodbo le zaradi tega, ker so mnenja, da bo ostalo Posarje nemško ozemlje, in da bodo na tem področju zajamčene politične svoboščine nemških strank tudi po plebiscitu v smislu po-sarskega statuta.
Drugi spreminjevalni predlog pa se nanaša na vrnitev nemškega imetja, kr je bilo zaplenjeno med vojno, in na razveljavljenje zavezniških u-krepov iz dobe okupac.je.^ Predlog zahteva, naj bi ZZahodno Nemčijo po vključitvi “ bru-
rrških sporazumov ni še znana tudi potem, ko jih je Bundestag odobril. Pripomnil je še. da ,ie razprava po drugem in tretiem branju v Bun-destagu pokazala ((pomanjkanje gotovosti in zaupanja vladne koalicije v svoje delo*.
Zahsdnonemški tisk obširno komentira ratifikacijo, ne kaže pa nobenega navdušenja. Na splošno poudarja tisk, da so sporazumi bili potrebni. da pa ni nobenega vzroka, da bi se nad tem veselili
V Vzhodni Nemčiji . pa je bila reakcija zelo ostra. List «Neues Deutschlandn poziva nasprotnike sporazumov v Zahodni Nemčiji, naj se poslu-žijn ((neparlamentarnih mej todi), in da bodo vzhodni Nemci te akcije podprli. List dodaja, da bo Vzhodna, Nemčija sprejela sedaj vse odgovarjajoče ukrepe. Moskovssa «Prevda»'pa piše. da se voditelji Zahodne vrope pod pritiskom IVashingtona -žurijo z ratifikacijo pariških sporazumov iz bojazni, da «ne bi odpor ljudstva
^nreiSmie socialistov IHiaoonshih volitvah
n,to7 *—   --------------------------------
jR ®Jam°va demokratska (konservativna) stranka bi^j* i,rvetn mestu Socialisti bodo na drugem dalj 5	8<!	bodo spet /.družili, kakor so napove-
^stojama ne misli sestaviti koalicijske vlade
V atlantsko zvezo m v seliski pakt ravnali kot v njihovih napadalnih načrtov* enakopravnim partnerjem in i Seveda so tudi v \Vashmg' nai bi odpadli zavezniški ut | tonu 'in Londonu izrazili za krepi iz časa okupacije. Sprd- j dovoljstvo nad ratifikacijo spo
r,rerllnc oz
razum od 23. oktobra predstavlja edini dokument, ki ga je treba upoštevati glede Posarja.
S tem v zvezi piše «Figa-ro», da bi bilo potrebno, da republiški svet nemudoma ratificira sporazume. «Combat» piše, da bo Francija sedaj ostala sama pred Bonnom in pred voljo posarskega prebivalstva, ker ZDA in Velika Britanija ne bodo več ob sklenitvi mirovne ..pogodbe jamčile po.arskega Itacuta. Sprašuje se, kaj bo nastalo iz gospodarske integracije Posarja spričo izredne industrijske ekspanzije Zahodne Nemčije in spričo vzpostavitve nemške suverenosti ob podpori vojske, ki jo Francija mora sprejeti. ((Liberation* pa pravi da je glasovanje v Bun-destagu v nasprotju z, interesi Nemčije in da bi večina prebivalstva glasovala proti pariškim sporazumom, če bi razpisali referendum.
Predsednik senatne skupine socialnih republikancev Mi-chel Debre je v predsedstvu francoskega republiškega sveta položil zahtevo, naj bi vlada dala pojasnila glede izjav, ki jih je kancler Adenauer podal v Bundestagu v zvezi s Posarjem, ter naj se francoskemu predstavniku v Nemčiji dajo navodila, da ((opozori kanclerja na napade, ki so bili izrečeni v zbornici onemogočil proti predsedniku in funkcionarju neke tuje vlade, kar tragično spominja na metode nacističnih govornikov*:
iajo, da je sicer res, da j» francoska vlada vedno naklonjena pogostim stikom med zunanjimi ministri treh zahodnih držav in jzeriodifrnim konferencam med tremi državami, toda dodajajo, da Faure m pri današnjem razgovoru z britanskim m ameriškim predstavnikom stavil nobene zahteve v tem smislu,-
Francoska vlada je sporočila. da namerava v kratkem obnoviti pogajanja s tunizijskimi predstavniki.
J - VVI I 1
vs^ratsv28' ~ Hatojamova til. delavci in kmetje 5. ko-WaiWfa sll'anka jo pri munisti 1. razne stranke U. {'So, , p volitvah dobila prosta mesta 11.
>ii si ij* i;°lutno večino, | prvotno se je zdelo, da bo kta.p°datki p‘'lzadevnla. Urad- Hatojama sestavil koalicijsko Ih 185 « slpdeči; demo- vlado z Jošidovimi liberalci. V '«Vi poslar'cev. liberalci
J SOri n l.-i:
S«Tlsti 67°Cdaj;Sti . 8«. desni ' kom., i uVC1 krnet-8’h	2 n i 2’ maniše
I? i* bilo .?7dy'stli e- Odda-
U Somatska J. ,000 . glasov. levi3** na,'. stS?.*>ka je dobi-
lisr tocia??-?’, ^beralna ____________
1 1 1®-6. rili desni socia-
k’e ^®UhistiB‘oVC‘ -.ln. kmetje
^ ^ ,26 6,
delav
2' ostale stran-
SeLh° njih?? Vo’,tVami. te-v naVl * na drU” Kdl pa v £oiAarntrntu- Vse-c?Us?riaio ve	krogih
*>'£, 8». desni’	SWlaj	pa	)th
ttls! it 6i	soc,allsti	pa
** ^da?	u	j1h
Vničdlthači !t0t	VJVL	uspeh
a jih
^'rr'z°Patn?aSP0?^>^
'isL^lilno k l,!borož''vi.
Uda*ft»ct '
n,? ali
-■i ?la.-i,,_: _
proti
to
Glede kom
so ti
vojaški
^nistov
Bi vajo, da
?<m°n Poslanski d°-
300
Ǥ8? kakor p^ "aCte^v^i^nV^zb^
^ai^demok
• d®sni sociahst,
toda danes je izjavil, da bo sestavil vlado samih demokratov. da pa bo iskal podporo čim večjega ,števila članov poslanske zbornice glede zunanje politike, zlasti pa glede pogajanj s Sovjetsko zvezo. Hatojama je dal tudi razumeti. da zaradi uspeha, ki ga je njegova stranka dobila, računa na nadaljnji razkol v liberalni stranki, kar bi število poslanskih mest demokratske stranke povečalo na 200. Kakor ie znano, je demokratska stranka nastala iz združitve odpadniških liberalcev s konservativno stranko.
Japonski zunanji minister Sigemicu je včeraj na tiskovni konferenci izjavil v zvezi z obnovitvijo diplomatskih Odnosov s Sovjetsko zvezo, da mora biti podlaga za normalizacijo teh odnosov priznanje načeia nenapadanja. Priznanje tega načela: bi pripomoglo k rešitvi ozemeljskih vprašanj. je dodal Sigemicu. ki je pri tem mislil na severne japonske otoke, ki jih Japonska ponovno zahteva zase.
BEOGRAD, 28. V glavni upravi civilnega letalstva so *e danes začela pogajanja z zastopniki uprave civilnega letalstva Avstrije o vzpostavitvi sezonskih letalskih linij Rted Avstrijo in Jugoslavijo.
minievalni predlog označuje te ukrepe za ((diskriminacijo*.
Razprava v Bundestagu je pokazala globoka nasprotja v sami vladni koaliciji glede Posarja. Zlasti so temu sporazumu nsprotovali poslanci
liberalnodemokratske stranke.
To je prišlo do polnega izraza med razpravo. Včeraj je voditelj liberalcev Dehler močno napadel Ademauerja in je izjavil, da se Adenauer laže ko govori o franeosko-nemškem sporazumu o Po-sar:u izvršilni odbor stranke ie že v petek pustil poslancem svobodo glede glasovanja o Posarju, ministre pa je pozval, naj glasujejo proti sporazumu. Med glasovanjem je en minister glasoval proti, dva st.a se vzdržala, četrti, to ie podkancler Franz Bluecher pa je glasoval za sporazum. ^ Prav v zvezi z njegovim glasovanjem je nastal v stranki ; spor in Bluecher je včeraj | Adenauerju sporočil svoj od- , stop. ki ga je danes potrdil z uradnim pismom. Bluecher izjavlja da je njegov odstop posledica direktive izvršilne-1 ga odbora stranke. Kancler pa ne bo zavzel glede tega nobenega stališča pred sejo vlade, ki bo v sredo
V svojem pismu pravi Blue-cher da si je zastavil vprašanje ali ni njegov spor z delom liberalne parlamentarne skupine lahko ovira za njegovo sodelovanje v vladi, in da je zaradi tega potrebno zadevo razjasniti. Odstopil je. zato da ne bi oviral te razjasnitve.
Socialdemokrat Wilhelm Mil-lies pa je odstopil iz »odbora za nedeljivo Nemčije*, ki ga vodi minister za vsenem-ške zadeve Jakob Kaiser. Mel-lies očita Kaiserju, da ni glasoval proti sporazumu o Posarju. in je mnenja, da je .to njegovo stališče v nasprotju s smotri, ki si jih je odbor zastavil, to je braniti Nemčijo kot nedeljivo enot" Predsednik socialdemokratske stranke Ollenhauer ,ie sinoči izjavil, da bo socialde
razumov. To so poudarili tako v Washmgtonu kakor v Londonu tudi z uradno izjavo. Ves zahodni tisk označuje ratifikacijo kot «veIiko Adenauerjevo zmago*. Londonski «Daily Telegraph* pa izraža pri tem bojazen, da b> posarsko vprašanje lahko pripravilo francoski republiški svet. da bi vnesel sprememb® v pariške sporazume. V pariških pooblaščenih krogih pripominjajo da so bile obrobne resolucije glede Posarja izglasovane potem, ko so bil* sporazumi ratificirani po tretjem branju. Zato poudarjajo da ne gre za nobene pogoje za sprejem pariških sporazumov, pač pa samo za priporočila. Vendar pa pripominjajo, da francosko-nemški spo-
Faure predlaga konferenco treh?
PARIZ, 23. — Francoski ministrski predsednik Edgar Faure je danes zjutraj sprejel britanskega poslanika Jeb-ba in ameriškega odpravnika poslov Achillesa. Uradno javljajo. da gre za »vljudnostni obisk*, toda neodvisni lict «Paris-Presse» trdi, da je Fau-rc sporočil obema diplomatoma, da se mu zdi potrebna konferenca treh, preden francoski republiški svet začne razpravo o pariških sporazumih.
V krogih blizu ministrskega predsednika izjavljajo, da n? vedo nič o tem. Poudar-
Egipt predlaga zvezo arabskih držav
KAIRO, 28. — Tajništvo A-rabske lige javlja, da bo sestanek sveta lige. ki bi moral biti 19. marca v Kairu, naslednjega dne, t. j. 20.
Današnji egiptovski tisk javlja, da predlaga Egit. ustanovitev zvUze vseh arabskih držav razen Iraka. Glavne točke egiptovskega načrta naj bi bile: 1. poenotenje poveljstva oboroženih sil držav članic: 2. priznanje in jamčenje sedanjega stanja arabskih držav 3. ustanovitev zveznega sveta, ki bi skrbel za enotno zunanjo, finančno in kulturno politiko držav članic.
Ta načrt je dejansko predložil egiptovski minister Šalah Salem ob priliki svojega obiska v Damasku. To izhaja iz govora, ki ga je imel načelnik giavnega štaba sirijske vojske, ki je zamisel odobril. Izrazil je upanje, da se bodo sirijska, egiptovska in druge arabske vojske združile «v enotno arabsko vojsko pod enotnim poveljstvom*.
(Od našega dopisnika) i
RIM, 28.	- Glavni odbor
liberalne stranke je včeraj končal svoje zasedanje, na katerem so izglasovali kompromisno resolucijo, ki odobrava i a vnanjo ministrov ter potrjuje zaupnico tajništvu stranke. Parlamentarna skupina pa se pooblašča, da doseže ((izboljšanje* zakona o zemljiš.iih pogodbah pri razpravljanju o ostalih členih, ki niso zapopadeni v vladnem kompromisu. Vodstvu se po-verja naloga, da že sedaj prouči glavna vprašanja splošne in gospodarske politike, zato da bo po izvolitvi predsednika republike lahko ponovno mogoča vladna koalicija sedanjih štirih strank. Sklicuje se tudi kongres stranke. Kompromisna resolucija daje torej prav enim m drugim. Zanjo je glasovalo 134 delegatov, proti pa eden; vdržalo se je 7 delegatov. Pri tem pa je treba pripomniti, da se 20 predstavnikov leve struje v stranki ni udeležilo glasovanja in so zapustili dvorano, ker se ne strinjajo ne. z ministri ne z Malagodijem. Be prej je svetovalec Cattani v imenu te skupine izjavil, da so liberalni ministri pri svojem	odločanju	imeli pred
očmi	politično	stremljenje
demokristjanov. Dodal je, da tajništvo stranke ni resno ravnalo, ko jc zavrnijo aelo liberalnih ministrov in jih ponižalo. S tem je diskreditiralo	stranko	pred javnim
mnenjem. Poudaril je še, da zasedanje glavnega sveta ni prineslo razčiščenja. Kompromisna resolucija pa pomeni »Oprostitev zaradi neobstoja prevare* za ministre, ki so jih postavili v predsobo da tam čakajo na krizo.
Cattani je tudi nakazal možnost umika levice iz vodstva stranke. Ta levica se zavzema tudi za ustanovitev »laične fronte* v notranjosti strank vladne koalicije, čemur pa desnica nasprotuje, in v odgovoru na izjavo Catta-nija je Malagodi izjavil, da bi to povzročilo katoliško reakcije z ne\ arnostjo za obstoj koalicije.
In prav iz strahu pred zrušitvijo te koalicije, še preden se v senatu izglasuje ratifikacija pariških sporazumov, je nastal kompromis. Pa tudi iz strahu, da bi v primeru zavrnitve sedanjega kompromisa parlament po/ne-
jv ne izglasoval zakona, ki bt v še manjši meri odgovarjal zahtevam liberalcev czi-roma veleposestniških krogov, ki jih ta stranka zagovarja.
Saj že sedanji vladni kompromis o zemljiških pogodbah pomeni veliko zmago zemljiških veleposestnikov in popolno kapitulacijo saragatovcev. ki so prej na vse vetrove kričali, da ne bodo pristali na noben- kompromis glede -stalnosti »upravičenih razlogov*. In to kapitulacijo je minister Villabru-na med včerajšnjo debato tudi omenil, ko je izjavil; »Sa-ragat je res mnogo popustil, ko je zapravil stalnost «upia-vičenih razlogov*! In vsi se morajo strinjati z menoj, ko trdim, da je kompromis Scel-ba mnogo bližji našim pozicijam kakor pozicijam socialnih demokratov*.
«Mi smo nudili omejene žrtve, Saragat pa se je zad> voljil s položajem, ki mnogo zaostaja za samo demokri >t-jansko desnico*.
Na splošno pa so sc vsi strinjali, da kompromis v Čeliki meri sprejema liberalne zahteve in s tem zahteve veleposestnikov.
Seveda pa zadeva še ni zaključena, ker ni še gotovo, ali se bodo pri glasovanju v parlamentu vsi demokrisljanski in socialdemok: atski poslanci pcdvrgli strankini discipl ni. In v tem smislu se bo sedaj vodila nadaljnja borba.
Tajnik PSDl Matteotti pa je danes . izjavil, da je resolucija glavnega sveta PLI »izredno politično dejanje, katerega politične resnosti ne morejo stranke vladne koalicije podcenjevati*. Dodal je, da se s formulo o zopeinj proučitvi glavnih vprašanj splošne in gospodarsko politike za-sestavo nove vladi po | izvolitvi predsednika republi-’ ko razveljavlja sporazum, na | katerem temelji sedanja vla-j da- Targetti je pripomnil, ds > je resolucija RLI »spravila j zopet v diskusijo zakonitost sedanje vlade prav v trenutku, ko bi resna vprašanja zunanje politike morala ver »ti čut odgovornosti vseh demokratov
ke Fanfanijem in s predsednikom demokristjanske parlamentarne skupine Morom.
Popoldne pa so se ponovno sestali predsedniki parlamentarnih skupin skupno c predsednikom poslanske zbornice, da se sporazumejo o vrstnem redu dela v marcu. Kakor je znano, je Gronchi prvotno določil, naj se razprava o zakonu o zemljiških pogodbah začne 14. marca, a se je Scelba temu odločno u-prl in zahteval, r.aj se začetek razprave odloži na konec marca. Vlada nr bi namreč želela, da se razprava začne, dokler ne bo ratifikacija pariških sporazumov pod streho in pred potovanjem Scelba v Wasuingtcr..
Na popoldanski seji poslanske zbornice je poslanec Tap-getti, ki je predsedoval, sporočil, da so se sporazumeli, da se bo jutri popoldne najprej začela razprava o načrtu zakona o najemninskih pogodbah. Kominformistka Viviani je takoj predlagala, paj se o tem ne začne razprava jutri in i.a skrajni levici so se slišal:	vzkliki, naj se začne
razprava o zemljiških pogodbah. Govoril je nato predsednik vlade Scelba, ki je poudarjal, da je potrebno prej tazpravljati o zakonu o n»-jemninssih pogodbah, češ da je izredno važen. Pripomnil je, da ni mogoče začeti i kapi ave o zemljiških pogodbah »brez poprejšnje priprave*. Napovedal je tudi. da namerava zahtevati razpravo _o davčnih vprašanjih, potem ko se bo zaključila razprava o najemninskih po»odbah. Pri gla-Ovar.ju je bil predlog.kom-informistke zavrnjen, in vladi je tako uspelo ponovno odložiti razpravo o zemljiških pogodbah, ki bo prav gotovo izredno burna.	A.	P.
Balkanski sporazum o telekomunikacijah
BEOGRAD, 28. — 14. marca se boa o sestali v Beogradu zastopniki pošte, telegrafa tu telefona Jugoslavije. Grčije in Turčije. Na sestanku bodo Pn Scelbi sta se danes o- sprejeli besedilo sporazuma 'i
glasila liberalna ministra Ca-ro in Martino in mu poročala o sprejetih sklepih, Pozneje se je Scelba razgovarjal s Saragatcm, s političnim taj-
nikom demokristjanske stran- 1953 v Skopju.
ustanovitvi ožje balkanske zveze za pošto in telekomunikacije. Ustanovitev zveze so predlagali strokovnjaki treh držav na konferenci aprila
RANGUN, 28. - Burmanski ministrski predsednik U Nu je danes na tiskovni konferenci izjavil, da mu je Cu-enlaj ob priliki njegovega obiska v Pekingu izjavil, da bi bil pripravljen sprejeti v Pekingu «neuradno ameriško odposlanstvo*. Dodal je. da je to sporočil Dullesu. ko se je v soboto razgovarjal z njim, ni pa hotel povedati, kako .ie Dulles reagiral.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja Henry Suvdan je izjavil, da ni nič znanega o tem, kar je izjavil U Nu.
Premiera »Manllsltega pakta»: »Lahko začnemo, prišli so vsi gledalci...#
Poplave v Južni Avstraliji
povzročile ogromno razdejanje
Veliko število človeških Žrtev in ogromna škoda - Nevarnost širjenja nalezljivih bolezni
SYDNEY, 28. — Uradni podatki o človeških žrtvah zaradi poplav, ki so razdejale severno področje države Novi Južni Wales, so: 15 mrtvih u-got.ovljemh 30 verjetno mrtvih in 25 pogrešanih. Računajo, da je okoli GO.000 oseb brez strehe. Toda oblasti poudarjajo, da bo samo čez nekaj časa mogoče vedeti za točno število človeških žrtev. Po uradnih podatkih je hilo okoli 30.000 evropskih priseljencev prizadetih zaradi poplav, ni pa znano koliko človeških žrtev je med njimi. Načelnik departmaja za priseljevanje v sydneyu. Jack Chf-
evakuirali, da preprečijo širjenje nalezljivih bolezni.
Položaj v mestih \Varren, Nin Njngan in Narrabri je obupen in grozi nevarnost, da jih bo ogromen vodni tok, širok 25 km, ki se vali proti
obsežnih kmetijskih področjih je ogromna Številna poslopja, mostovi, ceste so do kraja uničeni v dolini reke Hunter in škoda se ceni na več mi-lijar lir.
Tudi glede šf-evila človeških
njim, vsak hip požrl. Ljudje ■ žrtev navajajo poluradni po-
so se zatekli na strehe in ča kajo na pomoč. V VVarrenu je ponekod voda dva metra visoko. Vojaški oddelki so neumorno na delu in rešujejo prebivalstvo iz ogroženih krajev. Letala m helikopterji prevažajo zdravila in živila ter jih spuščajo s padali.
Poginilo je tudi veliko število živine, zlasti ovac. Zaradi tega se bojijo, da bi se začele širiti nalezljive bolezni, zlasti v mestih kjer kanali-
datki da je teh že preko dve
sto.
fe je izjavil, da je v tej državi 100.000 evropskih priseljencev. Dodal je, da so na i zacija ni v redu, in so ceste
uuvi iz «*••>   -- ____________ področju Maitland in Single- 1 pokrite z debelo plastjo bla-
mokratska stranka nadaijeva- ' ton	evakuirali	veliko število	ta, ki	ie ponekod visoka	pol-
la borbo, zato da bi združitev kolonov,	ki so	jih preselili v	,	drug	meter.
Nemčije imela prednost pred priseljevalno središče Greto, Kjer je začela voda upada-vkljuČitvijo Zahodne-Nemčije I 120	milj	severno od Sydneya.	I	ti, se	kaže žalostna slika	gro-
v zahodni vojaški sistem. Do-i Ti	dve	mesti	so popolnoma	zotnega razdejanja. Skoda	na
Sneg in mraz v Italiji
V vsej Severni Italiji ji temperatura nenadno padla in povsod je začel naletavati sneg. V vsem Venetu razsaja veter in sneži. Včeraj je divjal snežni vihar tudi v Furlaniji, ki je povzročil več nesreč. Železniška proga Videm - Palmanova - Cervinjar, je bila danes zjutraj prekinjena.
Prav tako javljajo o mrazu in snežnih viharjih iz drugih krajev Severne in Srednje ItaPje,
rrizadevania lndiie za suram o Fsrmozi
MOSKVA, 28.	— Indijski
odpravnik poslov v Moskvi Kaul -se .ie danes tri četrt ure razgovarjal s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom. Indijski diplomat se, je večkrat razgovarjal tudi v preteklih tednih z Molotovom, potem ko .ie ta 4. februarja predlagal konferenco desetih o Formozi.
Po nvnenju moskovskih opazovalcev je namen teh številnih' stikov premagati težave, ki so nastale, potem ko je kitajska vlada zavrnila udeležbo na konferenci, katere bi «e udeležili tudi kuomintan-ški predstavniki, in po ugovorih, ki jih je britanska vlada s tem v zvezi postavila. V britanskem poslaništvu v Moskvi pa poudarjajo, da britanski poslani^ Hayyter ni imel po 9. februarju nobenega razgovora z Molotovom v zvezi s predlogom za sklicanje konference o Formozi.
V svashingtonskih diplomatskih krogih zatrjujejo, da po-zveduje indijska vlada pri pekinški vladi o možnosti »realističnega* premirja področju Formoze.
na
MOSKVA, 28. — Agencija Tass javlja, du je prezidij vrhovnega sovjeta na predlog maršala Bulganina imenoval za prve ministrske podpredsednike Anastazija Mikojana, Mihaela Pervuhina in Maksima Saburova. Ti trije se tako nridrutujejo Kaganovitu in Molotovu, ki ie imata to mesto.
Za ministrske podpredsednike pa so bili imenovani Za-venjagin, Kučerenko, Lobanov in Hruničev,
Posebni statut
najboljša avtonomija?
V članku ((Posebni statut, najboljša avtonomija» je »Delo* napadlo tov■ Deklevo zaradi njegove izjave plede deželne avtonomije, češ da se je tov. Dekleva s tem odrekel »močnemu orožju Posebnega statuta, v katerem so nam zagotovljene precej široke manjšinske pravice*, ln se vprašuje: «Kaj bi dobili v zameno? Kakšno več.io pravico od onih, ki so predvidene v londonskem sporazumu? Niti ene!* In kar se tiče deželne, avtonomije, «De■ Ion dodaja; »Slovenci ne bi dobili v takšni deželni avtonomiji večjih pravic, kot jih predvideva italijanska ustava. Torej goriški in beneški Slovenci ne bi prav nič pridobili, pač pa bi triiškj Slovenci rnnogo izgubili na svojih narodnih pravicah*.
Vsekakor, zmešnjava je popolna. Mi se :— po «Delu» — odrekanto Posebnemu statutu, ki ga tudi po ttDelun nihče ne. more spremeniti, niti italijanski parlament niti katera koli druga državna oblast, hkrati pa naj bi vključitev Trsta in njegovega ozemlja v status deželne avtonomije pomenila za tržaške Slovence izgubo pravic iz Posebnega statuta. Kako in zakaj, ni jasno, kakor ie po drugi strani jasno, da 'gre tu za najbolj kričeče protislovje urednikov »Delo"2 ki si niso na jasnem _ v C glede tega, kaj je deželna avtonomija in kaj Posebni statut, če postavljajo v naslovu svojega članka celo trditev, da je Posebni statut najboljša avtonomija■ Po tej
njihovi trditvi bi se celo dalo sklepati, da se politični pristaši «Dela» niti ne mislijo boriti za deželno avtonomijo, ki je tudi po njihovih lastnih izjavah korak, naprej v demokratičnem razvoju.
Za nas je vprašanje Posebnega statuta povsem ločeno od vprašanja deželne avtonomije, ker je borba za deželno avtonomijo (ne glede na okvir, ki se tej avtonomiji namerava dati), borba za samoupravo tukajšnjega prebivalstva. Te pravtee do samouprave ne more nadomestiti nobena mednarodna listina, pa naj vsebuje še tako demokratične določbe; nasprotno: pravice in demokratične določbe Posebnega statuta in londonskega sporazuma zadobijo celo večjo moč, in, da se tako izrazimo, svoje praktično dopolnilo vprav v deželni samoupravi. Zato se toliko bolj čudimo »Delu*, da tako neodgovorno meša pojme in da skuša na ta način zavajati javno mnenje, s tem da spravlja Posebni statut v neposredno zvezo z deželno avtonomijo, in to celo tako, kakor da bi Posebni statut izključeval deželno avtonomijo in obratno: če si za deželno avtonomijo, se s tem odpoveduješ Posebnemu statutu. (Sicer pa; Kako morejo vskiaditi stališče, ki ga zagovarjajo v tem svojem članku. z uradnim stališčem svoje partije, ki zagovarja deželno avtonomijo » Tržičem in Gorico — kjer Posebni statut nima danes nobene vrednosti?).
NPuni\«ki iinkvi	1 U		1/7	mm. j				lil ii		”1 B El
Na današnji dan so leta 1921 fašisti zažgali «Ljudski dom« v	B	n£M9	:|r /	1;		mm		m1KP JL		t WM
Trstu.	in		v%L\	ii						Hi« Ea
F
Danes, TOREK. 1. marc* Kuniguoda, Milana	.
Sonce vzide ob 6.46 in za'° Tilf11 17.50. Dolžina dneva 11.04. U>-vzide oz 10.09 in zatone ob n Jutri. SREDA 2. marca
Simplicij Belin	_
ZBORO	VANJE	POMORŠČAKOV	SIND	AN
Le uvedba lahko reši
novih pomorskih zvez in ladij tržaško pomorstvo iz krize!
Predstavniki pomorskih družb „Adriatica", Jtaiia", „7irrenia", Jstria-7rieste" nazorno opisati kritični položaj tržaškega pomorstva in navedli zahteve posameznih družb glede prog in ladij - Opozorilo na naglo rast jugoslovanske mornarice in uničujočo konkurenco italijanskih in nemških pristanišč
V nedeljo sta sindikata pomorščakov SINDAN in FILM priredila zborovanje o tržaškem pomorstvu, kateremu so poleg predstavnikov obeh o-menjenih sindikatov prisostvovali tudi predstavniki tržaškega gospodarstva med njimi predsednik Trgovinske zbornice kap. Cosulich, univ. prof. Roletto, predstavniki sindikatov in političnih strank.
V uvodu je predsednik dr. Velicogna poudaril tri vesti, ki so v zadnjem času razburile tržaško javno mnenje, in ki pomenijo praktično konec vsem upanjem, da bi Trst lahko v bližnji prihodnosti okrepil svoj pomorski promet. Te vesti so sledeče:
1. Ladji «Aquileia» in »Piave« bosta odšli v Genovo, ki bo njih matično pristanišče; 2. »Vulcanian in »Saturnian bosta ostali v Neaplju; 3. C1R je odločil, da ne bodo več nakazali sredstev za gradnjo ladij V okviru FINMARE.
Tem uvodnim besedam so sledila obširna in dokumentirana izvajanja strokovnjakov tržaških pomorskih družb.
Predstavnik pomorske družbe «Adriatica» dr. Adelchi Cuttroneo je ugotovil, da je njegova družba v najmanjši meri obnovila svoje ladjevje in pomorske zveze. Družba je imela pred vojno 41 ladij (140.000 ton) in razpolaga sedaj komaj s 16 ladjami (49 tisoč ton) od katerih plove komaj 8 iz Jadrana.
Družba vzdržuje sedaj sledeče proge iz Benetk odnosno Trsta; l. ekspresno progo Trst-Egipt, na kateri ploveta ladji »Esperia« in «Enotria»; 2. hitro progo Jadran-Pirej-Cari-grad, kjer plove neprimerna ladja «Barletta»; 3. hitro progo Jadran-Pirej-Ciper-Izrael z ladjo «Messapia»; 4. progo Trst-Soria, z ladjama «Chiog-gia« in «Treviso»; 5. progo Jadran - grifka pristanišča z ladjama »Loredan« in «Otran-to»:	6. turistično progo Ja-
dran-Aleksandrija-Port Said-Beirut - Carigrad - Izmir- Kan-dija z ladjo »Campidoglio«.
Za okrepitev teh prog bi bili potrebni sledeči takojšnji ukrepi:
1. Zgraditev treh ladij po 3.500 ton s hitrostjo 16 milj in s po 20 kabinami turističnega razreda za progo proti Soriji; 2. Pospešiti gradnjo ladje »Esperia 11» in gradnjo dveh ladij tipa »Barlettanin po 5000 ton, ki sta že dalj časa naročeni v ladjedelnicah in katerih gradnja se je zavlekla (»Esperia 11» se sploh še ni pričela graditi); 3. Po dograditvi teh ladij nai se zamenja stari »CampidoglioN in naj se obe »Barlettanin pošlje na progo Trst - Pirej - Carigrad.
4 Obnoviti progo Jadran -Dalmacija. Med izvajanjem tega programa je treba najeti ladjo tipa »Chioggian za okrepitev proge proti Soriji in najeti'2000-tonsko potniško ladjo za progo Jadran - Dalmacija.
Pomanjkanje ladij in rednih pomorskih prog je povzročilo, da je bila družba prisiljena odpovedati pomembne tovore. Tako so na primer morali opustiti vsako propagando za prevoz suhega sadja iz Turčije, kar so prevzele ladje pod jugoslovansko zastavo. Enak primer se je zgodil tudi s prevozom grškega suhega sadja, medtem ko se češkoslovaški in madžarski izvozniki stalno pritožujejo zaradi pomanjkljivih zvez.
Poleg tega. da razpolaga družba sedaj z znatno manjšim številom rednih pomorskih zvez in z manjšim številom rednih prihodov in odhodov na progah družbe v primerjavi s predvojnim stanjem so se tudi poslabšale kvalitativne značilnosti prog. Tako je na primer imel Trst leta 1925 redno pomorsko zvezo s Carigradom, katero je ladja omenjene družbe preplula v 3 dneh in 16 urah, sedaj pa vozijo ladje »Adria-tice« na isti progi 4 dni in 16 ur.
Sedež družbe #Adriatica» v Trstu se je v povojnem razdobju izpremenil iz dejanskega sedeža v čisto navadno agencijo. Leta 1939 so v Benetkah oskrbovali 19 ladij, v Trstu pa 16. Sedaj pa oskrbujejo vse ladje v Benetkah, v Trstu pa nobene.
Drugi govornik dr. Guido Steidler je opisal položaj pomorske družbe »Italia«, ki je 1937. leta razpolagala s skupno 456.316 bruto registrskimi tonami, od česar je tržaški sedež neposredno upravljal 190.537 bruto registrskih ton ali 41,75 odst. Družba je v povojnem obdobju obnovila svoje ladjevje in dosegla 296.857 ton, od česar upravlja Genova neposredno 252.986 ton. odnosno skoraj toliko kot pred vojno medtem ko upravlja tržaški sedež družbe «Italia» 43.889 ton ali komaj 17.35 odst.
»Curadi tega«, je rekel dr. Steidler, «kadar čitamo vesti posebne komisije, da ne bo več novih gradenj v okviru FINMARE. moramo z obžalovanjem ugotoviti, da je Tiransko morje že dovolj oskrbljeno. medtem ko bodo žrtvovali samo Jadran. 35 odst. ladjevja kolikor ga manjka v primerjavi s predvojnim stanjem družili (dtaliji«, pred-stuvlja skoro izključno tržaško ladjevje«.
Omenjena družba je pred vojno vzdrževala sledečih šest pomorskih prog; dve progi
Trst-New York (ena potniška z ladjami «Saturnia» in «Vul-cania« in tovorna	z dvema
hitrima ladjama);	dve progi
Trst-Buenos Aires	(potniška
z ladjami «Nej)tunia» in «0-ceania«, ki sta imeli po 20.000 ton in tovorna s 6 ladjami); tovorna Trst-Severni Atlantik-Perzijski zaliv (6 ladij); mešana Trst-Srednja	Amerika-
Severna Amerika (5 motornih ladij).
Sedaj pa družba vzdržuje iz Trsta samo dve progi: 1. progo Trst-Srednja Amerika-Severni Pacifik, kjer vozi pet ladij tipa «Liberty», ki s skromno brzino 11 milj na uro omogočajo komaj en mesečni odhod; 1 2. progo Trst-Buenos Aires, kjer vozi motorna ladja «Leme» in druga ladja, katero dodeli družba od časa do časa.
Trst torej nima več nobene potniške proge niti proti New Yorku niti proti Buenos Airesu,
Za okrepitev našega pristanišča in pomorstva so potrebni vladni ukrepi, ki bodo popravili vsaj deloma tako občutno razliko med Trstom in Genovo. V prvi vrsti je treba vrniti motorni ladji »Saturnian in »Vulcanian, ki bosta s svojo kapaciteto 1400 potnikov in okrog 3000 ton blaga vsaj deloma rešili vprašanje prevoza potnikov in blaga na progi proti Nevv Yorku, to je na oni progi, ki je obstajala v Trstu več kot 50 let. Ladji, kateri sta potrebni na tej progi morata biti dve in se ne moreta imenovati drugače kot »Saturnia« in »Vulcanian. To ne zaradi sentimentalnih razlogov, temveč ker bi bila najslabša rešitev ustanovitev proge s pomočjo »Conte Bianca-manon, ki ima izredno visoke vzdrževalna stroške in ki ne prevaža tovora. Naše zahteve se torej ne nanašajo niti na »Conte Biancamanon niti na »Conte Granden, saj bi s tema dvema ladjama kaj lahko dokazali, kako drago stane Trst.
Poleg tega so potrebni še sledeči ukrepi:
1. Dodelitev najmanj treh tovornih ladij istih značilnosti za progo Trst - Buenos Aires; 2. zamenjati 5 »Liberty» s hitrimi in modernimi ladjami na progi Trst - Srednja Amerika - Severni Pacifik in premestiti te «Liberty» na progo Trst - Mehiški zaliv, to je na izredno donosno progo za prevoz bombaža. Te zahteve predstavljajo komaj 50% tega, do česar bi imel Trst na osnovi zakona pravico.
Za pomorsko družbo «Tirre-nia« je govoril dr. Ruggero Secchi iz Benetk, ker nima omenjena družba v Trstu svoje podružnice. Omenjena družba vzdržuje iz Trsta tri proge:
1. progo št. 32 Italija-Spa-nija; 2. progo št. 33 Jadran-Sicilija - Malta - Tirensko morje do Genove in 3. progo št. 36 Jadran - Severna Evropa. Okrepiti bi bilo treba vse te proge in tako: progo št. 36 z dodelitvijo še dveh 425- tonskih ladij, da bi bila proga ponovno 15-dnevna, kot je bila več kot 40 let v preteklosti. Za progi št. 33 in 32 pa bi bilo treba zgraditi tri nove 2500-tonske ladje, z najmanj 50 mesti za potnike.
Zadnji obsežnejši referat je imel predstavnik Tržaškega Lloyda dr. Vittorio Carrielo, ki je poudaril, da je bila družba Tržaški Lloyd pred vojno šesta družba na svetu in je razpolagala s 75 ladjami v skupni tonaži 606.892 ton, ne da bi računali 17 ladij, katere je družba imela v najemu. Sedaj pa razpolaga družba s 24 ladjami s skupno tonažo 189.000 ton. Pred vojno je družba vzdrževala številne pomorske proge iz Trsta in so se ladje te družbe 1.111-krat dotaknile Trsta, medtem ko so se ladje Trža-
škega Lloyda 1954. leta dotaknile Trsta komaj 46-krat in od tega komaj 26 krat z ladjami, katerih matično pristanišče je Trst.
Družba sedaj vzdržuje proge samo proti Belgijskemu Kongu, Indiji in Afriki, kjer vozi skupno 9 ladij tipa «Li-berty», 2 ladji tipa «Naviga-tori», in ladji «Risano», in ((Timavo«. Te proge in te ladje so seveda popolnoma nezadostne, ter so zaradi tega potrebni sledeči ukrepi;
1. proge proti Aziji in Avstraliji. Nujno je potrebno, obnoviti progo iz Jadrana proti Daljnemu vzhodu, tako da se premesti hitra proga, ki gre sedaj iz Tirenskega morja. Istočasno bi bilo zelo koristno podvojiti sedanjo progo proti Indiji, tako da bi v praksi obstajala ena proga z matičnim pristaniščem v Genovi in druga z matičnim pristaniščem Trst. Istočasno je treba na tej progi zamenjati »Libertyn s hitrimi in tehnično odgovarja-
jočimi ladjami. Poleg tega je | nemu vzhodu.
treba dve ladij tipa »Timavon | Pomorska družba »Istria-
postaviti na progo proti Rde- 1 Trieste« je poslala na zboro-
cemu morju.
2. Proga proti 'Avstraliji. Položaj trenutno ni videti ugoden za promet Jadranskega morja, vendar trenutno ne obstaja niti ena tovrstna proga, ker Genova priteguje ves promet neposrednega beneškega zaledja.
3. Proge proti Afriki. Tržaški Llovd uporabi ia neprimerne ladje tipa *Liberty» zaradi česar proga ni mogla popolnoma uspeli, saj zahtevajo trgovci vkrcanje blaga na hitre ladje.
Skupno bi bilo potrebno izvršiti sledeči minimalni program za okrepitev Lloydovih prog iz Trsta in zgraditi sledeče ladje: 4 ladje po 6500 ton za progo proti Afriki (Jadran -Južna Afrika), 4 ladje po 8500 ton za progo proti Indiji in dve ladij po 8500 ton, ki bi skupaj z dvema ladjama tipa »Navigatorin vozili proti Dalj-
vanje tudi kratko opozorilo, da bi bilo treba obnoviti zveze z Istro, za kar bi morali zgraditi dve motorni ladij po 450 ton in poleg tega še dve 240-tonski ladji za redno progo proti Gradežu.
Ob zaključku je predsednik zborovanja dr. Velicogna podčrtal, da se ni hotelo kritizirati oblasti, temveč jasno in odločno obrazložiti položaj tržaškega pomorstva. Predsednik je poleg tega opozoril na vedno močnejšo konkurenco ne samo jugoslovanskih, grških. turških, in drugih pomorskih družb, temveč celo ladij iz Norveške. Zaradi tega čudijo dve različni direktivi: direktiva CRI-nič ladij in direktiva jugoslovanske vlade — samo letos 113.000 ton ladjevja. Za rešitev tržaškega pomorstva je ob zaključku predsednik predlagal ustanovitev
IISTRA KRITIKA l'I.ADNKUA NAČRTA AIA ZASEDANJU «111111111 1(1.1111
Na£rt o povračilnem fondu ERP
ni ugoden za Iržaško gospodarstvo
O/cmIjt: na liaterein bo fond i/.horiščan so razširja tudi na goriškn pokrajini - 5 milijardno dopolnilo pa bo treba i/rauati
Kot poroča «11 Piccolo« je comm. Mario Monachesi na zasedanju tržaškega «Rotary kluba« obširno kritiziral vlad ni načrt zakonskega ukrepa o povračilnem fondu v korist tržaškega gospodarstva. Kot smo v našem listu že podrobno poročali, se zakonski na-črt nanaša na upravljanje b<všega fonda ERP in posojil ZVU, kar vse skupaj doseže okrog 30 milijard lir.
Monachesi je ugotovil, da vladni načrt bi^tvepo izpre-minja ozemlje, kjer naj se u porabi, omenjeni fond in vključuje vanj tudi goriško pokrajino. Zaradi tega se bo fond za Trst znatno znižal v korist Gorice. Deloma bo nadoknadilo to izgubo nakazilo 5 milijard v korist povračilnega fonda, kar bo vlada vzela iz narodnega posojila v korist Trsta. Vendar je ten pet milijard nakazanih samo kot nekaka akontacija na delovanje omenjenega fonda in ne kot darilo in do treba ta sredstva vrniti. Po mnenju
PreasisuniHl ii. stranh o nezeini avtonomiji
Kot poroča ANSA so včeraj predstavniki tržaških podružnic krščanske demokracije, liberalne, republikanske in socialistične stranke za Julijsko Benečijo skupno razpravljali o vprašanju deželne avtonomije, z namenom, da bi ustvarili enotno platformo za nadaljnjo politično akcijo. Kot je znano so demokristjani, socialdemokrati in republikanci že poudarili nujnost ustanovitve de želne avtonomije za Furlanijo in Julijsko Benečijo z vključitvijo Tržaškega ozemlja, go-riške in videmske pokrajine, medtem ko so liberalci izrazili nekatere pomisleke, vendar pa so poudarili, da če bi prišlo do njene ustanovitve, bi moral biti v njo vključen tudi Trst.
O Težaško županstvo sporoča da bo 18. marca javna dražba za dodelitev del za čiščenje dimnikov in, ogrevalnih naprav občinskih poslopij Informacije se dobe v sobi 203 pogodbenega tirada v občinski palači v Ulici Rettori 2.
POSLEDICE KRIZE V MALI INDUSTRIJI
Mizarsko podjetje Pecas bo odpustilo 12 delavcev
Sindikalnim predstavnikom je uspelo znižati število odpuščenih le za 3. Sporazum o raztegnitvi poenotenja mezd na ACEGAT
Včeraj so predstavniki sin-j se ta načrt opira na spora-dikatov in mizarskega podjet- zum o poenotenju mezd in
ja Pecas razpravljali o 15 odpustih, ki jih je to podjetje napovedalo zaradi pomanjkanja dela. Pogajanja so se zavlekla, ker predstavniki podjetja niso hoteli popustiti in so izjavljali, da ne morejo obdržati na delu delavcev, če nimajo naročil. Končno so sindikalni predstavniki in predstavniki podjetja pristali na 12 odpustov, to je: samo 3 manj, kot so jih napovedali. To je nov dokaz krize, ki jo preživljata zlasti mala in srednja industr.ia.
* * *
Na sedežu ravnateljstva ACEGAT SO včeraj predstavniki tega podjetja in obeh večjih sindikatov sprejeli načrt sporazuma,, ki se tiče poenotenja mezd iti njegove a-plikacije v podjetju. Na pod lagi tega načrta bodo kasneje podpisali pogodbo. V. glavnem
plač, ki je bil sklenjen za občinska podjetja v Italiji, Pri njegovi raztegnitvi na ACEGAT gre le za nekatere male dodatke krajevnega značaja.
* * *
Drevi, ob 18.30 bo v Ul. Zonta št. 2 skupščina delavcev lesne industrije. Skupščine se bo udeležil tudi G'or-gio Guerri, ki vodi Italijansko zvezo delavcev lesne stroke (CGIL) Razpravljali bodo o zahtevah, ki jih je ta sindikat postavil ob obnovitvi delovne pogodbe za to stroko-
* * •
Jutri ob 16.30 pa bo v isti ulici sestanek odbora sindikata grafičnih delivcev in aktivistov te stroke. Na sestanku bodo obravnavali nekatera organizacijska in ekonomska vprašanju v zvezi s pripravami za sklicanje ustanovne sin dikalne skupščine.
govornika bi priključitev teh petih milijard povračilnemu iendu vsaj deloma opravičila njegovo raztegnitev tudi na goriško pokrajino.
Prav tako je vredno ostre kritike določilo, da bodo ostale vsote v blagajni neizkoriščene in da ne bodo prinašale nikakih obresti. Fond bo namreč naložen pri zakladnem ministrstvu ne da bi prinašal kakršne koli obresti.
Fond bodo upravljali tako. da bodo sodelovali samo trije predstavniki Gori-ce odnosno Trsta in velika večina (dve tretjini) predstavnikov rimskih ministrstev. Pa še tz odredbe bodo podvržene končni odobritvi zakladnega ministra.
Stroški za operacije pri izdajanju posojil bodo za 1 odstotek višji z uvedbo nepotrebnega bančnega posredništva, ker morajo banke po zakonskem osnutku garantirati v višini 30 odstotkov za izdana posojila.
Govornik je zato predlagal sledeče izpremembe zakonskega načrta:
1. V fond je treba vključiti tudi 5 milijard lir akontacije,
2. Zakladni minister naj imenuje samo predsednika in dva člana komisije, ostalih šest članov pa naj imenujejo trgovinske zbornice v Gorici odnosno v Trstu .
3. Fond mora razpolagati z likvidnim kapitalom, ki bo prinašal obresti in ga zaradi tega lahko vlagajo v zavode splošnega državnega pomena, javne finančne ustanove in v tržaško posojilnico.
4. Ni potrebna garancija bančnih ustanov, ki predstavlja strošek za dolžnika in, katero ne uvajajo tudi v primeru drugih podobnih fondov po Italiji.
5. Prošnje za dodelitev posojil lahko interesenti predle,že pri zavodih že omenjenih tipov, končne odločbe pa na.i sprejema komisija brez vsake odobritve ministra.
Stališče uglednega predstavnika je v osnovnih potezah slično kritiki, katero je izrekel ob objavi zakonskega načrta tudi naš list. Tudi fo stališče govori o upravičeni bojazni, da bo povračilni fond zaspal v zaprašenih arhivih ministrstev v Rimu, odnosno, da ne bo izkoriščen v interesu likalnega gospodarstva (kot se je v preteklosti že zgodilo s posojili ERP), ker bodo pri upravi odločali izključno v Rimu.
Komemoracija E. Curiela v gledališču Rosselli
V nedeljo dopoldne je bila v gledališču Rossetti komemoracija ubitega antifašista Eu-nia Curiela, ki jo je priredil združen odbor predstavnikov univerzitetnega tribuna-ta, zveze komunistične in socialistične mladine, PSVG, PSI in skupine Unita popola-re. Člani predsedstva so bili med drugimi tudi tržaški podžupan, odv. Michele Miani, prof. Schiffrer, prvi predsednik cone mg. Gandusio, številni odlikovanci odporniškega gibanja, predstavniki političnih strank in raznih organizacij. Komemorativni govor sta imela najprej sekretar komunistične mladine Italije Zerlinguer, nato pa kot uradni govornik bivši poveljnik partizanske brigade »Matteot-ti», parlamentarec Bonfantini.
posebnega odbora, ki naj obrazloži položaj odgovornim vladnim krogom. Predsednik tega odbora bi bil po tem predlogu tržaški župan Bartoli in člana med drugimi tudi predsednik trgovinske zbornice kap. Cosulich in univ. prof. Roletto.
Ob koncu zborovanja je župan Bartoli po kratkem govoru sprejel predsedniško mesto.
Lep jubilej
V družbi svojih sinov, nc.e-ra in vnukov praznuje danes pri Sv. Ivanu v Ul. Dei Ro-veri S, duševno in telesno čvrsta in čila, svoj 80. rojstni dan gospa Josipina vd. Golob roj. Cok, zavedna in vzorna slovenska mati.
Kljub visoki starosti ima še izreden spomin in nihče ji ne prisodi njenih let. Se vedno rada čita knjige in časopise ter se zanima za politične iii vsakodnevne novice pri nas in po svetu. Včeraj srno jo obiskali, da bi kaj več o njej napisali, a v svoji skromnosti nam je na našo izrecno prošnjo izročila le svojo sliko za objavo v «Primorskem dnevniku, ki ga še vedno vsak dan čita.
Zvesti čitateljici našega lista »iclita ob njenem rojstnem dnevu uredništvo in uprava «Primorskega dnevnika» še mnogo let zdravja in
Del prsta si je odsekal
Včeraj zjutraj se je oglasil v bolnišnici, kjer je dežurni zdravnik takoj odredil njegov sprejem, na II. kirurškem oddelku. 46-letni Fortu-nato Dimaco iz Ul. Boccac-cic 5, kateremu so ugotovili rano na prstancu desne roke.
Ob proslavi 30-letnice smrti dr. Klementa Juga
Verjetno je malo naših pomembnih kulturnih tvorcev zadnjih desetletij, ki bi si bila o njih naša javnost tako malo na jasnem. Pravim na šu, t. j. tržaška javnost, ker ga Slovenija razmeroma precej bolje pozna, ker so v Ljubljani izhajali njegovi planinski spisi in ob 10-letnici Zbrani planinski spisi, ki jih je oskrbel in z uvodom opre mil dr. Vlad. Bartol. V Ljub Ijani je bil tudi Planinski klub «Skala». ki mu je bil duša. Tu so bili mladi ljudje, ki jim je bil stopil na čelo ob pravem zgodovinskem trenutku s presenetljivo jasnimi cilji in trdno roko in z njimi v kratkem času dveh ali treh let povzročil pravo revolucijo v slovenskem ple-zalstvu.
V Ljubljani so izhajali tudi razni drugi spisi, ki so ob-delovali tragično usodo tega velikega človeka, človeka v najglobljem smislu besede, človeka in neutrudnega iskalca svojega človečanskega poslanstva, pravega «titanista», kakor ga je dobro opredelil dr. Bartol, ki se je kot sošolec in sodelavec največ z njim ukvarjal in ga opisoval ter razčlenjeval njegovo duhovnost.
Njegova ožja domovinica, Primorska, je živela pod fašizmom svoje tragične čase in ni imela ne možnosti ne razpoloženja, da bi se mogla zanimati pa četudi za enega največjih sinov zadnjih desetletij ali še več. Le ob obletnici njegove smrti, je priredilo Dijaško društvo «Adrija» v Gorici, kjer je sodeloval in ga prebudil po svetovni vojni, na pol ilegalni večdnevni tečaj vsega primorskega (lija-štva na Krnu, ter izdalo potem v knjigi takratne referate njegovih prijateljev.
Slovensko planinsko društvo v Trstu mu bo priredilo proslavo v četrtek dne 3. marca t. I. v Gregorčičevi dvorani s predavanjem njegovega prijatelja in sodelavca, s skiop-tičnimi slikami, ter z recitacijami članov SNG o njem ter recitiranjem njegovih del. Vabljeni planinci in vsa kulturna javnost.
(kritike IS POROCILa)
<V nižavo v Avditoriju
Kriška drafhska skupina pod vodstvom Justa Košute je v nedelje popoldne v srednje zajedenem Avditoriju uprizorila ljubezensko igro «V nižavi«. Kljub temu, da gre za izrazito diletantsko skupino, so nekateri nastopajoči pokazali precejšen smisel za igro. io vetja predvsem za kreaiorja vlog Manelika (n Nuri. Dobri so bili še - Se> bastjan, Tomaž in Maruko. ziser se je z igralci očitno potrudil, da bi dosegel maksimum njihove zmogljivosti. Scena je bila skromna. Vsekakor pa bi moral režiser posvetiti več pozornosti izgovarjavi, kot velja prav posebej še za enega izmed igralcev, ki ga sploh ni biio mogoče razumeti. Vendar pa mo: ramo celotno skupino pohvaliti za njeno požrtvovalnost in trud in ji želimo vsestranskega napredka.
Da bi se opil avtu s trikolesom ob zid
Medtem ko je 23-letni Gior-gio Antonio Denievi iz Ul.
Battera vozil z motornim tro-kolesom. last podjetja Alberti in Comp.. s katerim je prevažal jajca, po Ul. Carpineto proti Skednju, je opazil, da prihaja z nasprotne smeri avto »Belvedere«. Mladenič *e mu je hotel umakniti, vendar je bodisi zaradi prehitrega zavijanja bodisi tudi zaradi zamrznjene ceste zdrsnil proti desni in s prednjim kolesom trčil ob pločnik, kjer je ravno tedaj hodil 42-letni Anton Bandi iz Prebenega. Bandi je seveda padel na tla. medtem ko je vozilo nadaljevalo pot in končno trčilo ob zid, kamor je Denievi udaril z obrazom.
Z rešilnim avtom so Denie-vija kakor tudi Bandija odpeljali v bolnišnico in medtem ko so Bandija po izpra-nju prask na nogah in obrazu odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh, so morali šoferja zaradi zloma nosnih kosti in rane na nosu ter globoke rane na čelu pridržali na I. kirurškem oddelku. Mladepič, ki se ničesar ne spominja, bo okreval v 20 ali najkasneje v 30 dneh.
ZAKASNELI IZBRUHI LETOŠNJE ZIME
Burja do 130 km na uro
s snegom in poledico v okolici
Nenadni mraz z ledom je povzročil veliko škodo predvsem na sad' nem drevju, ki je bilo že v cvetju ■ Številne intervencije gasilcev
V nedeljo popoldne smo končno le občutil zimo. Medtem ko je v mestu deževalo, je v zgornji okolici začel naletavati sneg, v prvih večernih urah pa je začela pihati močna burja. Temperatura je naglo padla, tako da je ledena skorja pokrila mestne ulice, Cez noč je pričelo snežiti tudi v mestu, toda zaradi burje se sneg ni obdržal kot v okolici, kjer je bilo včeraj zjutraj vse belo.
Od 0,4 stopinje pod ničlo se je temperatura včeraj čez dan nekoliko dvignila, tako da se je ledena skorja stalila in izginila. Namesto mraza pa se je dvignila še močnejša burja, ki je ob 14. uri dosegla 118 km na uro. v poznih večernih urah pa so zabeležili sunek z jakostjo 130 km na uro. Sneg se je v tržaški okolici obdržal, saj se je temperatura gibala med 2 do 5 stopinj pod ničlo Ceste so prevlečene s pribiižno 7 cm debelo plastjo ledu in snega, tako da je vožnja po njih priporočljiva le z verigami.
Mnogo dela imajo zaradi snega in poledice uslužbenci ustanove za upravljanje cest Lcije dr. Grappone je včeraj
Do 22. ure so morali gasilci nuditi svojo pomoč v 15 primerih.
Zakasnelo zimsko vreme je povzročilo precej škode (udi cvetočemu drevju, saj je bila večina mandljevih dreves, pa tudi nekaj breskev že v cvetju.
Žrtev burje je postal včeraj popoldne 43-letni uradnik Manlio Ceraico lz Ul. dei Porta, ki mu je med hojo po mestu priletel z neke strehe na glavo kamen in mu povzročil manjšo rano Zatekel se je v bolnišnico, kjer so mu rano izprali in ga nato odposlali domov.
Tržaška občina opozarja vse hišne lastnike in tiste, ki imajo svoje lokale v pnzem-lju, da morajo očistiti pločnike ledu in snega, v primeru nenadne poledice pa jih takoj potresti z žagovino, peskom ali pepelom.
Aretacija dveh oseb obtoženih raparskega umora
Vodja letečega oddelka po-
ANAS, ki neprestano posipajo ceste z drobnim gramozom, medtem ko so gasilci zaposleni	predvsem	zaradi
škode, ki jo je povzročila burja na strehah in n'a dimnikih.
sporočil novinarjem, da je policija aretirala 48-letnega dr. Alojzija Sosiča iz Ul. Boc-caccio 7 in 44-letnega uslužbenca državnih železnic Marija Flega iz Ul. Solitro 10
mrit&V-
pod obtožbo, da sta 3. maja 1945 ubila dva agenta finančne straže, k’, so ju pozneje identificirali za Salvotora Lem-ba Luscarija, rojenega leta 1920 na Siciliji in Pietra Mon-giuja, rojenega leta 1915 na Sardiniji.
Policijski funkcionar je izjavil. da je policija prišla do dokazov, s katerimi se lahko z gotovostjo trdi, da sta aretirance skupno z leta 1946 umrlim pomorščakom Abe Ahmedom 3. maja zjutraj stopila v stanovanje obeh finan-carjev ter ubila enega na stopnišču drugega pa v veži stavbe v Ul. Udine 37. Policija ju obtožuje, da sta ubila financarja iz roparskih namenov. Oba aretiranca pa zanikata vse obtožbe.
Ob tej aretaciji se spominjamo na številne procese proti partizanom v Italiji, ki so po nalogu svojih poveljstev likvidirali razne republikanske kolaboracioniste. Ker jih zaradi tega niso mogli spraviti pred sodišče, so jih često obtožili ropov, tatvin in podobnega, da bi s tem umazali odporniško gibanje.
GLASBENA MATICA TRST
V nedeljo 6. marca 1955 ob 17. uri
v AVDITORIJU
koncert pevskega zbora s Koroškega
Dirigent: Pavl Kernjak.
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKARn
bo priredilo s sodelovanjem SNG v društveni dvorani v Ul. Montecchi št. 6-IV. 2. MARCA 1955 ob 20.30
dramski večer
Predvajana bo Tima-yerjeva drama
JW pred sodiščem"
Vabila so na razpolago v društvenih prostorih vsak večer od 20. do 22.
* Razna obvestila
AERO KLUB TRST vabi mladino, ki čuti zanimanje za letalstvo, naj prijavi svoj vstop v vrste mladih ljudi, ki so že člani kluba. Vpisovanje in intcrmacije vsako nedeljo od 11 do 12. ure v Ul. Ruggero Manna 2».
SLIKE OTROŠKEGA PUSTNEGA RAJANJA
Kdor želi slike z otroškega pustnega rajanja, ki je bilo 20. t. m. v Ul. Roma 15, jih dobi pri Foto Corso.
Slike l otroškega pustnega rajanja, ki je bilo v Ul. Montecchi 6, so na razpolago v toto-sekciji v Ul. Montecchi 6-IV.
( GLEDAtlSČA )
VERDI
Danes: ob 21. uri otvoritev dramske sezone z nastopom skupine Lilla Brignone _ Salvo Randone - Gianni Santuccio -Lina Volonghi. llprizorili oodo Giacosovo delo «Kakor Isti«. Režija Luctuno Visconti, TEATRO NUOVO Danes: ob 20.45 «Leccadia», J. Anouilha.
Rossetti. 16.00: «Skoda, da je lopov«, S. Loren, V. De Sira. Excelsior. 14.30: «Vzšla j* zvezda«, J. Garland. J. Mason. Fenice. 15.00: »Sabrina«, H. Bo-gort, A. Hepburn* ■	,	,
Nazionale. 15.15: ' »Rapsodija«, E, Taylor, V. Gassman Fllodrammatico. 16.00: «Sežgaoa " zfrnlja«. J. Hodiak, J. Derek Supercinema. 16.00: »Ljudska šola«, R Billi, M Riva Arcobaieno. 1600:' «Suliča, ki u-. btie«, S. Tracv, R. VVidmark. Astra Rojan. 15.30:	»Noiorius«,
I.. Bergman.
Capitol. 16.00: »Rdeče in črno«, W. Chiari.
Crislallo 16.00:	»Katarina, po-
ljubi me«, K Gravson. Grattacielo. 16.00: «Liudska šola«, R. Billi.
Alabarda. 16.00:	«Cudovit člo-
vek«. V. Mayo. V. Ellen. Ariston. 16.00: »Duša in obraz«, B. Davis.
Armonia 15.00: «Vrata skrivnosti«. Van Johnson.
Včeraj na tržaških ulicali
poškodbi
Dimaco, ki bo okreval v 5 ali najkasneje v 8 dneh, je povedal, da se je ranil med delom v svoji mehanični delavnici v Ul. Madonnina.
78-letni Franc Medved iz Reške ulice, katerega so 25. preteklega meseca sprejeli zaradi zloma noge na ortopedskem oddelku, je včeraj zjutraj podlegel poškodbam.
Zdrsnil na snegu in si zlomil nogo
Zaradi zloma noge so včeraj nekaj minut po poldnevu sprejeli na ortopedskem oddelku 46-letnega kmetovalca Franca Racmana iz Bazovice št. 47. ki je povedal, da je okoli 6. ure na pragu hleva zdrsnil na snegu in padel ter si pri tem zlomil nogo.
Po mnenju zdravnikov bo Racman okreval v 60 ali najkasneje v 80 dneh.
Od vcerai do danes
ROJSTVA. SMRTI IN POKOKE
Dne 27. io 28. t. m. se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo je 23 oseb, porok pa je bilo 8.
POROČILI SO SE: mizar Gio-condo Fumich in gospodinja Pal-mira Rossi, mehanik Adriano Gandolfo in natakarica Antonia Becher, mehanik	Renato	Chert
n gospodinja Luciana Logar, pomorščak Pio Corsi in gospodinja Maria Battistic, natakar Ferruccio Ceso in delavka Olim-pia Runiimi, tesar Phrlippe Hen-ry Belanger in	Siv 1 ja	Nella
Neiia (juerel, mehanik Romano elemente in gospodinja Maria Marson, brivec Franjo Panczok in gospodinia Rosalia Marko.
UMRLI SO: 53-letnl Giuseppe Fabiani, 78-letna	Orsola	Ober.
ster vd. Kinzi, 51-letni Natale Brodac, 56-letni Arturo Bidoli 85-letni Josip Kranjc, 69-letr.a Marija Cok vd. Coretti, 66-1 etna Rosa Cheriach vd. Rodella, 65-1 etn a Rosa Cheriach vd. Ro-della, 65-let ni Anton Jelušič, oz- letni Antonio Fragiacomo, <8-tetnai Matteo Mattiassi, 59-let-na Angela Adamič por. Paren-zan, 76-letna Antonija Pečenko, ib-fetna Santa Cecotti vd Nas-siguerra, 63-letni Karel Preše-ren 33-letni Karel Košuta. 69-letna Maria Teresa Ferluga « Mratlar' 68-|etna CarmeUa Mc-strdli por. Verdichiz/i, 81-letni Luigi Voltolina, 56-letna Anto-ma Delise por, Mosetti, 80-1 etn! Emtlia-no Enankel, 78-letna Ma-I,- Hrovatin vd, Pišcanc 66-let-na Maria Mercedes Ghersa por.
. 64-letni Paolo Marco aettommi.
Aurora. 16.00: »Pristno'!®11 ta«, M Brando.	.. -i,
Garibaldi. 15.30: »Od tu do zn nesti«. B. Lancaster.
Ideale. 16.00: «Sužbja m «cw^ S. Hayward.	»»
Impero. 15.45: »Moški brez hu», J. Mason.
It aI ia. 16.00: ((Počitnice V te Carlu«. A. Hepburn.
S. Marco, 16.00: «Turek — Ulanec«, Toio.	.,„««1
Ki«« ab morju. 16 00:	j
na Tibetu«, R. Reaso-n. . Moderno. 16.00:	«Odkar	»
šel«, J. Cotten.
Savona. 15.30:	«Meje
danega«. J. Whitelay.
Viale. 16.30:	«Vsi	»no
čani«, C. Campaniifii.
Viltorio Venelo. 15.30: «5"° dis?». R Taylor.	J,
Azzurro. 16.00: »Sveti tiger* vVeissmueller.	-jt
Belvedere. 16.00:	((Rotn*"’^
pustolovec«, G. Pečk. ^ Marconi. 16.00: «Cirkus P” čen.i«. B. 0'Brien.
Massimo, 16.00: »Bil swn ški vohun«, A. Dvorak. -Novo Cine. 16.00: »Hčerk* ’ ka», A Lualdi.	J
Odeon 15.00: «Kruh, liut>T fantazija«. G Lollobri2'0U Radio. 16.00: «Kje je
Secolo. 16.30: »Kuma	j,
ma, skrivnostna zenu) Hauff.	.	ajPi
Venezia, 15.30: «KrvolOČnl A. Murpny.	^
Skedenj. 18.00: »Toto n* dirki po Italiji«. .nMI Kino na Opčinah: 18.00: v Rio d'Argento», A. “
F. Domergue.
MHEBEU0
TOREK, 1. marca 1>55
■ It e* » *•
11.30 Lahki orkestri: ^ (* da v arij e; 12.00 Za vsalcoPJ ^0) kaj: 13.00 Glasba po zelja”’ ^ Fagamnijevi Capricci; turni obzorr.dk; 14.25 RaZ,#iojU»! zasedbe:	17.30	Plesna
11^.00 Čajkovski: Koncert 2 vit in orkester st. 2; l8; o K*" ne duete pojeta ierK,rlsj.i K!* dermac in baritonist i”,. ff 19.00 Sola in vzgoji; l®; jO.0‘ št ra glasba; 20.00 Sporu, ^j) Blaž Arnič: Pesem pl a n1 n Livir** Radijski oder igra no zgodbo; 21.30	^5 •ijubli*'
Španske pesmi; 22.00 ne lahke melodije: 22.30 ° jjjf ven1 Violinski koncert;
Tangi.
tkst ». _ !J(1
11.45 Komorna glas% kj(č' Orkester C. Savine; I3 iS iitanski orkesLer; 20.00	-
glasba iz filmov; 21.05 L- y doni: »Čuden pripetljaj«’ l 3. dejanjih; 22.45 OrkčSt« Kussa.
K O P E K
254,6 m ali 1178 Kd ,.(!■ Slovenska poročila: »•”'
13.30, 14.30, 19.30 in 20.30.. Hrvaška poročila: vsak 0
20.00.	.	„	IJ*
Italijanska poročila: 6.1»’
17.00, 19.00 in 23.00.
Iz naših listov v sl°'Le dan (razen nedelje in ^	,
kal ob 14.36	.	vs**
Iz naših listov v ''"Tjie#11' dan (razen nedelje in ™ ka) ob 17.06,	.rfi	K?
6.4o Jutranja glasba;%j; W lc-dar . vremenska' nsP^ljo Nasveti za gospodinje: *	11'
ska ura: Ura, ki je ob^J .’ KoJ Mladinski koncertni 01
cert pianistke Zdenke «•-12.00 Ritmi in pesmi; VfZ p*' za vas: 13.45 ZabaV'
«2
ba; 14.00 Od melodije lcdije; 14.40 Pojo Fantje r V in Zenski vokail-nj kvaft ^
dia Ljubljana; 15.20 Skl1*'
G
15.30 Pisan spored g 1 ast>e,ljeicsJ;
berta Batha in G. izvaja pianist Borut
Gers0*sp»'
o rut
gank; 16.15 Za vsakog^
17.10 Glasba iz revij 'n '« J* 17.30 S. Levi:	((Kristus^ v»lt'
ustavil v Eboliju«; 175° .. l9.>; kovem temnu; 18.5u Spu Tirolski zvoki' 20.15 D' z orkestrom Duke EllidP*? t Vincenzo Bellini: »Norm*' pera v 2 dejanjih.
e* I. o V |.. » I J*
327,1 m, 202.1 m, 211* Ij.Jft Poročila ob 5.00, 6.00. 7-“’	.
15.00, 17.00 m 22.00.
1.0*
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 2.4. nat-P*5 '7. uri 2.0, zračni nak 1012.4 v porastu, veter 62 km vzhod-sever-vzhod. sunki burje 116 km, vlaga 60 odst,, padavine 4.2 mm, snega 2.7 cm, nebo 7 desetin oblačno, morje razgibano, temperatura morja 0.1,
11.00 Radijski kole^1 otV Glasbena medigra; 1LmK'i,lji straln.i spored; 12.10 20 • Veselim; godci; 13.10	pe*
koncert;	14.00	Za m"*11t*.
in godce; 14.20 Melothi* -i#; vedrilo;	15.15	Lahka
15.45 Skladbe Trojan a	'Tu \
izvaja mariborski	P1'"? littL
sambel;	16.10	Utrinki	prfv
ture - Dušan Mevlja:	sifdjL
teske; 17.10 Popoldanski nični koncert; 18.00 pregled;	18.10	Poje	-Z,
komorni zbor- 18.30 mik; 20.00 Tedenski	'7Z
politični	pregied;	20.10
stične glasbe;	20.30	K^iil
igra -	Heinrich
»Razbiti vrč«; 21.30 Z* plesna glasba.
EXPRSs
ADRIA
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Blasbletto, Ul. Roma 16; Man-zoni. Ul. Settefor.tane 2; Mar-čhiO, Ul. Ginnastlca 44:	Rovis,
Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul. Setvi app arelli 58; Harabagiia v Barkovljah in Nieoli v Skednju.
THS! 4 pri* Ul. Cicerone st. * v tel. 29243
1
«Adria-Express* J seznam prihodnji*^ tov za Jugoslavijo*
19.-20. marca 1* y
Opatija - Re^JanJ«1' na - Ljubljana, •jo''} Branik - Zali hr,P»0st Gorica - Kanal -Soči - Tolmin -Ilirska Bistrica - n
- Pivka. 55. Vpisovanje do *>•
27. marca Sežana, Tomaj.
Komen, Vojštic*’
Vpisovanje do
nJeViC*',2.3.1955'
eSJCf'
«Adria-Express» frtrg<' v najkrajšem ske, navadne i ne vizume ter vizum®-
bi
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem. <,a’° kj cem vencev in cvetja, pevskemu zboru in vS* so spremili na zadnjo pot našo drago m»m°
JOŽEFO REGENT
se toplo zahvaljujemo.
Družini REGENT i"
Prosek-Kontovel, 28. februarja 1955.
pO
'mm?-
p
K
primorski dnevnik
1. marca 1955
SEJA GLAVNEGA SVETA SLOVENSKE GOSPODARSKO-KULTURNE ZVEZE V TRSTU 27. FEBRUARJA 1955
Za uresničenje določb in obvez
Memoranduma in Posebnega statuta
^ svojem poročilu je predsednik Slovenske gospodarsko-kulturne zveze dr. Angel Kukanja poudaril potrebo združitve čimveč slovenskih gospodarskih, kulturnih in prosvetnih organizacij, bajanje določb Memoranduma in Statuta, vzpostavitev in razvoj kulturnih stikov med jugo-sWanskimi in italijanskim narodom in krepitev ter razvoj slovenskega gospodarstva v Trstu
C,!’ie.de!i° dopoldne je v kri _cevi dvorani v Ul. Sitd	zasedal glavni svet
hrii,	gospodar sko-knl-
10( ZVfze, kateremu so rij fl05t' Prisostvovali tu-l-rnn,	predstava,ki
Tt:in'h dr,l5,ey ™ dru-mb[ZaSk'h usta”ov ter or-rjjli.jl CV 'n Predstavniki go-C(0 J.n bf,nesitih Sloven-prijjb, Se Prisotne, prav ki 1. pa	Predstavni-
in beneških Slo-
’,‘0liaV’v!°VUriie dr- Mer' oor;.’ prijema Nanuta, Iz i-
^»dolij:redana in Vojmirja Pfer!,o*>30’ 3e pozdravil
An«'l Kul *■“*** tOV' dr' Udaril HUkc"'Ja- Ha to je po-tiihen’ S0 v novem poli-toooij1 Poto2aju dani vsi f,nje Za vsestransko pove-;itec2 sl,t<0v in sodelovanji, ler tržaškimi in goroškvni batert kmi Slovenci, za tisi, n }e .treba doseči vse statut	’	k*	Posebni
Sl on. zad°tavlja tržaškim
™encem.
Podal \tT' Kukanja je nato ttiaut. rno Poročilo o doti jjh' ni delu in ciljih, ki
l°doinLSG^Z P°stavila za
nJe0ou°ri'f Ker °b)avlJamo c<loti -ferat posebej in v n’ ?laj 1« omenimo, da J°^e lt. ^dili po vrsti dr.
” Pravili a’ ki je g°vor‘l
ne ^ . uPorabe slovenšct-tj'n'iefc3CIUnem življenju, p roj. > tiLr"hratom o vpraša-c,’“nskega šolstva 80sPodr^Vprašanju našeg
nlu .i,,, ™1«"* o vpraša-Oblojj OLens*c«oa šolstva, dr. Oosr,® vPrašanju našega 0 tal vVa: Drago Pahor t/balft ?* tu* Slouenceu .n jmr°bec o podpori
*n*lcim j”'0 0 poapori s'.o-tJ>n, p kulturni TO ustano-se referate bomo ob-
Pn*k«n
Mujjj •'-jeruce oomo vo-
.P riuslednjih števil-
useSn dnevnika, saj t'tb,n,SVOje nadvse važne l,čjo I Zaslužijo kar naj-P0 Pojornost.
'»čel 'Cr<l^eni odmoru je Ulskus>jo M. Bambič, ^pr°žal, ali Posebni ',,Ce dr-CU' tU(ii jugoslovan-'®le	in jim daje.
^0n* ju°V,Ce *Cot pripadni-%pj„e tt°slovanske etnične ■•'ti. Qj Tla Tržaškem ozem-tedni 'lovom
mu je pred-*e6m j, le dejal, da Po-:QvijansllUt ne omenja dr-? in j ter govori samo iun0'^Sem Področju žive-P>ni, J ouansld etnični skuhani, °slovanski driav-Poie^ 1 s,a!no bivajo na Icoj področju in ki so tu-P*ej ,°3e"‘. bi rorej po ’®te pr„B morali uživati
•‘“''janski'00 fcot SIovenci z
!P j , n državljanstvom tržaški.0 n'rn bivališčem na T0„ ? ozemlju.
°8. dr m‘lu-
n# Teferm ekleva Je plede t’ePslcirH k ° Podporah slo-Oatn 0n ^Plturnim ustano-
'■onč„0 .
da3e,„dr’ Kukavja še
Štirni 1 l*vršni nrihn~
t
zaradi preme
Misel in potreba, da se ustanovi naša zveza, se je porodila iz spoznanja in teženj, naj združijo tržaški Slovenci vse svoje napore na gospodarskem in kultur-no-prosvetnem področju v borbi za obstanek in uspešnejši razvoj slovenskega gospodarstva in kulture na Tržaškem, ki sta jamstvo za naš narodnostni obstoj in našo narodnostno rast, porodila se je iz potrebe, da si tržaški Slovenci ustvarijo kar najbolj reprezentativno telo, ki bo učinkovito zastopalo, branilo in pospeševalo njihove gospodarske in kulturne koristi na njihovi zemlji; ki bo vzporejalo in podpiralo dejavnost obstoječih in bodočih slovenskih gospodarskih, kulturnih, prosvetnih in telesno vzgojnih organizacij, društev in ustanov, ne glede na o-predeljenost ali različnost političnega naziranja njihovih članov, kajti nobenega dvoma ni, da je v gospodarskih in kulturnih vprašanjih in potrebah Slovencev toliko in takšnih skupnih momentov, da morejo in morajo nanje pristati Slovenci na Tržaškem mimo in pre-
10. Društvo slov. srednješolcev;
11. Slovensko planinsko društvo v Trstu;
12. Slovenski taborniki na Tržaškem in
13. Tržaški filatelistični klub ((Lovrenc Košir».
Po ustanovitvi je pristopila kot članica še Zveza slovenskih prosvetnih delavcev.
Občni zbor je izvolil v
pravilih predvideni izvršni odbor in nadzorni svet ter sklenil, da bodo tvorili glavni svet zveze odposlanci posameznih njenih članic, katerim je bilo določeno tozadevno število po pomembnosti, moči in obsegu interesov, ki jih zastopajo na gospodarskem in kulturnem področju.
Skupno število odposlancev je tako naraslo na 45.
Pomen in delo SGKZ
Novo zvezo je čakalo in čaka ogromno delo; tega se je izvršni odbor in glavni svet zavedal; toda zvezo in njene članice bodri in daje pogum spoznanje, ki je bilo izrečeno takoj na ustanovnem občnem zboru, da sadovi uspehov, ki jih bomo dosegli, ne bodo omejeni samo na tiste, ki so zvezo ustanovili, ali ji pripadajo z naknadnim pristopom, temveč bodo last vseh, ki gledajo na naše delo s simpatijami in nas moralno podpirajo in bodo last tudi tistih, ki danes z ozko strankarskega stališča odklanjajo
dela posameznih njenih članic.
Iskati bo treba pravo ravnovesje med delom zveze in delom njenih članic, tako da se bodo druga z drugimi izpopolnjevali in potencirali.
Za to našo zamisel in za te naše cilje se bomo borili vztrajno in odločno, kakor je to bila odlika našega človeka v daljni in bližnji preteklosti, kakor bo -in o tem niti najmanj ne dvomimo — to odlika našega mladega rodu, čigar vstajanje in vključevanje v javno življenje obeta kar
Člani glavnega sveta med čitanjem predsednikovega poročila
m on« UUTn|m ustano-i* n z°ril na dejstvo, da U j()i;?leda**®že «Verdi» ^Oa n dobilo iz občiu-’l0l> lir „ aeuna 143 rnilijo-r°zne S^ore, medtem ko pT°rQčm slavke v letošnjem
JSufc kažej0’ da bo
:ob>io ol. “Teatro N uovo» ,0inih	milijonov lir
ZyonPlih £°r'. To si vel]a *tat„t’ 3t’ Posebne-da	jasno raztud-
'bie 0 0 slooenske kul-®oice i anove uživale iste po ‘jot italijanske.
.fiTicina Va^anjlh Modesta s1	Rada Rauberja,
*!'*' « SNcala P°iasnila v
1 M«tice m 80,0 Glasbe-os„ ’, 3e Predsednik
Ne. č°nl kred>og dr. M. har ,n 5e obvezal, da
bS T,°db0r SK°Z Poti. ^bocni V° brošure, ki In01 ,laiu/' se<iilo Poseb-l(0o “tu'“ z ustrezno raz-
»o'1 najua”njn- 3* Tlat0 PO-do"0380 *kU'Pe. M l “°, in 020 rned raz-
da MClr P°treb° P°
turi n**cim * .rtzna stalnost
S’ forma,« d“
a> ' o Ukine Gcut,-£>Ztl° Som“’ d" ',0 *™za ho pja i j stall*č* do v?th»o n nhudskega štet,a, J* Pfof s nedavna izoaja-icftpju ‘itd’flTeria o tem
z:zvrht' °db-
la' 0?e^eoo “ Sred0 ttidi
soe SK^dlaB“l; Prote,,	izrazi
t sl J z.nradi preme.
* e «1- zaradi p
Poštne u
na op« Pi5Čančep* ®
»bet l,e,lce ciun^	P°*to
ne SKGz	»Krvnega
l°a *	°	bolest"
i Poudaril ,*t,°3e'n Potq.
■t^om^ P-^al osna-ili o ®eUernl«	n0slo«.
>fr- <ZrT\kTrr-
bi\0	^	ate-
P°pr“^> je Vit,,”"»‘o nB	30 Objav
n“	■‘"ni.	so-
ko njihovega političnega prepričanja v korist slovenske nacionalne skupnosti.
s takim pojmovanjem se na eni strani osredotočijo gospodarske in kulturne slovenske sile na Tržaškem v skupnem naporu, na drugi strani pa se s tem sprosti politična dejavnost slovenskega delovnega človeka na našem ozemlju v borbi za napredek, demokracijo in pravične socialne odnose med ljudmi.
Ta misel in potreba, ki sta 5 vlekli vsa zadnja leta kot rdeča nit v našem življenju. je dobila še večji poudarek in skoroda nujno ^.rodornost ob dozorevanju dogodkov, ki so rodili Memorandum o sporazumu, podpisali v Londonu 5. oktobra lani.
In kakor pogosto v nedavni preteklosti, da ne ie-čemo skoro vedno, so dale pobudo za ustanovitev nase zveze tiste organizacije m ustanove, ki so od leta 1945 dalje bile najbolj delavne, polne pobude in po svojem sestavu, številu članstva in ciljih množične, uspesne, obče slovenske na gospodar-škem in kulturnem področju.
Tako se je zgodilo, da so Slovensko-hrvatska prosvetna zveza, Gospodarsko združenje in Kmečka zveza dali pobudo za pripravljalni odbor, ki naj bi opravil delo za ustanovitev zveze. Stvari so za tem kmalu dozorele in 28. novembra lanskega leta je bil sklican ustanovni občni zbor novega organa, ki mu je bilo dano ime Slovenska gospodarsko-kulturna zveza v Trstu, in v čigar pravilih so našle izraz uvodoma navedene težnje in potrebe.
Po svojih odposlancih je bilo na občnem zboru zastopanih naslednjih trinajst organizacij, društev ali ustanov;
1. Kmečka zveza v Trstu;
2- Slovensko gospodarsko združenje;
3. Slovensko - hrvatska prosvetna zveza, ki se je na svojem zadnjem občnem zboru 30. januarja t. 1. preimenovala v Slovensko prosvetno zvezo;
4. Slovensko narodno gledališča v Trstu;
5. Narodna in študijska knjižnica;
6. Glasbena Matica;
7. Podporno društvo »Dijaška Malica«;
8. Ljudska knjižnica;
9. Odbor za zgraditev Kultu rnega doma;
sodelovanje, bodo skratka, last našega človeka na njegovi zemlji, bodo pomagali v borbi za njegov obstoj in razvoj in pri oblikovanju njegove duhovne podobe in njegovega zadovoljstva. Iz tega izhaja na drugi strani nujno, da postane zveza predstavnica vseh Slovencev in prav zaradi tega je potrebno, da se zavzame za vsa vprašanja, ki se tičejo gospodarskega in kulturnega življenja tržaških Slovencev.
Kaj kmalu je bilo očitno, da se mora delo razvijati vzporedno v dve smeri in sicer, rekli bi, na notranjem torišču, to se pravi v razširjevanju idej in teženj, ki jih zastopa; v nakazovanju in obdelavi vprašanj iz gospodarske in kul-turno-prosvetne problematike našega človeka in naše zemlje v njihovem teoretskem in praktičnem reševanju, v pobudah njenim članicam in koordiniranju in podpiranju njihovega dela; in na zunanjem torišču, to se pravi, zastopati, braniti in zahtevati pred in od odgovornih oblasti, javne u-prave i« javnih uradov praktično in dejansko uresničitev spoznanih in dognanih gospodarskih m kulturnih potreb in koristi tržaških Slovencev. Pri vsem tem pa je treba imeti pred očmi, da zveza sama ne sme prevzemati niti mvtvičiti
najbolje.
Ta odlika je pač pripomogla do tega, da smemo govoriti o našem obstoju, o naši usodi, o naših potrebah z govorico in naglasom, ki ga sedaj uporabljamo, potem ko so nas hoteli zbrisati kot nacionalno in socialno skupnost.
Naše prebivalstvo, ki je najaktivneje vztrajalo in odločno stališče jugoslovanskih narodov ob simpatijah, ki so jih oni in njihovo vodstvo znali pridobiti pri demokratičnih naprednih silah v svetu, so dosegli, da je kljub vsem blizu in daleč nasproti delujočim silam tržaško vprašanje bilo rešeno, čeprav ne v skladu s človečanskimi načeli in pravico, vendarle tako, da je bila s Posebnim statutom uzakonjena vrsta izbojevanih etničnih, gospodarskih in kulturnih pravic tržaškim Slovencem. To je sicer težka žrtev za nas in naše rojake v svobodi, toda prenašamo jo v prepričanju. da je bil s tem ohra-rjen mir in so bili take podani temelji mirnega sožitja obeh tu živečih narodnosti.
dbor, Jci .. 5Jteje danes 14 članov, je imel doslej 6 sej. Na njih so bile očrtane prve naloge in zasnovane prve metode dela, ki so bile deloma tudi tu zgoraj naznačene. Med temi je bila že koj v začetku uvidena potreba po
ustanovitvi v pravilih predvidenih komisij. Tako imamo danes dve komisiji; gospodarsko in kulturno-pro-svetno komisijo. Obe štejeta trenutno vsaka po 9 članov. Komisiji obravnavata posamezne probleme, katerih rešitev predložijo v o-dobritev izvršnemu svetu. Le-ta pa daja na drugi strani pobude komisijam za obravnavanje raznih problemov. V načrtu je sedaj še ustanovitev komisije za te-lesnovzgojna vprašanja, ker so ta tesno povezana z mladinskim vprašanjem na splošno, ki je zadnje čase v dobršni meri ravno po zaslugi nekaterih v zvezi včlanjenih organizacij in društev naletelo na zadovoljivo zanimanje.
Deio zveze preko komisij in delo v samih komisijah se je izkazalo za smotrno in učinkovito. Komisije prehajajo pri obravnavanju problemov v podrobnosti in strokovno obdelavo, kar v izvršnem svetu samem ni vedno niti mogoče, niti potrebno niti koristno.
Ce smo prej rekli, da se mora delovanje zveze razvijati vzporedno v dve smeri; v notranje In zunanje, potem naj služi današnje zasedanje glavnega sve-'ta prav drugemu namenu. Pokazati na sadove začetnega dela in mapifestativno in avtoritativno z vašim pristankom in odobrenjem
iznesti današnje sklepe v javnost in oblastem, zato da jih slednje, kolikor se njih tičejo uresničijo, je eden glavnih namenov današnje seje.
Čeprav niso niti izvršni odbor niti obe komisiji de-vali že sedaj v nemar splošnega gospodarskega položaja Trsta in problemov, ki so s tem v zvezi ter zato dali svojim članicam nekatere pobude in napotila, kakor na pr. med drugimi o vprašanju proste cone, obmejnega prometa, mešane trgovinske zbornice za pospeševanje prometa z zaledjem ter zakona o socialnem zavarovanju kmeta, je vendar naravno, da sta se pozornost in napori i izvršnega odbora i komisij osredotočili okoli gospodarskih, kulturnih, jezikovnih in šolskih problemov, ki izhajajo iz Posebnega statuta in ki so našli v njem tudi formalno priznanje in uzakonitev.
Z Memorandumom o soglasju, ki je bil podpisan v Londonu 5. oktobra 1954 in z njegovim sestavnim delom, Posebnim statutom, je bil sprejet temeljni okvir za pravice in položaj Slovencev na Tržaškem. Italija kot ena izmed podpisnic Memoranduma, je z njim sprejela določene obveze v pogledu ravnanja s pripadniki jugoslovanske etnične skupine na Tržaškem ozemlju, kar se tiče gospodar-
Predsednik zveze tov. Angel Kukanja čila poročilo
stva, šolstva, jezika, kulture in ostalih nacionalnih pravic. Ob pravilnem izpolnjevanju sprejetih obvez od strani italjanske vlade so dani temelji in pogoji za miren, vsestranski razvoj i* napredek prebivalstva tega ozemlja in našega mesta v duhu narodne strpnosti, skupnega dela in naporov za prospeh naše dežele m vseh njenih ljudi.
Naglašamo; našega mesta, kajti Trst je ravno tako naše, slovensko, kot je italijansko mesto, to je, da smo mi Slovenci ravno tako njegov enakopravni sestavni del, ki je za njegovo rast in napredek dal svoj sorazmeren in nič manj pomemben delež na znoju, žrtvah in krvi. In slovensko lice in slovensko delo in duh, kolikor ga je in nam ga priznajo ali ne priznajo, ie ravno tako tržaško ter vzidano in oaraženo v njegovih stavbah, v njegovih cestah, pomolih in pristaniških napravah, kakor je tržaško in se zrcali ravno tam delo in duh ostalega prebivalstva tega mesta.
Vse določbe Statuta so enako važne in se morajo vse enako izpolnjevati
Ko človek bere in proučuje Posebni statut, kaj lahko .ugotovi, da so vse njegove določbe med seboj povezane v organsko Celoto in med seooj izpopolnjujoče se; da ena določba prinaša drugo; da ni mogoče ločiti jezikovnih pravic od šolskih, kulturnih od gospodarskih predpisov. Tesno so pač povezane ene z drugimi v raznoliko enotnost, kakor je človeško dogajanje in narodno izživljanje v svoji raznovrstnosti različno in enotno. Zato konec koncev ne smemo in ne moremo delati med posameznimi določbam' razlike po njihovi pomembnosti. Za nas. za nase življenje so vse enako važne in se morajo vse enako izpolnjevati. Ko terjamo, da se ;zpolnijo obveze glede uporabe slovenskega jezika v
pismenem in ustnem občevanju Slovenca t državnimi in drugimi javnimi uradi, glede slovenskih napisov na javnih ustanovah in zopetne uvedbe slovenskih krajevnih imen, pomislimo v istem hipu na slovensko šolo, na njen obstoj in rast, na našega šolnika, da se mu priznata pravni in ekonomski položaj, ki pripada njegovemu stanovskemu tovarišu italijanske narodnosti. Sola nas nujno spravi v stik z našo kulturo in prosveto, ki ji mora javna u-prava nuditi iste pogoje m sredstva za razvoj, kakor c-stalim neslovenskim kulturnim in prosvetnim ustanovam našega področja. Saj je naš človek ne samo davkoplačevalec. marveč tudi sotvorec usode in gmotnega napredka mesta in dežele. Ce mu pripada soraz-mereu delež V. bremenih,
mu mora pripadati enak delež v, pravicah in ugodnostih.
Zlasti našemu kmetu, kt tvori skoro izključni del kmečkega prebivalstva našega področja in ki je bil doslej zapostavljen, je potrebna nujna gospodarska pomoč; potrebno je pritegnit; ga v sodelovanje v upravna telesa in urade, ki odločajo o kmetijstvu. Pa tudi v ostale upravne urade, v ustanove in urade trgovinskega in industrijskega značaja, v davčne komisije spada Slovenec kot enakopraven državljan Ne zahtevamo privilegijev; terjamo le, da se popravi pretekla krivica in da se nam nudi možnost svobodnega enakopravnega razmaha kot zavednim in tvornim članom usodne skupnosti vsega prebivalstva tega ozemlja.
Od 192 odlokov generalnega komisarja se skoro nobeden ne tiče Statuta
Ko se nam tako grmadijo problemi in upravičene zahteve, ki so seveda obstajale tudi pred in izven statuta, moramo pa vseeno predvidevati neki vrstni m časovni red v realizaciji določb Posebnega statuta. Jezik in šola se nam zdita prvobitna, tik za njima, če celo ne vštric, pa določbe, ki dajejo slovenskemu človeku socialno, državljansko in ekonomsko enakopravnost.
Razumemo tudi, da bo u-veljavljenje statuta postopno. Ne domišljamo si, da bn
Podpisovanje pravilnika o mešani jugoslovansko-italijanski manjšinski komisiji, ki je predvidena na temelju londonskega sporazuma. Za Italijo je pravilnik podpisal minister Henzo Cairobio, za Jugoslavijo pa državni podtajnik
Pt-ler lvičevic
zveznem izvršnem svetu
vse spremenjeno cez noc, vendar moramo pribiti, da je po štirih mesecih, odkar je statut stopil v veljavo, bilo od pristojnih oblasti storjenega vse premalo v tem pogledu.
Ce prelistamo, na pr. vseh šest lanskoletnih številk in šest prvih številk letošnjega Uradnega vestnika, ki ga izdaja Generalni komisariat vlade za Tržaško ozemlje, bomo videli, da je izšlo leta 1954 nič manj nego 125, v letošnjem letu doslej 67 dekretov, toda med njimi prav ali skorb nobenega, ki se tiče izvajanja Posebnega statuta.
In vendar so med objavljenimi dekreti tudi taki, ki gotovo niso niti bili nujni niti ne zarežejo pozitivno pomembno v gospodarsko ali kulturno življenje našega področja. Najmanj, kar bi vladni komisar lahko storil, je, da razveljavi o-stanke zakonodaje iz časa fašizma, ki ji je bil cilj zatiranje in raznarodovanje Slovencev, a je danes v kričečem nasprotju z duhom in črko Posebnega statuta. Zato se ima.io takoj razveljaviti med drugim določbe člena 122 civilno-pravdneea postopnika in čl. 137 kazen-sko-pravdnega postopnika, ki prepovedujeta uporab') slovenščine pred sodišči in določbe drugih zakonov, ki so v ostrem nasprotju s sprejetimi obvezami.
Razveljavljenje takih zakonov in uveljavljenje določb Posebnega statuta so preizkusni kamen za dobro voljo pristojnih krogov. Naše ljudstvo hoče verovati, da bo do !ega prišlo, čeprav si ne zakrivamo, da Lomo imeli še težave, da
bomo morali premagati še marsikak odpor. Toda obenem se hočemo potruditi, da dokažemo, kako je za vse, Slovence in Italijane, tega mesta m področja, pogubno zanemarjanje izvajanja posebnega statuta.
Izvršni odbor je na podlagi opisanih razglabljanj in ugotovitev prišel do zaključka, da zgosti nekatere svoje zahteve, ki jih smatra zaenkrat za časbvno primerne in ki odražajo splošne zahteve vsgga slovenskega prebivalstva, v nekaj točk in misli, katerih vsebina in dokončno besedilo , bo predmet današnje diskusije in vaših sklepov. To besedilo, imenujemo ga spomenica, naslovljeno na vladnega Generalnega komisarja, vam bo prečital tajnik zveze. Ker pa bodo posamezne misli in točke te spomenice še predmet današnjih koreferatov, se moje poročilo ne bo spuščalo v njihovo razlago in utemeljevanje.
Zmotna bi bila misel, da bo zadostovala spomenica ali enkraten nastop, da se uresničijo določbe Posebnega statuta. 2ivljen.ie na splošno je urejeno tako, da je uspeh podan in zagotovljen z neprestanim zavzemanjem in trdim delom vseh. Zategadelj tudi mi ne bomo odnehali, saj je v plemeniti borbi za skupne cilje in sadove, ki jih bodo delčžni vsi Slovenci tega področja, veliko zadoščenje za vse setrudnike in borce.
Naše delo pa bi bilo enostransko, če se bi izčrpavalo v samem poudarjanju naših pravic in gledanju na nas samih, Svoje delo ho-
če zveza zlasti v gospodarskem pogledu uokviriti v gospodarske napore vsega mesta in dežele za razvoj in blagor obeh.
V tem pogledu je že dala naravnost ali po svojih članicah nekatere pobude in napravila nekatere korake. Omenili smo že vprašanje proste cone, ureditve osebnega m blagovnega obmejnega prometa, mešane trgovinske zbornice v Trstu, ki gredo preko interesov zgolj slovenskega dela prebivalstva in zadevajo koristi vsega prebivalstva tržaškega področja.
Naša zveza, katere pridevnik je tudi kulturna, hoče računati z dejstvom, da je
sicer potrebno čuvati in razvijati našo kulturo in prosveto, da pa	je	najboljši
način spoznanja narodov in sporazumevanja z njimi, ako se na eni strani seznanimo s kulturnimi	vrednotami
drugih, na drugi strani pa poskrbimo, da	se	vrši ne-
prestana izmenjava raznih kulturnih vrednot. Zato bo naša zveza tudi v tej smeri storila, kar bo mogla kajti cd pravilnega poznavanja gmotne	in	duhovne
kulture slovenskega naroda posebej in jugoslovanskih narodov na splošno, po italijanskem narodu in narobe, je pričakovati, da bodo odpadla marsikatera nesoglasja.
Bodoče naloge
S tem pa bi bili že prišli na bodoče naloge naše zveze, poleg tistih seveda, ki so že zapopadene v njen h pravilih ali izhajajo iz njenega programatičnega gledanja na dogajanja v našem mestu in deželi.
Kakšne so te naše naloge?
Ker je nesporno, da bodo naši nastopi in naše delo imeli tem večji uspeh, čim enotnejši se bodo tržaški Slovenci pojavili na življenjskem torišču v osnovnih vprašanjih njihovega gospodarstva in kulture in ker je nedvomno mogoče najti heštevilno stičnih točk ,v teh vprašanjih, ne glede na raznoličnost političnega nazirapja in gledanja Slovencev, bo zveza stremela za tem, da združi okoli sebe čim več, ako ne vseh, gospodarskih in kulturno-
kolici se bodo krepili pogoji za dosego vseh v Posebnem statutu uzakonjenih in na splošnih človečanskih načelih slonečih pravic, zahtev in potreb Slovencev na jezikovnem in šolskem, kulturnem, socialnem in gospodarskem področju v sklopu interesov samega Trsta in njegovega podeželja.
2. Neprestano vztrajanje pri oblasteh, da se postopoma, toda pospešeno oživotvo-rijo v korist Slovencev vse določbe in obveze Memoranduma in Posebnega statuta v duhu narodnostne strpnosti in sožitja obeh tu živečih narodnosti.
3. Prizadevanje, da se kulturni stiki med jugoslovanskimi narodi in 'italijanskim narodom vzpostavijo, razvijejo in poglobijo, kar more
Slovenska gospodarsko-kuiturna zveza je v nedeljo ponovno postavila zahtevo po izvajanju določb Posebnega statuta. Med njimi je tudi določba o dvojezičnih napisih. Kljub temu pa se ta določba ne izvaja niti v slovenski občini Devin-Nabrezina, ki je še vedno niso vrnili napisnih tabel, ki jih je policija na ukaz Winiertona nasilno odstranila.
prosvetnih ustanov in organizacij Slovencev na Tržaškem. Tak mogočen in enoten blok bo imel veliko lažje delo za dosego vseh v Posebnem statutu predvidenih in uzakonjenih pravic na gospodarskem, kulturnem in nacionalnem področju. Svoje težnje in potrebe svojih članic bo zveza iznašala vzporedno s potrebami in koristmi vsega tržaškega gospodarstva.
Ko zahtevamo in bomo tudi v bodočnosti nenehno zahtevali od pristojnih či-niteljev realizacijo vseh določb Posebnega statuta, nas pri tem ne bo zavajalo pretirano samoljubje in pozaba na drugorodne državljane.
S takim gledanjem in ravnanjem ne bomo samo zadostili etničnim načelom, marveč si bomo pridobili pri naših naporih podporo naprednih, demokratično mislečih Italijanov, ker se jim bo zdela naša borba na tak način upravičena in njihovemu mišljenju bližja.
Potemtakem smemo nakazati bodoče delo Slovenske gospodarsko-kulturne zveze v Trstu v naslednjih točkah:
1. Skrb in borba za to, da se v dani politični situaciji združi okoli zveze čim več slovenskih gospodarskih, kulturnih in prosvetnih ustanov, organizacij in društev. S tako močno in enotno celoto Slovencev v mestu in o-
dovesti do boljšega medsebojnega spoznavanja in razumevanja ter sodelovanja na kulturnem torišču. S tem se bodo ustvarili pogoji za medsebojno spoštovanje in mirno sožitje obeh narodnosti.
4. Prizadevanje za okrepitev in razvoj slovenskega gospodarstva ob zavesti, da je del vsega tržaškega gospodarstva; tako prizadevanje je istočasno prizadevanje za dvig splošnega tržaškega gospodarstva.
Naša borba in napori v tej smeri bodo naleteli prav gotovo na razumevanje in podporo politično napredno usmerjenih in demokratično mislečih posameznikov in skupin italijanske narodnosti.
V luči teh spoznavanj in programskih dolbčb se bo razvijalo delo naše zveze v bližnji bodočnosti.
Se en napotek želi Izvršni svet sporočiti odposlancem glavnega sveta: Kar se tu ugotavlja, kar se bo danes razpravljalo. sklepalo in sklenilo, naj postane last vsakega udeleženca seje, zato da jo ponese v javnost in tako postane last in spoznavanje vsakega slovenskega prebivalca.
Ob takem delu bo zveza upravičila svoj obstoj in o-mogočila svoj razvoj v neposredno korist slovenskega človeka in njegove zemlje in posredno vsega prebivalstva tržaškega področja.
J. marce
	m. r, I ) i IR c	V		[N BENEŠXI DNEVNIK			
'M DEMOKRATIČNO IZl/AJ/INJE					kmhCkih poanc	rum	V fiOKICI
Demohristjanski agitatorji poskušajo razbiti prizadevanje kmetov za sestavo enotne kandidatne liste za vzajemno blagajno
Volitve za vzajemne kmečke blagajne se bližajo in kmetje hitijo s sestavljanjem kandidatnih list, na katerih naj bi bili najsposobnejši iz njihove srede, ki bodo volili upravne svete blagajn v splošno korist kmečkega ljudstva. Po goriških vaseh kakor v Doberdobu, Sovod-njah in Steverjanu, kjer je izključno slovenski kmetski živelj, tam so uspeli sestaviti enotne liste, ne glede na politično prepričanje posameznih kandidatov. To je zelo hvale vredno in so taki kandidati tudi poroštvo, da bodo vzajemne blagajne pravično in nepristransko delovale v korist tistih, ki bodo po zakonu primorani plačati določen prispevek v te blagajne.
Tudi mesto Gorica s periferijo ima dokaj kmečkega prebivalstva; nekdaj samostojne kmečke občine in frakcije teh občin so bile leta 1926 priključene v mestno občino, a so le ohranile svoje kmečko lice. Tako imamo v mestni občini precej kmetov v Ločniku, pri Sv. Roku, na Solkanskem polju in na Ci-
nografu. kjer se mešajo narodnosti, dočim so kmetje v Standrežu, Podgori, Pevmi, Oslavju in $t. Mavru, ki spadajo tudi v mestno občino. Slovenci.
V Gorici so na predlog organiziranih kmetov iz Stan-dreža. skušali sestaviti enotno listo, na kateri naj bj bili najbolj zmožni mož.ie obeh narodnosti, ki naj bi vzorno vodili vzajemno kmečko blagajno v mestni občini. V ta namen so imeli kmetje povsod svcje sestanke, na kalnih so izbirali posamezne najbolj sposobne kandidate. V sorazmerju z glasovi, se je na teh sestankih tudi predlagalo pravično številčno razmerje kandidatov, ki naj bi zastopali posamezne dele mesta. Standrež naj bi imel 4 kandidate. Ločnik 4 Gorica-mesto 4 ter Podgora, Pevma. Oslavje in St. Maver skupaj |
kandidate, kar bi znašalo skupno 15 predpisanih kandidatov.
S temi predlog) so bili slovenski in furlanski kmetje živpči v goriški občini zadovoljni. ker bi bila taka lista res demokratična, brez poli-
tičnih predsodkov ter nepristranska. Nenadoma pa je stopil med kmete g. Balla-ben, zastopnik in vodja dr-mokristjanske kmečke organizacije (Coltivatori diretti) in zahteval, naj se lista spremeni tako. da bo v Ločniku 5 kandidatov, v mestu 5 in v Standrežu 5 kandidatov. Tako ravnanje se je zdelo kmetom nepravilno in nedemo-j kratično, zato so njegovo za-j lit.- vo odbili in v nedeljo sklicali sestanek izbranih kandidatov pri »Zlatem jelenu« v Gorici. Tu bi morala biti na pobudo kmetov samih dokončno sestavljena kandidatna lista, pa je na sestanek prišel tudi demokristjansk občinski svetovalec Lutman od Sv. Roka, ki je razbil sestavljanje te lisi e in zahteval drugo, kakršna bi bila pač po
|p -
BBB11%
- Iffll	-
jrf-.' y kli -A Sli' k j
‘ 1 "A ^ - .j ftfsi
NA SPLOŠNO ZMAGE DOMAČIH V 21. KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA ŠE VEDNO ZMAGE FAVORiTOV NA SVETOVNEM HOKEJSKEM PMN?
S sijajno igro Triestina pogazila Juventus
Milan se vrača v formo, Bologna pa Je po porazu na domačem igrišču zopet zaostala - Udlnese tudi v Genovi neporažen
Kanada vedno bolj v ospredju Tudi Rusija doslej ni izgubila
S SOBOTNE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Svetovalec KPI Poletto za avtonomijo treh pokrajin brez vključitve Trsta
1 udi PSDI glede dežeioe avtonomije nu demokristjooskem stališču
Na zadnji seji goriškega pokrajinskega sveta je predsednik odv. Culot govoril o deželni avtonomiji. Njegov govor bi lahko združili v sledečih točkah:	če bodo dežele
ustanovljene po vsej I tal .j i, bo naravno ustanovljena tudi naša dežela; vključitev Trsta v našo deželo je absolutni pogoj za njeno ustanovitev; dežela naj ima posebni statut z največjo samostojnostjo in okrepitvijo pokrajin; ustanovitev pokrajine Pordenone; vnesti v zakonodajo prehodno določilo, ki predvideva sklicanje pokrajinskih svetov 30 dni po ustanovitvi tržaškega pokrajinskega sveta.
Za njim je o deželni avtonomiji spregovoril sve tovalec KPI Poletto. ki je dejal, da se avtonomna dežela mora ustanoviti ne glede na to. če Trsta sedaj ni mogoče vključiti vanjo zaradi njegovega posebnega položaja. Predvideval je možnost ustanovitve pokrajine Pordenone, ki > ■•>? bi predstavljata skupno z Gorico protiutež videmski pie-moči. Nadalje je dejal, da mora dežela izražati demokratične težnje prebivalstva.
Tudi goriška PSDI je na nedeljskem zborovanju v Gia-diški sprejela resolucijo, v kateri izraža mnenje, da mora biti Trst vključen v deželo, ki naj bi bila z ustanovitvijo pokrajine Pordenone torej sestavljena iz štirih pokrajin.
Stališče goriških demokristjanov po vključitvi Trsta je treba iskati v stališču trgovskih m političnih krogov v Gorici, ki so že pred sedmimi leti z vrsto resolucij vladi zahtevali od nje odložitev ustanovitve dežele, kar so tudi dosegli. Danes imajo druge načrte. Ker bo dežela ustanovljena. zahtevajo kot pogoj za njeno ustanovitev vključitev Trsta; če pa Trsta ni mogoče vključiti, potem dežele s posebnim statutom ne sme biti, skratka ne sme priti do deželne avtonomije, kot ni prišlo do tega pred sedmimi leti na
organizirano zahtevo goriških demokristjanskih krogov, o čemer je predsednik Culot v sobotnem govoru govoril z velikim ponosom, ker naj bi to dejanje rešilo ne le našo pokrajino. ampak celo del ozemlja naše republike (!)
Bil]
»SIMON GREGORČIČ« GORICA
V SOBOTO 5. marca ob 20.70 pri «Zlatem pajkua v Gorici premiera
Srečni dneVi
komedija v 3 dejanjih.
Spisal: Claude-A. Puget, Prevedel: Ciril Kosmač. Michel Boulhet: Filibert Benedetič; Oliver La-prade:	Bogdan Šuligoj;
Bernard Cassin:	Borut
Leban; Pernette Lapra-de: Lilijana Bonini; Ma-rianne Cassin:	Vanda
Rdjic: Prancine Cassin: Marjuča Cadario. Režiser F. Benedetič. Šepetalec: Aleš Gruden.
V NEDELJO 6. marca ob 16. uri PONOVITEV.
REZULTATI : Bologna - Hotra Fiorentina - Satnpdoria Genoa - Ldinese Lazio - Atalanta Milan - Catania Nova ra - Spal Pro Patria - Inter Torino - Napoli Triestina - Juventus
LESTVICA:
Milan Bologna Homa i- iorentina Ldinese Inter Juventus Torino Sampdoria Napoli Genoa Triestina Catania Atalanta Lazio Novara Spal
Pro Patria
I gostov. prevzamejo domači njegov prodor je pomenil ne-1-3 igro spet v svoje foke in iz- i varnost za Violo v vratih. Po 1_0 razijo očitno terensko premoč j dolgem, dolgem času, so gle-
1-t | v ’35’ s četrtim golom, ki ga 1 dalci Sabbatellj ploskali pri 10 doseže Secchi. Ganzer se pre- j odprti sceni...
2-0 bije naprej in poda Sabbatelli. »HANIBAL ANTE PORTAS«
21	13	5	3	48	22	31
21	11	6	4	40	28	28
21	8	U	2	33	24	27
21	10	6	3	30	22	26
21	9	6	6	30	23	24
21	8	7	6	33	29	23
21	8	7	6	34	32	23
21	9	5	7	23	25	23
21	7	6	8	29	27	20
21	6	8	7	26	25	20
21	5	10	6	>1	21	20
21	6	7	8	23	36	19
2t	5	8	8	24	26	18
21	4	10	7	19	21	18
21	7	4	10	24	33	18
21	6	4	II	22	32	16 j
21	3	9	9	15	24	m!
21	2	5	14	14	34	9 j
ig	riš	ču		je	Trie- :	
2-0 Ta kot vedno z drihlingom 0-1 preigra Corradija in poda na 1_0 sredo Secchiju. ki iz neposred-4-2 r.e bližine z lahkoto plasira. »SIGNORA JUVENTUS*... 'tako pravijo torinski b«lo-
ta .laskav naslov, a danes ne več, od spoštovanja vredne »signore« je ostal le še spomin in... kopica slovečih imen kot so Boniperti, Viola, Muc-cinelli, Ferrftrio. Manentej Bronce, Praest in še druga. Tuda kaj pomagajo imena, če pa ni igre, tiste kolektivne igre, kj edina vodi k uspehu. Res je. da je tudi tem od časa do časa uspelo narediti nekaj mojstrskega, a vsekakor odločno premalo, da bi mogli preokreniti usodo tekme, ki
Pokvarjeno maslo ni bilo iz Praprotnice
Večtna mlekarn v Beneški Sloveniji prodaja maslo v Trst. Med njimi tudi mlekarna iz Praprotnice v dreški občini. Proizvodi te mlekarne, k, je zelo visoko v hribu so zelo cenjeni. Toda prejšnji teden se je pripetilo ne»»j nenavadnega, kar je zelo razburilo domačine.
Tržaške oblasti so poslale die.ški občini obvestilo, da morajo zadružniki praprotmške mlekarne plačati nad 450.000 lir globe ker naj bi v Trst poslali pokvarjeno in z drugo maščobo mešano maslo. Toda dreška občina je ugotovila, da pokvarjeno maslo ni bilo proizvod praprotniške mlekarne. Omenjeno blago je bilo le zavito v papir, ki ga uporablja domača mle'-erna. na katerem je po navadi tudi naslov mlekarne.
Ugotovljeno je bilo, da se je nekdo okoristil % dobrim imenom praprotniške mlekarne in Tržačanom prodal pokvarjeno blago pod imenom, ki je doslej bilo vedno zelo cenjeno. Zadeva še ni popolnoma razčiščena in oblasti še vedno zasledujejo krivce.
Prodaja vstopnic na sedežu kluba, Ul. Ascoli 1-1.
kino
COHSO. 17: «Streliajte brez | usmiljenja«, S. Brady.
| VERDI. 16: kino variete: «Pri-l mer Maurizio«.
CENTRALE. 11: »Sen mojih i dvajsetih let«. B. Crosby. i viTTORIA. 17:	«Pristaniška
fronta«. M. Brando. j MODERNO. 17:	«Bleski nad
| džunglo«.
volji g. Ballabena. Kmetje so s, ogorčeni po nemirnem sestanku razšli, ne da bi uspe-ii sestaviti dokončno kandidatno listo.
Sele sedaj se torej vidijo pravi sadovi organizacije »Coltivatori diretti«. ki nudi v svojih pravilih sliko apolitične organizacije. Sedaj, ko so se hotela prvič izvajati načelu enakopravnosti, brez političnih špekulacij, so demokristjani pokazali svoje pravo lice.
Seveda se pogajanja med samimi kmeti na demokratičen način nadaljujejo. Mogoče bodo njihovi nadaljnji razgovori prinesli kaj pozitivnega.
Vendar naj bo primer dosedanjega dela za bližnje volitve za vzajemne blagajne pouk vsem napredno nlisle-čim ljudem, da pravica ne velja tam, kjer je doma tudi krščanska morala. Ta primer bo dobra šola in bridka izkušnja za bodoče delo na tem področju. Tu ne držijo nobeni izgovori, ker je strankarski fanatizem tako viden, da se lahko o njem prepriča vsak kmečki človek.
Pa naj javnost izve, s čim so se demokristjani izgovarjali pri svojem razdiralnem delu:	Kaj bodo rekli v Ri-
mu? Kako bodo vodili slovenski kmetje tako važno j ustanovo, ko še italijanščine ne razumejo? itd. Na te besede nobenega komentarja, ker je to že stara in vsem znana pesem, ki bo trajala vse dotlej, dokler bodo v Rimu ljudje, ki bodo mislili j in delali samo po demokrist-| jansko.
Slovenski kmet
siina v nedeljo premagala torinsko moštvo Juventus z rezultatom 4:2. Zmago si je priborila v velikem stilu. Reno-miranega nasprotnika je nadvladala tako v tehničnem kot taktičem in borbenem oziru. Ne l,rave glede na to, da Juventus tre- ' nutnd ni v najboljši formi, se ta zmaga tržaškega moštva uvršča med najpomembnejše v letošnjem prvenstvu, ker gre bolj kot za rezultat, sam, za potrdilo, da zmaga proti Milanu ni bila zgolj slučaj, temveč realen odraz izredne vigranosti in odlične forme.
kakršni Triestina že ni bila nekai let. Prikazana igra »rdečih« je bila namreč na taki višini, da bi jim po. vsej verjetnosti tudi Juventus starih časov ne bila dorastla.
ŠTIRJE GOLI
Do še pred kratkim tako neploden napadalni kvintet domačih je tokrat ze drugič rasul v nasprotnikovo mrežo »ar 4 gole. .Serijo je otvoril Sabbatella že v 4’ prvega polčasa. Secchi poda Curtiju. ki jo brez oklevanja podaljša Sabbatelli mi" krilo. Ta se s spretnim drihlingom izogne branilcu Corradiju in zoeo s strani plasira v mrežo. Viola so stegne, toda zaman. V 9’ gostje izenačijo. Praest prodre po levem krilu in centrira. Žogo dobi Muccinelli in iz neposredne bližine strelja. Nu-ciari sicer odbije toda ravno ;>u nogo Bonipertiju. ki brez težav zatrese mrežo. Triestina je poslej ves čas v terenski premoči vse do 40’, ko preide po Curtijevi zaslugi v vodstvo.
Po večkratni izmenjavi žoge med Sabbatello in Secchi jem pride do nje Curti in jo s kakih ‘25 m prizemno nizko in ostro strelja v levi spodnji kot. Viola se vrže nekoliko prepozno in žogo nekoliko poboža s prsti, ne more je pa zaustaviti, tako da se počasi odkotali prek kritične črte.
Ze v 3’ drugega polčasa domači povišajo rezultat na 3:1. Lucentini strelja na vrata. Viola se iztegne in žogo odbije. Ko jo hoče ponovno prijeti, ga prehiti Secchi in jo porine v mrežo. Kot v prvem polčasu tudi sedaj gostje kmalu izenačijo. V 7’ strelja Montico s kakih ‘20 m.
Nuciari sicer namerava posredovati, vendar ga očitno zmeša stranski sodnik, ki le trenutek pred tem z zastavico rla znak. da se eden izmed
iSi sicer tako hudo, a vendar: kdo naj bi se danes počutil mirnega in brezskrbnega pred tekmo prihodnje nedelje • v Vidmu in proti enaj-storicj «Udinese»? To provincialno moštvo, ki se že leta in leta skupno s tržaškim vlači na repu ligaškega kolektiva, si je v zadnjem času pridobilo naziv «Wunderteam». Naj igra doma ali na tujem igrišču, proti slabim ali močnim nasprotnikom, zmaguje ali kvečjemu dopusti kakšen neodločen rezultat. Prav sedaj je na višku svoje moči, tako
nekako kot «Triestina». To bo «derby» za bogove... «He-lebarderjem želimo, da bi ponovili tokratni uspeh, za kar bomo smatralj tudi že neodločen rezultat.	J.	K.
TOTOCALCIO
Ta nedelja je bila brez presenečenj, če izvzamemo zmago Rome v Bologni. V neodločenim rezultatom tekme v Genovi ter z zmago loterja pa je itak marsikdo računal. Dobitki so se to pot razdelili med veliko število trinajstkarjev in se neprimerno večje število dvanajstkarjev. Prvi bodo to pot spravili komaj 153.000, medtem ko bodo dvanajstkar-jem izplačali le 7.400 lir.
Zmagoviti stolpec: 21X1112111111
Jugoslavija je v kriteriju premagala Belgijo, Italijo Wfiil
DUESSELDORF. 28.
Nedeljski rezultati:
Kanada — Poljska 8:0
(3:0, 3:0, 2:0)
Rusija — CSR 4:0 (1:0, 1:0, 2:0) tura je bila okrog ZDA — Nemčija 6:3 (3:0, 3:3, 0:0)
Švedska — Švica 10:0 (0:0, 6:0, 4:0)
po-
meli
Včerajšnji rezultati: Rusija — Poljska 8:2 (2:0, 2:1, 4:0)
Kanada —■ Finska 12:0 (7:0, 3:0, 2:0)
ZDA — Švica 7:3 (1:1, 2:1, 4:1)
Kriterij:
Italija — Avstrija 3:1 (2:1, 1:0, 0:0) Jugoslavija — Belgija 5:2 (0:1, 4:1, 1:0)
poldne je bila tukaj tekma Avstrijo in Italijo. TefflP* .
10 stopi">
pod ničlo in tekmi je stvovalo mogoče korns) . ,. ljudi. Sodila sta dva » ■ Italijo je stalo več kot sc konft"
pričakovalo, da ji 3®
ki11
V NEDELJO SO BILI SMUČARSKI SKOKI V LJUBLJANI
Polila »i razočaral tisočev gledalcev
to	je	v	športnem	zadržanju
kljub ponižujočemu porazu.
Po končanem naporu so torinski gostje iskreno čestitali j Tržačanom k zmagi. In za I športnike tudi to nekaj velja...
»TRŽAŠKI FAKINI*.
Pravzaprav drži ta naziv za domačo enajstorico le, do neke	mere,	namreč	v	toliko,	v	.zimskošportna disciplina med Pustov (R.) 134”5; 7. Maans-j (Francija);	10.
..	j	Slovenci, je ze	davno znano. | son	(šv.)	135”9;	11.	Thordar-i (Avstrija);	19. David (Italija)
Vendar so bile	doslej vse ve- i son	(Isl.)	139”;	12.	Taljanov	: 24. Alberti	(Italija).
žiti vse svoje srce	^	^	^	I	*	7~
,° na^;pa	^bljančani	smu-j 2enske: 1. Bjoernebakken j Tekme ŽeIeZIljCOrjeV
....	,	,	•	,	carske skoke tako rekoč pred (TJor v ) 107 5- 2 Sidorova (R) ur- . i j- c-	»V
biti tudt «frni» m elegantni ___________._	  ;	i.	..	..	...I..	v Castel di Sangro v Abruz-
in da lahko tudi »gospem«
Tudi dru^o mesto je pripadlo domačinu Roglju pred Avstrijcem Plankorn
Množica več kot 10.000 ljudi j bil slalom za moške in ženske. 1’59”6; 2. Schuster (Avstrija) se je v nedeljo zbrala v šiški < Rezultati:	2’00”0;	3. Couttet (Francija)
kar kmalu iz Ljubljane, ko je Moški:	1. Nilsson (Šved.) ' 2’02”2; 4. Julen (Švica) 2’04”5;
bila tamkaj prva tekma na 129”;	2. Gustafsson, (Šved.) ! 5. Bozon (Francija) 2’06”6;
novi 60-metrski skakalnici. Da I’19 ‘4: 3. Olofsson (Sv.) 1300"; j 6. Obereigner (Avstrija); 7. 'so smučarski skoki silno pri- 4. Sjaastad (Norv.) 131”; o. j ITudry (Francija); 8. Pascjuier
uspelo ukloniti Avstrijce, z nekoliko več hitrosti h1 v ločnosti morali doseči tud*, -odločen rezultat. Za 3*1 Italijanov pa je bila odlo»r prav njihova hitrost in Pa( veda tudi boljše kombin^ Vsekakor pa se morajo . strijci še za marsikaj svojemu odličnemu vra Nusserju. Avstrijci pa samo branili, temveč tuch^ no napadali in to zlasti ko so hoteli izkoristiti priložnost, ko so ostali 1 ^ izključitev na igrišču ^ trije (!) italijanski '»r Vendar se je Italijanom ^ srečilo prebresti kritične nutke. dokler se niso V p. ceni ropet vrnili v čeli so zopet z ofenzivo, trdna avstiliska obramba
ni več pustila do uspeha-
DUESSELDORF, 28. primerjavi dosedanje i?rc ^ nadčanov z igro Rusov 'e )(| ko ugotovi, da bodo prv* pot zopet Kanadčani. J-* a, se sicer zgodi kaj izr*čn j n pr., da v medsebojni'
Rusi premagajo Kan"1
kolikor se ti znajo boriti s srcem in v ko-I likor so sposobni v boj vlo
s Kanadčani kot z Rus| tem ko so Kanadčani.
m«"
in Fince premagali z
zna'
dajo lekcijo o lepem nogometu. »Juventus« tokrat ni klonila samo zaradi večje srčnosti domačih, pač pa predvsem tudi zaradi popolnejšega obvladanja žuge v tehničnem smislu. Na trenutke se je zdelo, da imajo usnje na vrvici in da zato ne more
deljski veliki udeležbi gledalcev. Zlasti je treba se upoštevati, da zaradi čudne zime v Sloveniji doslej še itak niso imeli skoraj nič zimskošportnih prireditev. Potem se Je vedelo. da bo skakal Polda in še nekateri Avstrijci.
Prireditev je popolnoma
I08’2; 3. Hvammen (N.) 109”1; j z.h s0 bjle mednarodne smu_ ( ms« zmogli Fincev -4. Wassdahl (Šved.) 109’7; 5.|čarske tekmp zelezničarjev. v j tretjim (ki se je konča M Englund (Sv.) 110”2.	npdeljo ie bjlo na sporedu , P« so Kanadčani prot'
---------------------------- tekmovanje	v štafetnem teku ] naS.pTOt^°?„ d0^'h. pol
koral
Zimskošportni teden študentov na Jahorini
SARAJEVO, 28. — Jutri se bo pričel na Jahorini roedna-
lijani. Jugoslovani. Nemci in
odletet} drugam kot p£v“
,	, . .,; u...	. cetkom začel padati sneg. kar teden. V alpskih disciplinah,	„
kamor so hotčh. Bill so tre-	i	. i . Slovani. Norvežani m F
, . ,	i	j	i	■	.j, .tekmovalce moti. >e vendar tekih in skokih bo tekmovalo ,,	,	,
j Polda dosegel lepo daljavo:
nutki ko so gledalci in tudi
nasprotniki ostrmeli And pre-j M m_ To je prvl rekord ska-ciznostjo oasov m eleganco , Kalnice Pold, je tudi dosegel preigravanja.	j	kcmPn0 7mago pred Rogljem
CURTI — REŽISER 1 ;n odličnim Avstrijcem Plan-O Curtiju smo že večkrat -Kom; k; se je že tudi pred
zapisali, da je najinteligent-nejši igralec domačega moštva. A v nedeljo je prekosil samega sebe. Bil je režiser, ki je obvladal pozorišče in ' igralce. Bil je motor, ki je j neutrudno poganjal rdeči napad pred Violova vrata. Bil je ideator domala vseh golov in sam tudi avtor enega izmed njih. Nihče mu ni bil
leti v Planici proslavil. Rezultati:
1. Polda 214 točk (58, 55 m):
2. Rogelj 211.8 ( 54.5, 54.5 m);
3. Plank (Avstrija) 209.4 (53.5, 54.5 m): 4. Schreinberger (A.) 206.7 (55, 54.5 m); 5. Weiser (A.) 186.8 (53. 49.5 m); 6. Langus 186.1 (53, 49.5 m); 7. Ma-tulj 182.5 (52. 51.5 m); 8. Adle-šič 182.1 (49.5, 49.5 m); 9. Sa-
ciji so na prvem mestu Avstrijci pred Švicarji. Finci, Jugo-ranco-
zi. Zaradi neugodnega vremena so odpadle tekme v skokih.
Humez zopet zmagal j
PARIZ. 28. — Evr
Teden v Holmenkollenu
kos. In ko se je samo	za	hip	ksida 181.4	(50.5,	50 m); 10.
zdelo, da bi zebrasti	gostje	IVallner (A.) 178.3 (	43, 49.5 m)
mogli doseči izenačenje, je bil v obrambi ravno tako koristen kot v napadu.
ŠABBATELLA — UNA j y nedeij0 se je pričel med_ TANI UM	' narodni smučarski	teden v
Ko je Sabhatella prvič	na-	j Holmenkollenu. Na	sporedu je
stopil kot levo krilo v moštvu «Triestine» proti »Sa-mp- I   	    ■"	•	111	1
rem bodo razpravljali o organizaciji letnih študentskih iger in o odnosu Federacije do Zveze študentov vzhodnoevropskih držav.
Couttet je še dober
ničnim k. o. v 5. rundi.
* # *
CARDIFF. 28. —- Bivši prvak britanskega imperija v mušii kategoriji Jake Tul i (Cu-mkafer) je premagal belgijskega prvaka Delplanquea s k. o. v 2. rudi. Tuli je zagnal nasprotnika z ringa na mizo novinarjev.
KOELN. 28.
prvem mestu. KREFELD. 28.
V Chamonixu so v nedeljo v slalomu zopet zmagali Avstrijci. (Kdo pa naj zmaga, j ADelAIdE 28 - Z 2-47.2 kadar tekmujejo tudi Avstnj-j je 1(Metnj	Cathercole
c >’ Presenečenje pa vendar	^	^	^	in	g
predstavlja dober plasma sta-zru-i, ?a 4 de?p(inkp sp. ...................... ....	   b0
rega Francoza Couttet a, ki je kunde prp1snji avstralskj	*<*lo	občuten. Bržkone^ pfi-
dosegel tretje mesto
tudi Švicarji zabili <:vojo pji(,[ri tri gole na tem prvend' ■ <
tekmovanju. Poraz v
ve1
'ZDA na ie vendarle se 5I9
Hinterseher (Avstrija)
dorii« je zabil dva gola in prikazal odlično igro. Toda od tega je že davno in po vsem tem, kar nam je mali Južni Amerikanec italijanskega porekla kazal pozneje vse do te nedelje, smo že pozabili, da zna ntoi pravzaprav igrati nogomet. Bile so nedelje, ko so si gledalci grizli nohte od jeze zaradi izgubljenih priložnosti po njegovi krivdi. V startu je vedno; zaostajal, če je imel žogo jo je v driblin
nasprotnikov nahaja v offside gu izgubljal, če je podajal, je poziciji. Vsi protesti domačih podajal narobe. A da ste ga r-e morejo vplivati na sodni- videli tokrat. Zaigral je tako ka Valsecchija. ki doseženi : kot proti »Sanmpdorii«. Vse ipourajd tsrrjtj od tpjjod joS i mu je šlo od rok in vsak
predvaja danes 1. marca z začetkom ob 18. uri
barvni film:
humuiL
m
Dvoboj v Rio D* Arcjertto
Igralci:	AUDIE	MURPHY,
FAITH DOMERGUE, STEPHEN M C N A L L Y.
Nočni napndi.
streli samokresov,
vroči poljubi.
LESTVICA:
KINO SKEDENJ predvaja danes 1. marca z začetkom ob 18. uri
film:
7
na krožni dirki po Italiji
Igralci:	Toto;	Bartali,
Coppi, Bobet.
Kanada	1 i GO 4	1 V 4	0	0
' Rusija	4	4	0	0
ZDA	4	3	0	1
, Švedska	3	2	0	1
; ccit	3	1	n	2
Foljska	3	1	0	2
Nemčija	3	0	0	3
Švica	3	0	0	3
Finska	3	0	0	3
--------—	^ p a
j V Porttarlieru je v 20 km zmagal Francoz * fci1 Iv času 1.00’46"4. Drugl | Perrier v 1.51*11".
(JDik
oegovorni «re STANISLAV Rb1'11'-, . ^
Tiska Tiskarski zavod
ZTT ■
Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga)
SVliT PR i V I..I K IN UAR0VMJE
41.
Tretje poglavje: PRAZNIKI. IGRE, STAROŽITNOSTI
Oče in mama sta na$ že davno silila spat, teda mi se nismo dali ugnati. Ko so pogoreli naši ognji na «Zem!ji» 111 «Njiv;», smo »e zastrmeli v okoliške vrhove, kjer so kres: vi še zmerom divje plapolali. Gledali smo, kako so majhne črne sence ljudi polagale zmerom nove in nove veje in polena na ogenj. Njegovi zublji so švigali v zrak, razpihovanj od rahle sapice, in venomer so se razsipali z vršičkov plamenov roji isker na vse strani. V siju ognjev in plamenov so se videle črne sence, ki so ,se poganjale v divjih, velikanskih skoxih skozi in čez kresove. To ni bil več predvečer krščanskega praznika, to sta bila pir in rajanje iz pradavnine slovanskih poganskih rodov.
Pozne v noči so začeli pojenjavati kresovi. Tudi mi smo se dali, utrujeni od skakanja in duševnega razkošja, polagoma spraviti v spalnice. Toda vsaj jaz h dolgo potem nisem mogel zaspati. V dremavici so se mi pred očmi prikazovali kresni ognji, pršeče iskre in v vsem tem sijaju temne človeške sence, ki se mečejo cez in skozi žive plapolajoče plamene.
Prvo nedeljo po kresu je bila procesija za svetega Ivana. Za šolske otroke je bila na pol obvezna, toda mi se je nismo udeleževali aktivno, marveč smo jo samo gledali, ker se je zdelo i nam, otrokom, i staršem to lepše in bolj zanimivo.
Spet smo okrasili vrata in vrtni p-.rton s cvetjem, ze't-n.jem in cvetočimi vejam1. Vrtni por trn pa samo v moji zelo, zelo zgodnji mladosti, dokler se je procesija pomikala se
od cerkve navzdol po Stari cesti ln na koncu te zavila nazaj proti Rotondi pri vhodu v bošket in dalje naprej po Vrdel.-ki cesti okrog celega spodnjega Svetega Ivana. Otrokom nam je oilo zelo žal, ko procesija ni šla več za našo hišo mimo našega vrtnega portona. ki je bU ves okrašen s cvetjem, zelenjem in vejami, ki jih je nasekal «nono» nekje v bošketu ali Griži.
Edmo na ta dan v letu je bila zgodaj zjutraj maša pri stari cerkvici. Kot so pripovedovali, se je ljudi kar trlo okrog malega svetišča, v kats-rem je dobilo prostora le zelo majhno število častilcev svetega Ivana.
Za mamo m za nas. otroke, je bilo slavje našega pat-roua tesno povezano z neko vrsto cvetic, ki srr.c jih vsako leto nasadili ob zidovih in ob robovih vrtiuh gred. Diisiim na mal-vone, ki so zrasli včasih višje celo od odraslega človeka. Bilo jih je več zvrsti: beh, bledo rožnati, svetlolila in rdeči. Ste-olu in listi so bli porasli z dlačicami, prav tako tudi popki in semenske glavice. Bili so vsi kosmat, kot smo rekli otroci.
Te cvetice so mi bile posebno pri srcu. Kakor sc mi vijolice za staro cerkvico in višje gori v Gr;žj oznanjale bližajočo se pomlad, tako sem gledal v brstečih malvooih. ki so se hitro poganjali iznad zemlje, bliž-anje poletja in njegovega nastopnega praznika, kresa. Kadar koli in kjer koh sem po-sneje srečal te cvetice, me je pogled nanje ganil in kar naravnost pretresel. V njih sem videl utelešen kos lastne zgodnje mladosti.
Piipovedoval sem že, da smo imeli v mojih otroških letih spodaj v pritličju na stanovanju dvojico starčkov, ki smo jima
pravili «nono» in «nona>, kakor so ju pa: klicali njuni vnučki in vnučice, ki so prihajali pogostema s starši k njim na obisk Pri njima je stanovala še neka njuna nep-oročena hčerka, Justina (klicali so jo tudi Giustina; čeprav sta bila oba starša trdnega e-’ovenskega rodu). Kolikor se spominjam, je ta »nona-naučila Mašenko in druge deklice v naši bližini spletati vence, id »nuflovom* sva sklenila neko svojevrstno prijateljstvo, čigar posebnost zasluži, da jo bom v nadaljevanju popisal.
Bilo mi je pet let ali tudi nekaj manj. ko sem pod očetovim pokroviteljstvom začel zbirati metulje. Pravzaprav sva jih zbirala oba z Mašenko, ki je bila za dve sotski leti pred mano. Kakšnih posebnih priprav nisva imela. Oče nama je nalepil na dno škatle, ki smo jo dobili od kakršnega koli konfekcijskega produkta, kose zamaškov. Potem nama je izdelal ve c tkolov> za razpenjanje metuljev, primitivnih naprav: v boij ali manj gladko in dovolj debelo dešcico je izdolbel pe sredi nekakšno strugo, ki je približno odgovarjala povprečni debelosti metuljega trupa. Metulje smo ubijali v tej prvi mladost! tako, da smo jim «strli glavo«, to se pravi oprsje, Ce smo ujeli večjega, močnejšega, in debelejšega metulja, veščeca. prevca ali kosmatinca, smo prosili očeta, da je in opravil namesto naju ta rabeljski pasel. Potem smo metulju zabodli iglo skozi oprsje in ga razpeli z iglami za perutnice na «kob. Ko smo mislili, da se je že »strdil«, smo ga sneli s »kola« in postavili v škatlo tako, da smo ga z iglo pripeli na košček zamaška.
Koliko veselja, a tudi koliko duševnih muk mi je povzročalo tako zbiranje metuljev in pozneje tudi hroščev, ki smo jih utapljali v »špiritu«, bom povedal ob svojem času. Tu sem omenil le toliko, kolikor je potrebno za razumevanje dogodka, ki je pokazal na neki prastari običaj v zvezi s kresovanjem.
Ko ml je bilo pet let, sem na kresni dan ujel, pravzaprav našel velikanskega veščeca na deblu ene izmed naših jablan. V »Slovenskem metulj ar j u». ki mi ga je kupil oče. ta metulj ni bil naslikan. 0'e je mislil, da je nekakšen izmaličen smrt-noglavec, toda ko smo kmalu nato obiskali prirodoslovni muzej, sem videl v tamošnji zbirki podobnega, ki je nosil latinsko ime SpMnx ConvolvvJi ali po naše: slakov veščec.
Ta metulj, ki leta samo v večernih ln zgodnjih nočnih
z de.b’a-. *>a povem po pgjf/rf
Z'U
.	-	   .. w	c	Vi	u	UL	via.	1^0, JIUVUU1	I
^■em zagledal s*vo zboklino na skorji drevesa, ki je 1 zamenljivo obliko mirujočega veščeca, mi je sprva sapa od velikanskega razburjenja. Kot da bi se bal r; nja, najprej nisem hotel verjeti, da je to zares žuv ** čj1ei Ko me je minilo prvo razburjenje, sem metulja hJt3 pogledal. Na hrbtu oprsja je Imel nekakšen grb, ki \e 1 resnici nekoliko podoben mrtvaški glavi Samo da hi -pi1 grb bledorumenkast na smolnato črni podlagi kot P1'* glavcu, marveč črnoobrobljen na sivi podlagi in o!<r Ljjo nekaj plavkastimi in belimi vzboklinami. Krila je govate oblike, črnikasto siva z mnogimi svetlejšimi 1° širni risbami.
Ko sem ga snel z debla, sem z glasnim klicanjeth ( proti hiš', da ga pokažem mami in vsem. ki bi ga f,.ij> K dati. Naspr-otl mi je prišel nono* in ko sem mu m ioi kazal, se je najprej zdrznil, nato pa nlastno steg11 da bi mi ga vzel.
v„l G J . u uc 8» ui-cmuje VZMi«7 „ahlO, ‘•al. da bi nn živalco izbil iz rok. Bil je ta starček r 13nK lomljen in čisto trd v pasu, tako da sem se niu z izmaknil.	.	n,j
»Kakšna striga«, sem se zadrl nanj in vsa kr' ceji udarila v lica od ogorčenja in jeze. »To je metulj,	\p
vescec, da veste nono. Ne pa striga! Častna bes«0
JJ0.
vesčec, da veste nono. Ne pa striga! Častna naj krasne j ši metulj, ki sem ga kdaj videl*.	. r.ia,\
«Zalucaj jo na tla, da jo,ubijem, to štrigo!* je Kr
»Ima velen (strup) in te bo zbodla*.
Mi____________\___________L.. 1 _*.:*.•	u	ji •
jo
Ni me hotel spustiti v hišo k mami, ki sem j- v0, bi »nonotu* potrdila, da Je to nedolžen metulj- ne pena štadga.	,
«Aha. metulj*, se mi je rogal «nono». »Boš vid • p? te bo zbodla, ce je to metulj ali striga. Orpo, dah®”1-in se je že pripravila, da bo zletela vele. vele v3pi Nocoj jih bo tule vse polno in vse zajce ino kunce	^
odpihale. Daj jo sem, da jo s cveki pribijemo	Vx\e
»tale. Moj oče mo moj nono sta tudi vsakokrat 2® jfr,tičft’ p.a porton kakšno štngo ali pumlšputiča (pol m is P01živali»-topirja), da si druge štrige niso upale v štalo z^>ost ,elj0
1 Nadaljevani^
dč""!'
iein«-
j ljubljena in najbolj privlačna Eddy Larsen (N.) 131”8;	6.	j	(Francija);	9.	De	Huerta«	|	vendar'	to	ni	mnogo	veri«	^
Hildebrand i Pokazalo pa se je. da *” -j slej edino Cehi bolie °P
itn®
Bu
boljšim rezultalom kot puti In med tem ko n. Pr_ pfvi
nasprotnikom dosegli 7 - tefi 4 x 10 km. Zmagali so Fmci ! v	13	mi.nut?,'1;	Ji	>
pred Švicarji. Avstrijci, Ita- i*1". !e bUo, seveda
volj in lahko tuni bil
Francozi. V končni klasifika- , P°Pus.VHL.K1;i.ub. 7**™? >,f'
73 študentov in sicer 20 iz Jugoslavije, 15 iz Nemčije. 45 iz Švice. 11 iz Italije, 10 iz Avstrije in, 2 iz Finske. Od 4. de 6. marca bo na Jahorini
tudi sestanek izvršnega odbora PARIZ. 28. — Evropski pr- j, Miofka Pet7) 2. - str Mednarodne federacije	uni- vak srednje kategorije Humez jn Kovačevič Tekmo st!* jt
verzitetnih športov, na kate-j je premagal Langloisa s teh- dlla 0 Pn Kemec i n f**"- ti
le najboljši tinski m"* opilki so nul zabeležili kar -■
! rad. Kanadčani pa niso pesebno navdušil' svoje ostre igre in bilo tj-mnogo žvižganja na "l' čun.
r	O*0'	•
Kar lepo zmago s® oVJ|ci vali jugoslovanski ,£‘'°t'e0 d®' Iv tekmi z Belgijo. Go'e
^'ftV
i bilo povedati o današnl’ j med Rusi in Poljaki, 'f*gjfif že rezultat sam dovol.l ren. Zdi se. da posebne f’ za Ruse ne bo. dokler - (,j srečajo s Kanadčani, ijlo 0 po vsej verretnosti odi
.d"9
kord. Na 100 m prosto pa je ' Sv\? 73 ali zmagal Henricks s 57.2.	j	padl°	7adn-1P me"‘°
!
24' f
22'!9 I ,6: 2
\ 1
‘f6<
3: 1 j:3(l