Odkar imamo vo-jno, inoramo nepre stano poslušati tudi modrovanja vsako vrstnih moralistov o izprijenosti mladine. Vojna je dogodek, kl je gotovo katastrofalno vplival na vso moralo in morda pri odraslih še bolj, kakor pri mladini, zakaj odrasli vidijo razločno kričeče nesoglasje med moralnimi načeli in med dejanjskimi življenjem, dočim mladina še nima dovolj razvitih umstvenih sil, da bi mogla spoznati to nesoglasje. Posredno vpliva vojna seveda tudi na mladino. Vse življenske razmere so se premenile; .očetje so večinoma v vojni, matere imajo dvojno delo in dvojne skrbi, vse živi drugače kakor je živelo v mirnih časih, otrok vidi in sliši stvari, ki jib prej ni videl in slišal — kako naj ostaiie to brez vpliva nanj, ko je resnično in izdatn,o nadzorovanje mladine popolnoma izključeno. Prestopki in zločini mladine so se med vojno brezdvomno pomnožili, a če so se bolj pomnožili kakor pri odraslih, je jako dvomljivo. Kriminaliteta mladine je očitna ne- varnost za bodočnost vsakega naroda. Nekaj mladine se je vedno izpridilo tudi v rnirnih časih in se je bo izpridilo tudi še v bodoče. Absolutno se to ne bo dalo ni- koli zabraniti, najmanj pa se bo to doseglo z dobrimi nauki in s kaznimi. Kazni vpli- vajo morda na druge, na prizadete pa maio ali nič. Vzroki mladinske izprijenosti so dvo]ni: notranji in zunanji in morda umestno je v teh časih, ko se toliko pisari o pokvarjenosti, da se na kratko nanje ozremo. Predvsem si je treba zapomniti, da sta psihična in fizična energija v nerazločljivi zvezi. Otrok, ki nima dosti tečne brane. tudi nitna dosti nravnili moči v sebi, da bi se uprl izkušnjavam, in -vsaka izkušnjava ga premaga. Lakota je prvi povod za nepoštena dejanja, lakota zbudi v otroku vse slabe instinkte, a ravno s hrano za otroke je pri nas v Avstriji slabo preskrbljeno. Umrljivost dojenčkov je jako velika in dognana resnica je, da umrje skoro polovico1 dojenčkov za lakoto, pa tudi večji otroci nirnajo skoro nikoli fcoliko tečne hrane, kolikor jo rabiio. Ali misli kdo, da se da lakota ugnati z lepimi nauki in s palico? Tudi telesno negovanje igra pri vzgoji otrok veliko vlogo. Obleka na primer ni važna samo v zdravstvenem oziru, nego tudi v vzgojnein. Nobena stvar ne vpiiva na • dostojnost in samozavest miadine tako uničevalno, kakor slaba obleka. Slaba obleka je uniforma beraštva in propalosti; slabo oblcčen ,otrok se čuti deklasiranega in je zaradi svoje obleke prisiljen, se izogibati boljše oblečenih krogov, kakor se boljše oblečeni kr,ogi njega ogibajo. Taka ločitev vpliva usodepolno ria vse življenje in sodi med najtehtnejse vzroke, da se Ijudje tako skrbno ločijo po stanovih in kastab. Mladinske izprijenosti so seveda v veliki meri krivi tudi krogi, v katerih mladina živi. Če v družini ni lepega, pametnega življenja, če starši z besedo in z zgledom ne drže otrok na pravem potu, potem tudi otrok ne more postati dober. Predpogoj za boljšo rodovinsko življenje so pa stanovanja. Žal, da so stanovanja jako draga in ni nič nenavadnega, da prebiva po štiri ali pet oseb v eni sobi, dostikrat ne samo domači, nego tudi še tuji ljudje. Ma!a prenapolnjena stanovanja, ki največkrat niti snažna niso, sodijo ined velike sovražnike zdravja, kulture in etike, v takih stanovanjih se najbolj razpase socialna beda, taka stanovanja so močvirja izprijenosti in kriminalitete. Tudi vpliv ceste in okolice je lahko pogubonosen za otroke. V dotiko prihajajo s propalimi ljudmi, moškimi in ženskarai, slišijo in vidijo grde stvari in se jih navzamejo tem lagje, ker z bolje vzgojenimi in nadzorovanimi .otroki sploh ne pridejo v stik. Dolgočasje, nastalo zaradi pomanjkanja knjig in igrac, razvedril in zabav, zavede otroke v igro. »Fucanje« je n. pr. ena najbolj razširjenih, skrajno slabo vplivajočih iger, zakaj ta igra zavede otroke, da poizkušajo na vsak način dobiti kaj drobiža. V drugih deželah iniajo vse polno otroških zavetišč, grelnic, zavodov, kjer dobivajo ubožni otroci juho, igrače itd., a pri nas je vse to še v povojih. Socialne razmere so torej največ krive, da se izpridi razmeroma precej veiik del raladine. Koliko je med to izprijeno mladiriio krivo to, da so starši alkoholiki, se pač ne da dognati. Priznano pa je, da so v blaznicah, v ječah največ ljudje, katerih starši so bili alkoholiki in priznano je dalje, da je duševna omeienost otrok, neunmost, dostikrat le izraz konstitucionalne bolezni, na primer skrofuloza,' ki je zopet posledica nezadostne hrane in slabih stanovanj. Sploh je alkoholizern staršev vedno usodepoln za otroke. Pijanci so navadno sirovi, ljubosumni in živinsko pohotni, da se ne obvladujejo niti pričo otrok; krvosramnost je navadna samo med alkoholiki. Izboljšanje izprijenih otrok je nekaj skoro nemogočega. Človeška družba pa ima dolžnost poskrbeti, da se otroci sploh ne bodo izpridili. To se da doseči seveda samo s socialnimi reiormami. Za otroke ;ie treba poskrbeti, da bodo imeli zadosti tečne lirane in da bodo imeli pošteno obleko, staršem je treba preskrbeti primernih stanovanj. Na Pruskem imajo invaliditetni zakon, ki določa, da je ves prebitek teh zavodov porabljati za zgradbo: cenih delavskih stanovanj, in šolski red pruski iz leta 1905. določa glede varstva in oskrbe otrok take udobnosti, kakor jih ni nikjer drugje. Seveda ostane slej ko prej zgled staršev najboljši vzgojni faktor, kazni in nauki pa ne zaležejo nič. K. v »Slov. Nar.«