92 Nutritional and health status of a physically very active adult male practicing plant-based diet long-term: a case study Abstract Adopting a plant-based diet as an everyday long-term dietary pattern is becoming a growing global trend. In the case study, we present the obtained results of the nutritional and health status of a physically very active adult male on a long-term plant-based (vegan) diet. The methods used in doing so were (i) blood serum analysis (selected cardiovascular risk factors, micronutrients, and safety markers (insulin-like growth fac- tor 1 and total testosterone)), (ii) blood plasma analysis (omega-3 index), iii) urine sample analysis (creatinine and iodine), (iv) blood pressure measurement, (v) dual-energy X-ray absorptiometry and bioimpedance (anthropometric variables and body composition status), (vi) three-day weighted dietary record of food, fluids, meal replacement, and dietary supplements (energy and nutrient intake from regular food only were compared with reference values) and (vii) standardized questionnaires (socio-demographic and economic status and lifestyle assessment). The nutritional and health status of the subject was within the compared recommendations i.e., energy and nutritional adequacy, satisfactory car- diovascular health, serum micronutrients, and body composition status, except for the limit of iodine (from food only) and urinary iodine. In ad- dition, the subject is a non-smoker and has a healthy and active lifestyle i.e., lives a family life, is socially active, with appropriate sleep patterns, low-stress status, and has appropriate control over daily prolonged sitting and alcohol intake. Keywords: body mass, body composition, dual-energy X-ray absorptiometry, diet, health, plant-based diet, vegan diet, nutritional adequacy Stanislav Pinter, Boštjan Jakše Prehranski in zdravstveni status telesno zelo dejavnega odraslega moškega, ki dolgotrajno uživa rastlinsko prehrano: študija primera Izvleček Sprejemanje rastlinske prehrane kot dolgoročnega vsakodnevnega prehranje- valnega vzorca je danes globalni trend. V študiji primera predstavljamo rezul- tate prehranskega in zdravstvenega statusa telesno zelo dejavnega odraslega moškega, ki se dolgoročno prehranjuje z rastlinsko (vegansko) prehrano. Upo- rabili smo naslednje raziskovalne metode: (i) analizo seruma krvi (izbrani srč- no-žilni dejavniki tveganja, mikrohranila in varnostni označevalci, npr. inzulinu podoben rastni dejavnik 1 in celokupni testosteron), (ii) analizo krvne plazme (indeks omega-3), (iii) analizo vzorca urina (kreatinin in jod), (iv) meritev krvnega tlaka, (v) meritev z denzitometrijo in bioimpedanco (antropometrične spremen- ljivke in telesna sestava), (vi) tridnevni tehtani dnevnik vnosa hrane, tekočine, nadomestnega obroka in prehranskih dopolnil (energijski in hranilni vnos samo iz običajne hrane smo primerjali z referenčnimi vrednostmi) in (vii) standardizi- rane vprašalnike (socialno-demografski status, ekonomski status in opredelitev življenjskega sloga). Ugotovili smo, da sta bila prehranski in zdravstveni status preiskovanca v okviru referenčnih vrednosti, kar pomeni energijsko in hranil- no zadostnost, zadovoljivo srčno-žilno zdravje ter ustrezno telesno sestavo in ustrezne vrednosti mikrohranil v serumu, z izjemo mejnega vnosa joda (samo iz običajne hrane) in joda v urinu. Preiskovanec je nekadilec, ki živi zdrav in aktiven življenjski slog: vpet je v družinsko in družbeno življenje, skrbi za kakovostno in zadostno spanje, sooča se z nizko stopnjo stresa ter nadzoruje vsakodnevno sedenje in vnos alkohola. Ključne besede: telesna masa, telesna sestava, denzitometrija, prehrana, zdravje, rastlinska prehrana, veganska prehrana, hranilna zadostnost šport in zdravje 93 „ Uvod Sprejemanje rastlinske prehrane je vse večji trend po vsem svetu (Alcorta et al., 2021; Wirnitzer, 2020). Prehod na rastlinsko prehrano je posledica različnih motivov, tj. zdravstvenih, okoljskih, etičnih idr. (Jakše et al., 2020b). Danes je na voljo veliko znan- stvenih informacij o ugodnih učinkih do- bro načrtovane/sestavljene rastlinske pre- hrane na zdravje ljudi, a tudi zaskrbljenosti v primeru neustrezno načrtovane/sesta- vljene rastlinske prehrane (Dawczynski et al., 2022; Jakše, 2021; Neufingerl & Eilander, 2021). Večino znanstvenih raziskav, v katerih so proučevali učinke rastlinske prehrane na zdravje človeka, so opravili na običajni od- rasli populaciji (presečne raziskave in pre- gledi raziskav), na populaciji s prekomerno telesno maso in debelostjo (intervencijske študije), na vzorcu ljudi z različnimi kronič- nimi nenalezljivimi boleznimi (intervencij- ske študije in pregledi raziskav) in zadnje čase tudi na rekreativnih in tekmovalnih športnikih (presečne in intervencijske štu- dije) (Jakše, 2021; Shaw et al., 2022). S ko- pičenjem ugodnih rezultatov znanstvenih raziskav o vplivu rastlinske prehrane na različne vidike zdravja in okolja se je prilju- bljenost rastlinske prehrane močno razširi- la tudi med zdravo in telesno zelo dejavno odraslo populacijo (Jakše, 2021). Poudarjamo, da moramo slediti »zdrave- mu« (uravnoteženemu) vzorcu rastlinske prehrane, tj. prehrane, ki je energijsko in hranilno zadostna ter sestavljena iz izključ- no ali pretežno iz polnovrednih virov hrane (tj. neprocesirane in minimalno procesira- ne hrane (Campbell, 2017; Gallagher et al., 2021; Jakše, 2021; Monteiro et al., 2019; Satija et al., 2017)), in ne »nezdravemu« (neurav- noteženemu) vzorcu rastlinske prehrane s presežnim ali neustreznim vnosom ener- gije in hranil iz pretežno zelo procesiranih virov hrane (Campbell, 2017; Gallagher et al., 2021; Jakše, 2021; Monteiro et al., 2019; Satija et al., 2017). V številnih presečnih in intervencijskih raziskavah so potrdili domnevo, da dobro načrtovana/sestavljena rastlinska prehrana nudi primerljivo oz. celo učinkovitejšo pod- poro gibalnim sposobnostim zdravih in te- lesno aktivnih odraslih (rekreativcih) in tek- movalnih športnikov kot mešana prehrana (Boutros et al., 2020; Durkalec-Michalski et al., 2022; Jakše, 2021). Omenjeno je verje- tno posledica dejstva, da so funkcionalne lastnosti skeletnih mišic, srčno-žilno delo- vanje (Page et al., 2021) ter morfologija in delovanje srca (Król et al., 2020) športnikov na rastlinski prehrani primerljivi s športniki na mešani prehrani. V nedavnih raziskavah o rekreativnih športnikih na rastlinski pre- hrani so pokazali, da rastlinska prehrana ugodno vpliva na lipidni profil (tj. holeste- rol lipoproteinov nizke gostote (LDL)) in iz- brane biokemijske označevalce (Durkalec- -Michalski et al., 2022; Jakše, 2021; Śliż et al., 2021) ter ima tudi številne druge ugodne zdravstvene učinke, ki so dokumentirani v znanstveni literaturi (Jakše, 2021). Trenutno je na voljo le malo znanstvenih informacij o dejanskem prehranskem in zdravstvenem stanju ter načinu življenja telesno zelo dejavnih odraslih, ki se dolgo- ročno prehranjujejo z dobro načrtovano/ sestavljeno rastlinsko prehrano. Tudi aktu- alnih podatkov, ki so pomembni za celo- stno razumevanje učinkovanja rastlinske prehrane na zdrave odrasle ljudi, in sicer podatkov o indeksu omega-3 (kazalnik vnosa eikozapentaenojske omega-3-ma- ščobne kisline (EKP) in dokozaheksaenojske omega-3-maščobne kisline (DHK)), stanju celokupnega testosterona pri moških, jodu v urinu in inzulinu podobnemu rastnemu dejavniku 1 (IGF-1), nikakor ni dovolj. Poleg tega so za oceno dnevnega energijskega in hranilnega vnosa na voljo različne ve- ljavne metode, ki niso povsem primerljive ali kvalitativno enakovredne (npr. zapis je- dilnika prejšnjega dne, prehranski dnevnik za dva (ne)zaporedna dneva, standardizi- ran vprašalnik o prehranjevanju, večdnevni (ne)tehtani dnevnik prehranjevanja, analiza 30-dnevnega teoretičnega jedilnika do- bro načrtovane/sestavljene polnovredne rastlinske prehrane, kombinacije), pa tudi metod merjenja telesne sestave je več (npr. bioimpedanca, dvojna rentgenska ab- sorpciometrija (DEXA)). Prav tako nimamo podatkov, kako rastlinsko prehranjevanje dejansko poteka v praksi. S študijo primera želimo vsaj delno dopol- niti manjkajoče informacije o prehranskem (telesna sestava ter energijska in hranilna zadostnost iz vira običajne prehrane) in zdravstvenem statusu (izbrani srčno-žilni dejavniki tveganja, mikrohranila in var- nostni označevalci) zdravega odraslega moškega (rekreativca), ki se dolgoročno (tj. več kot 10 let) prehranjuje z rastlinsko hrano ter udejanja zdrav in aktiven življenj- ski slog. Primer je zanimiv za širšo, zdravo in telesno aktivno odraslo populacijo, ki jo zanima dobro načrtovana/sestavljena rastlinska prehrana kot bistveni sestavni del zdravega načina življenja. Informacije bodo znanstveni, strokovni in laični javno- sti nedvomno pomagale oblikovati stališče o ustreznem načrtovanju/sestavi rastlinske prehrane in njenem udejanjanju v praksi rekreativca. „ Metode Značilnosti raziskave Preiskovanec je tudi prvi avtor prispevka in je podpisal izjavo, da gre za osebno študi- jo primera. Udejanja dolgoročno naravnan program življenjskega sloga z rastlinsko prehrano. V okviru redno izvajanega letne- ga zdravstvenega pregleda je sam pokril stroške analiz, ki so bile potrebne za izved- bo dodatnih raziskav (npr. obsežne analize vzorca seruma krvi, plazme krvi, analize vzorca urina in meritve telesne sestave z napravo DEXA). Potek raziskave Preiskovancu smo v laboratoriju na tešče in v dveh urah (i) odvzeli vzorec krvi in vzorec urina ter (ii) izmerili telesno sestavo z napra- vo DEXA. Zaradi primerjave trenutnih vre- dnosti spremenljivk z vhodnimi spremen- ljivkami (telesna masa (TM), indeks telesne mase (ITM) in odstotek telesne maščobe (% TM)) je preiskovanec v nadaljevanju dne- va opravil še (iii) meritev telesne sestave z 8-elektrodno bioimpedanco (primerljiva tehnologija kot pred spremembo (natanč- neje v nadaljevanju)). Čez nekaj dni je opra- vil še odvzem krvne plazme za oceno vno- sa EPK in DHK, ki smo ga ocenili z indeksom omega-3. V desetih dneh po odvzemu krvi in urina je izvedel tudi tridnevno tehtanje vnosa hrane (3-DTH) ter v naslednjem te- dnu izpolnil pet standardiziranih vprašal- nikov: (i) ocena dnevnega energijskega in hranilnega vnosa pred spremembo (ii) so- cialno-demografski in ekonomski status (z dodatkom motiva za rastlinsko prehranje- vanje), (iii) status telesne aktivnosti, sedenja in časa za transport, (iv) kakovost in vzorec spanja ter (v) stopnja stresa. Preiskovanec je analizo seruma krvi in urina ter meritev krvnega tlaka opravil v laborato- riju Adrialab (Ljubljana, Slovenija), ki je član SYNLAB International GmbH (Augsburg, Germany), antropometrične meritve in meritve telesne sestave pa v Medicinskem centru Dravlje, d. o. o., Ljubljana, Slovenija (DEXA) in v Tacnu (bioimpedanca). Indeks omega-3 smo ocenili z analitiko Omega Quant s akreditiranim certifikatom Clinical Laboratory Improvement Amendments 94 (CLIA), ki jo nudi podjetje Vulpes, s. p. (Stara Cerkev, Kočevje, Slovenija), ki vzorce krvne plazme pošilja na Univerzo v Stirlingu (Ve- lika Britanija). Preiskovanec Preiskovanec je 57-letni moški, ki se že 12 let prehranjuje z rastlinsko prehrano ter udejanja zdrav in telesno aktiven življenjski slog (Jakše et al., 2020a), sicer pa živi rela- tivno običajno življenje (tj. je zaposlen, ima družino in je družbeno zelo aktiven). Trenu- tno ima 81,7 kg (ITM 27,3 kg/m 2 ), pred spre- membo življenjskega sloga z rastlinsko pre- hrano pa je imel 86 kg (ITM 28,7 kg/m 2 ) in 19 % TM. Njegova največja življenjska TM je bila 94 kg (ITM 31,4 kg/m 2 ). Pred spremem- bo se je prehranjeval »tipično zahodno«. Dnevni prehranski vnos pred spremembo smo ocenili s standardiziranim vprašalni- kom prehranjevanja (Clarys et al., 2014; De Keyzer et al., 2013), ki je pokazal relativno visoko energijsko vrednost 3654 kcal/d, od tega 51 % iz ogljikovih hidratov, 4 % iz vla- knin, 30 % iz maščob (13 % nasičenih ma- ščob (NMK), 422 mg/d holesterola) in 15 % iz beljakovin (1,4 g/kg TM/d). Izraz veganska prehrana smo v prispevku nadomestili z izrazom rastlinska prehra- na zaradi izključitve morebitne ideološke komponente v izrazu veganska prehrana. Pri tem dopuščamo možnost, da preisko- vanec občasno (npr. 2- do 3-krat mesečno) v manjšem obsegu dnevnega energijskega vnosa (nikoli kot glavnino obroka) uživa ži- vila živalskega izvora. Preiskovanec sodi v populacijo, ki ni (dol- gotrajno) sedeče naravnana in nima pogo- stih kroničnih nenalezljivih bolezni, telesno dejavnost (TD) pa izvaja v skladu z najno- vejšimi priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) (Bull et al., 2020). Je torej predstavnik populacije, o kateri v znanstve- ni literaturi še nimamo dovolj celovitih in- formacij. Socialno-demografski status in ekonomski status ter motiv za rastlinsko prehranjevanje Socialno-demografski status in ekonomski status preiskovanca smo opredelili s stan- dardiziranim prilagojenim vprašalnikom Nacionalnega inštituta za javno zdravje Slo- venije (NIJZ) (NIJZ & Partnerji, 2019), ki smo ga dopolnili z vprašanjem o motivu za ra- stlinsko prehranjevanje. Preiskovanca smo prosili, da po pomembnosti razvrsti osem različnih motivov za rastlinsko prehranjeva- nje (tj. zdravje, lažji nadzor nad TM/zunanji izgled, skrb za okolje, verski razlogi, cenov- no dostopna prehrana, priročna prehrana, etika živali in nadzor nad sitostjo/prehra- njevanje brez lakote), pri čemer je 8 najbolj pomemben motiv, 1 pa najmanj pomem- ben motiv. Antropometrične spremenljivke in telesna sestava Osnovni antropometrični spremenljivki sta bili telesna višina (TV) in TM, ki ju je s pro- fesionalno osebno tehtnico z višinomerom (Kern, MPE 250K100HM, Kern & Sohn, Balin- gen, Nemčija) izmerila izkušena medicinska sestra. Izračunali smo tudi ITM po formuli TM v kilogramih, deljeno s kvadratom TV v metrih. Trenutno telesno sestavo smo ocenili z na- pravo DEXA (General Electric, model Lunar Prodigy 5), odobreno s strani Ministrstva za zdravje, in s programsko opremo EnCo- re (različica 13.31). Meritve telesne sestave so vključevale % TM in telesno maščobno maso (TMM), pusto telesno maso (PTM), pusto mišično maso (PMM) in celokupno mineralno kostno gostoto (MKG). Meritev je izvedel izkušen zdravstveni delavec, cer- tificiran tehnolog za izvajanje meritev na napravi DEXA. Za oceno spremembe v telesni sestavi v obdobju 12 let (izhodiščno stanje izmerje- no z analizatorjem telesne sestave (Tanita BC 601F, Tokio, Japonska)) smo opravili do- datno meritev z medicinsko overjenim in kalibriranim analizatorjem telesne sestave (Tanita 780 S MA, Tokio, Japonska). Čeprav gre za podobno tehnologijo (8-elektrodna impedanca) istega proizvajalca, smo zaradi primerljivosti meritev iz začetne meritve upoštevali samo TM, ITM in % TM (zago- tovilo proizvajalca). Za razumevanje obse- žnosti spremembe v telesni masi preisko- vanca skozi čas smo meritvam dodali tudi podatek o največji telesni masi preiskovan- ca (samoporočan podatek). Na koncu smo trenutni vrednosti ITM in % TM primerjali s priporočenimi referenčnimi vrednostmi SZO (WHO, 1995, 2019), celokupno MKG pa z referenčnimi vrednostmi raziskave Natio- nal Health and Nutrition Examination Stu- dy (NHANES) za osebe v starosti 51–60 let (Chen et al., 2020). Energijski in hranilni vnos Dnevni energijski in hranilni vnos pred spremembo v prehranjevanju smo ocenili s standardiziranim vprašalnikom o prehra- njevanju (Clarys et al., 2014; De Keyzer et al., 2013), ki smo ga že uporabili pri slovenski populaciji (tj. zdravih odraslih in tekmo- valnih športnikih) in o katerem smo že poročali v znanstveni literaturi (Jakše et al., 2021a; Jakše et al., 2021b). Trenutni povprečni dnevni energijski in hranilni vnos smo ocenili z metodo 3-DTH ter spremljali tudi vnos tekočin, prehranskih dopolnil in nadomestnega obroka (PDNO). Preiskovanec je izvajal 3-DTH dva dni med tednom in en dan med vikendom (četrtek, petek in sobota). Po natančnih ustnih in pi- snih navodilih o postopku tehtanja hrane je Slika 1. Primer zajtrka: šejk z dodatki šport in zdravje 95 preiskovanec za tehtanje uporabil na 0,01 g natančno elektronsko laboratorijsko teh- tnico (KERN 440-21A, Kern & Sohn GmbH, Balingen, Nemčija). Živila in sestavine, pri- dobljene s 3-DTH, smo skrbno vnesli v od- prto platformo za klinično prehrano in po- datke dvakrat preverili (OPEN) (Korošec et al., 2013; OPKP, 2021). Baza podatkov OPEN vključuje podatke o sestavi generičnih živil, sestavine za tradicionalne in druge recepte ter tudi živila z blagovno znamko (Korošec et al., 2013; OPKP , 2021). Vsa živila in sestavi- ne so bili stehtani v surovi in nepripravljeni obliki, kar pomeni, da je s toplotno obde- lavo prišlo do določene izgube nekaterih hranil. Zato smo za toplotno obdelano hra- no (npr. kuhano, praženo, pečeno) uporabi- li pretvornike med surovo in kuhano hrano. Upoštevali smo, da k dnevnemu energij- skemu vnosu prispevajo tudi prehranske vlaknine (2 kcal na gram) (FAO, 2003). Zato je celoten dnevni energijski vnos zaradi ve- čjega vnosa prehranskih vlaknin (tj. značil- nost dobro zasnovane rastlinske prehrane) lahko višji kot v raziskavah, ki tega podatka niso upoštevale. Z edinstvenim spletnim orodjem OPEN smo razlikovali med vno- som prostih sladkorjev in skupnim vnosom sladkorjev in v analizo vključili tudi vnos fruktoze ter natančno razlikovali med to- pnimi in netopnimi prehranskimi vlaknina- mi. Pri tem moramo opozoriti, da ima po- datkovna baza OPEN, podobno kot druge baze podatkov, pomanjkljive informacije o topnih in netopnih prehranskih vlakni- nah v nekaterih živilih, kar lahko pomeni, da je njihov vnos pomembno podcenjen. Deleži vseh živil v podatkovni bazi OPEN, brez razmejitve med topnimi in netopnimi prehranskimi vlakninami, niso bili natanč- no določeni. Slovenski znanstveniki so zato manjkajoče podatke o vsebnosti (ne) topnih prehranskih vlaknin v podatkovni bazi OPEN za nekatera živila znotraj skupin rastlinskih živil za potrebe največje sloven- ske prehranske raziskave do sedaj (SI.Menu) ocenili sami (do 23 % vseh ocenjenih pre- hranskih vlaknin) (Seljak et al., 2021). Vsa prehranska dopolnila in nadomestni obrok smo vključili v oceno dnevnega energijskega in hranilnega vnosa (vse de- klaracije uporabljenih PDNO so bile javno dostopne), a smo dnevni energijski in hra- nilni vnos za potrebe ocene hranilne (ne) zadostnosti samo iz vira običajne hrane prikazali tudi ločeno. Pri vnosu običajne hrane (živil in sestavin) v podatkovno bazo OPEN in PDNO v končno analizo smo upo- rabili ročno metodo ter vse vnose v izogib napakam dvakrat preverili. Pri vnosu folne kisline iz vira PDNO v kategorijo skupnega vnosa folata/folne kisline smo uporabili faktor pretvorbe: 0,5 µg folne kisline = 1 µg folata (Institute of Medicine, 1998). Dnevni energijski in hranilni vnos (tj. samo iz vira običajne prehrane) smo primerjali z refe- renčnimi vrednostmi za vnos energije in hranil. Opozoriti moramo, da nižjega sku- pnega vnos maščob in enkrat nenasičenih maščobnih kislin (ENMK) nismo obravnava- li kot hranilno nezadostnega, saj so poleg vira živil (rastlinski proti živalskim) nižji vnosi osnovna razlika pri zasledovanju ugodnih zdravstvenih koristi dobro načrtovane/se- stavljene rastlinske prehrane v primerjavi z uravnoteženo (mešano) prehrano, za kate- ro obstajajo smernice NIJZ (NIJZ, 2020). Re- ferenčne vrednosti NIJZ so (delno) povzete po srednjeevropskih referenčnih vredno- stih (Nemčija (D), Avstrija (A) in Švica (CH) (DA-CH)) (DGE/ÖGE/SGE, 2018; Jungert et al., 2020, 2022). Ker trenutne slovenske re- ferenčne vrednosti ne omenjajo priporo- čenih vrednosti za vnos NMK, ENMK, več- krat nenasičene maščobne kisline (VNMK), holesterola, EPK in DHK ter vnos prostega sladkorja, smo našteta hranila (razen pro- stega sladkorja ter EPK in DHK) primerjali neposredno s srednjeevropsko referenco (DGE/ÖGE/SGE, 2018; Jungert et al., 2020, 2022), vnos prostega sladkorja s priporoči- lom Znanstvenega svetovalnega odbora za prehrano Združenega kraljestva (SACN) (< 5 % dnevnega energijskega vnosa) (Sci- entific Advisory Committee on Nutrition, 2015), vnos EPK in DHK pa s prehranskimi referenčnimi vrednostmi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) (EFSA, 2017). Opo- zoriti moramo tudi, da ustrezen vnos vita- mina D ni povezan z vzorcem prehranje- vanja (Hribar et al., 2021; Jakše et al., 2021a; Jakše, 2021), ampak z institucionalnim na- činom življenja in geografskim prostorom (Hribar et al., 2020; Jakše, 2021). Dodatno smo primerjali tudi vnos ogljikovih hidra- tov (npr. 6–10 g/kg TM/d za 1–3 ure zmer- no intenzivne do visoko intenzivne TD) in beljakovin (npr. 1,2–2,0 g/kg TM/d) s sku- pnim stališčem Akademije za prehrano in dietetiko, dietetikov Kanade in Ameriškega kolidža za športno medicino za prehrano in atletsko uspešnost (Thomas et al., 2016). Skupnega vnosa vode nismo primerjali s smernicami, saj je odvisen od športa, vrste vadbe in dejavnikov okolja (Thomas et al., 2016). Nazadnje smo prikazali tudi skupni vnos živil iz različnih skupin živil (samo iz hrane in PDNO) in vsaki skupini živil samo iz hrane dodali še vnos živila, ki ima v znan- stveni literaturi o rastlinski prehrani glede na ugodne zdravstvene učinke posebno mesto (Jakše, 2022). Zdravstveni status Izbrane srčno-žilne dejavnike tveganja in varnostne označevalce, za rastlinsko pre- hranjevanje pomembna mikrohranila v serumu, plazemske vrednosti EPA in DHA Slika 2. Primer večerje: ričet in pirin kruh 96 ter status joda v urinu (zdravstveno stanje) smo ocenili z analizo seruma krvi in krvne plazme, analizo urina in meritvijo krvnega tlaka. Najpomembnejši serumski ozna- čevalci so bili: (i) levkociti in hemoglobin (Hb), vsi izmerjeni z analizatorjem XN-1000 (Sysmex Europe Gmbh, Norderstedt, Nem- čija), (ii) sečna kislina, kreatinin, celokupni holesterol, holesterol LDL, holesterol lipo- proteini visoke gostote (holesterol HDL), trigliceridi, glukoza na tešče, glikirani he- moglobin (HbA1c), vsi izmerjeni z uporabo analizatorja Alinity C (Abbott Park, Illinois, ZDA), (iii) feritin, testosteron, vitamin B 12 , 25-hidroksi vitamin D (25(OH)D) in homo- cistein, vsi izmerjeni z analizatorjem Alinity I (Abbott Park, Illinois, ZDA), in (iv) IGF-1 z analizatorjem iSYS (Immunodiagnostic Systems). Indeks omega-3 (tj. ravni EPK in DHK v plazmi in eritrocitih) smo določili iz vzorca kapljice krvi, poslane v Omega Quant Analytics akreditiran laboratorij (LLC, Stirling, Združeno kraljestvo). Jod in kreati- nin v urinu sta bila izmerjena z ICP-MS seri- je Agilent 770 (Agilent Technologies, Santa Clara, ZDA). Krvni tlak smo izmerili z osci- lometrično tehniko v sedečem položaju po petih minutah počitka. Za analizo smo uporabili povprečje dveh meritev v razmi- ku treh minut. Srčno-žilno zdravje smo ocenili tako, da smo izbrane krvne vrednosti primerjali z referenčnimi vrednostmi Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki je nacionalni laboratorij (UKC, 2017; University Medical Centre Ljubljana, 2018). Kot referenčne vre- dnosti krvnega tlaka (< 130/80 mmHg) smo upoštevali najnovejša priporočila za pre- prečevanje srčno-žilnih bolezni Evropskega kardiološkega združenja (ESC) (Visseren et al., 2021). Kot mediano referenčne vredno- sti joda v urinu smo uporabili referenčne razpone SZO (zmerno pomanjkanje joda v urinu: 20–49 µg/l, blago pomanjkanje joda v urinu: 50–99 µg/l, zadostna prehrana z jodom: 100–199 µg/l, nad zahtevanimi pre- hranskimi vrednostmi joda: 200–299 µg/l in nad zahtevanimi prehranskimi vrednostmi joda: >300 µg/l) (WHO, 2007). Za vrednost kreatinina v urinu in vrednost joda v urinu na g kreatinina smo uporabili referenčna območja Synlab (Zdravstveni center Le- infelden-Echterdingen, GmbH, Nemčija), kjer so analizirali vzorec (kreatinin v urinu: 0,20–1,90 g/l in jod v urinu na g kreatinina: 100–199 µg/g) (SYNLAB, 2016). Referenčne vrednosti za indeks omega-3 so povzete iz priporočila za normalno strukturo in delo- vanje rdečih krvnih celic (McBurney et al., 2022). Tabela 1 Antropometrične spremenljivke in telesna sestava (DXA) Spremenljivke TV (cm) TM (kg) ITM (kg) % TM (%) TMM (kg) PTM (kg) PMM (kg) MKG (g/cm 2 ) Rezultat 173 81,7 27, 3 14,9 11,7 66,6 70,0 1,34 † TV = telesna višina; TM = telesna masa; ITM = indeks telesne mase; % TM = odstotek telesne maščo- be; TMM = telesna maščobna masa; PTM = pusta telesna masa; PMM = pusta mišična masa; MKG = celokupna mineralna kostna gostota; † referenčna vrednost za celokupno MKG za starost 51–60 let je 1,18 g/cm2 (Chen et al., 2020). Tabela 2 Energijski vnos in vnos makrohranil (samo iz hrane) v primerjavi s priporočenimi vrednostmi 3–DTD 1 2 3 Povprečje Priporočila makrohranila (/dan) 2800 † energijski vnos (E) (kcal) 4563 4609 4027 4400 samo iz hrane 4077 3945 3800 3941 PDNO 486 664 227 459 ogljikovi hidrati (g) 693 659 552 635 > 50 † (% E) 61 58 55 58 samo iz hrane 623 568 528 573 (% E samo iz hrane) 61 59 56 59 PDNO 70 91 24 62 ogljikovi hidrati (g/kg TM) 9,5 9,0 7, 6 8,7 6–10 g/kg BM †† skupni sladkorji SS (g) 150 191 103 148 (% E) 13 18 10 14 samo iz hrane 98 118 87 101 PDNO 52 73 16 47 prosti sladkorji PS (g) 67 69 18 51 < 5 ††† (% E) 5,9 6,1 1,8 4,6 samo iz hrane 14 3,4 2,5 6,6 (% E samo iz hrane) 1,4 0 0 0,3 PDNO 53 66 16 45 fruktoza samo iz hrane 22 44 32 33 škrob (g) (% E samo iz hrane) 15 24 9,3 16 samo iz hrane 157 235 88 160 PDNO 0 0 0 0 prehranske vlaknine (g) 156 156 164 159 > 30 † (% E) 6,8 6,8 8,7 7,4 samo iz hrane 132 125 142 133 topne (samo iz hrane) 33 40 34 36 netopne (samo iz hrane) 77 76 105 86 PDNO 24 31 22 26 maščobe (g) 92 100 93 95 > 30 † (za visoko raven TD) (% E) 18 20 21 20 samo iz hrane 85 90 86 87 (% E samo iz hrane) 19 21 20 20 PDNO 7, 0 10 6,6 7,9 NMK (g) 9,3 14 16 13 (% E) 1,8 2,7 3,6 2,7 samo iz hrane 8,0 11 15 11 (% E samo iz hrane) 1,8 2,5 4,2 2,9 ≤ 10 ‡ šport in zdravje 97 Vsakodnevno sedenje, čas za transport in čas za TD v zadnjih 7 dneh smo ocenili z dolgim mednarodnim vprašalnikom o TD (L-IPAQ) (Hagströmer et al., 2006). V naši raziskavi primera smo TD z visoko intenziv- nostjo opredelili kot doseganje minimalne skupne TD vsaj 1500 MET minut na teden ali katere koli kombinacije hoje, zmerne in visoko intenzivne TD s skupno TD vsaj 3000 MET minut na tedenski ravni (Linge- sh et al., 2016). Ta obseg TD je primerljiv z najnovejšimi priporočili SZO, po katerih bi morali odrasli visoko intenzivno TD ali enakovredno kombinacijo zmerno inten- zivne in visoko intenzivne TD izvajati vsaj 150–300 minut na teden (Bull et al., 2020). Preiskovancu smo zastavili tudi dodatno vprašanje o tedenski pogostosti izvajanja vsaj 30-minutne organizirane vadbe za moč, s katerim smo dodatno razmejili vzo- rec TD v skladu s splošnimi priporočili SZO (Bull et al., 2020). Kakovost in vzorec spanja smo ocenili z vprašalnikom o kakovosti spanja, ki vklju- čuje 19 vprašanj (PSQI) (Buysse et al., 1989). Razpon točk je 0–21. Višji rezultat pomeni slabšo kakovost spanja, rezultat ≥ 5 pa sla- bo kakovost spanja (Buysse et al., 1989). Stopnjo zaznavanja stresa v preteklem me- secu smo izmerili na osnovi odgovorov na 30 vprašanj vprašalnika o zaznanem stresu (PSQ) (Levenstein et al., 1993). Indeks PSQ z vrednostmi od 0 (najnižja stopnja zaznane- ga stresa) do 1 (najvišja stopnja zaznanega stresa) smo izračunali s posebno formulo. Referenčni intervali so bili: < 0,34 nizka sto- pnja stresa, 0,34–0,46 zmerna stopnja stre- sa in > 0,46 visoka stopnja stresa (Levenste- in et al., 1993; Shahid et al., 2011). Statistična analiza Ker je študija primera poročilo o statusu iz- brane telesno zelo aktivne odrasle osebe, ki se prehranjuje z rastlinsko prehrano, smo rezultate predstavili le z deskriptivno stati- stiko. Kompleksnih statističnih parametrov namreč zaradi velikosti vzorca (n = 1) ni mogoče in tudi ni smiselno izračunati. „ Rezultati Socialno-demografski in ekonomski status ter motiv za rastlinsko prehranjevanje Preiskovanec je nekadilec, živi v mestnem okolju, ima doktorat znanosti in je dobro ekonomsko situiran. Glavni motivi za spre- membo načina življenja v smeri rastlinske 3–DTD 1 2 3 Povprečje Priporočila PDNO 1,3 3,2 1,3 1,9 ENMK (g) 36 30 34 34 (% E) 7, 2 5,9 7, 6 6,9 samo iz hrane 35 27 33 32 (% E samo iz hrane) 7,7 5,5 7, 8 7, 0 ≥ 10 ‡ PDNO 1,5 3,3 1,5 2,1 VNMK (g) 31 47 46 42 (% E) 6,2 9,2 10 8,5 samo iz hrane 28 42 43 38 (% E samo iz hrane) 6,2 9,6 10 8,6 7–10 ‡ PDNO 3,3 5,4 3,3 4,0 LK (g) samo iz hrane 18 31 37 29 (% E samo iz hrane) 4,0 7,1 8,8 6,6 2,5 † ALK (g) samo iz hrane 6,0 12 10 9,3 0,5 † (% E samo iz hrane) 1,3 2,7 2,4 2,1 ARK (g) samo iz hrane 0 0 0 0 EPK + DHK (mg) iz PDNO 625 625 625 625 250 ‡‡ holesterol (mg) 0 0 0 0 < 300 mg ‡ (rastlinske) beljakovine (g) 163 164 181 169 (% E) 14 14 18 15 samo iz hrane 139 127 157 141 (% E samo iz hrane) 14 13 16 14 PDNO 24 37 24 28 samo iz hrane (g/TM) 1,9 1,7 2,1 1,9 1,2–2,0 g/kg TM †† alkohol (g) 0 15 0 5 voda V (l) 3,9 5,8 5,0 4,9 Vrednost vnosa hranil (samo iz hrane), ki ustreza priporočilom, je v krepkem tisku; PDNO = prehran- ska dopolnila in nadomestni obrok; E = odstotek celotnega vnosa energije (splošni faktorji pretvor- be energije Atwater (kcal/g): ogljikovi hidrati in beljakovine = 4, prehranske vlaknine = 2, maščobe = 9, alkohol = 7) (FAO, 2003); SS skupni sladkorji: vsi monosaharidi in disaharidi (prosti sladkorji in sladkorji, naravno prisotni v hrani (npr. laktoza v mleku in fruktoza v sadju) (WHO, 2015); PS prosti slad- korji: vsi monosaharidi in disaharidi, ki jih živilom in pijačam doda proizvajalec, kuhar ali potrošnik (tj. dodani sladkorji), in sladkorji, naravno prisotni v medu, sirupih, sadnih sokovih, koncentratih sadnih sokov in športnih pijačah (opredeljeno po SZO (WHO, 2015) in prilagojeno po SACN (Scientific Advi- sory Committee on Nutrition, 2015)); NMK= nasičene maščobne kisline; ENMK = enkrat nenasičene maščobne kisline; VNMK = večkrat nenasičene maščobne kisline; LK = linolna maščobna kislina ome- ga-6; ALK = α-linolenska maščobna kislina omega-3; ARK = arahidonska maščobna kislina omega-6; EPK + DHK = eikozapentaenojska maščobna kislina plus dokozaheksaenojska maščobna kislina; † re- ferenčne vrednosti za dnevni energijski in hranilni vnos NIJZ (NIJZ, 2020); †† vnos ogljikovih hidratov, primerjan s skupnim stališčem Akademije za prehrano in dietetiko, dietetikov Kanade in Ameriškega kolidža športne medicine za prehrano in športni nastop (npr. 1–3 h/d zmerne do visoko intenziv- ne TD) (WHO, 2015); ††† vnos prostih sladkorjev, primerjan s priporočilom SACN (< 5 % dnevnega energijskega vnosa) (Scientific Advisory Committee on Nutrition, 2015); ‡ vnos NMK, ENMK, VNMK in holesterola, primerjan s srednjeevropskimi referenčnimi vrednostmi (DGE/ÖGE/SGE, 2018; Jungert et al., 2020, 2022); ‡‡ vnos EPK in DHK, primerjan s prehranskimi referenčnimi vrednostmi EFSA (EFSA, 2017); V voda iz pijač, živil, alkohola in prehranskih dopolnil. Življenjski slog Oceno življenjskega sloga osebe sestavljajo tri komponente: (1) vsakodnevno sedenje, čas za transport in status TD (Craig et al., 2003; Hagströmer et al., 2006), (2) kakovost spanja in vzorec spanja (Buysse et al., 1989) ter (3) zaznana stopnja stresa (Levenstein et al., 1993). Posamezne komponente stan- dardiziranih vprašalnikov smo podrobneje opisali in uporabili v predhodnih raziskavah na ljudeh na rastlinski prehrani (Jakše et al., 2020, 2021). Podatki o življenjskem slogu so tesno povezani s socialno-demografskim in ekonomskim statusom, ki smo ju izme- rili s standardiziranim vprašalnikom (NIJZ & Partnerji, 2019), s čimer smo zagotovili natančnejši vpogled v razloge za dobljene rezultate. 98 prehrane (razvrščanje motivov po po- membnosti) so bili: (i) zdravje, (ii) prehra- njevanje do sitosti/brez lakote, (iii) priročno prehranjevanje, (iv) cenejše prehranjevanje idr. Antropometrične spremenljivke in telesna sestava Indeks telesne mase preiskovanca je bil zunaj referenčne vrednosti za normalno kategorijo ITM (WHO, 2019), medtem ko sta bila % TM (WHO, 1995) in MKG (Chen et al., 2020) v okviru referenčnih vrednosti. Antropometrične spremenljivke in telesno sestavo, vključno z razporeditvijo telesne maščobe, prikazujemo v tabeli 1. Energijski vnos ter vnos makro- hranil in mikrohranil Vnos energije ter makrohranil in mikrohra- nil (samo iz hrane) je v okviru priporočenih dnevnih vrednosti. To velja tudi za vnos hranil, ki so pri rastlinski prehrani pogosto zaskrbljujoča (kalcij, železo in cink). Izjema so mejne vrednosti vnosa za jod (170 µg/d proti 180–200 µg/d) (NIJZ, 2020) in vnosa hranil, ki jih moramo pri rastlinski prehrani zaužiti s prehranskimi dopolnili (vitamin B 12 ter EPK in DHK) (Jakše, 2021). Povprečni dnevni energijski vnos preisko- vanca je bil 4400 kcal/dan, medtem ko je bil povprečni delež dnevnega energijskega vnosa iz makrohranil in vlaknin naslednji: 58 % iz ogljikovih hidratov (8,7 g/kg TM/d), 7 % iz vlaknin, 20 % iz maščob in 15 % iz beljakovin (1,9 g/kg TM/d). Preiskovanec je imel ugodne deleže dnevnega energijske- ga vnosa prostih sladkorjev (4,6 %), NMK (2,7 %) in po pričakovanjih tudi holesterola (0 %). Le vnos joda samo iz prehrane je bil zunaj referenčnega razpona (170 µg/d pro- ti 180–200 µg/d). Rezultate vnosa energije, makrohranil in mikrohranil prikazujemo v tabelah 2 in 3. Prehrana preiskovanca je temeljila na nasle- dnjih skupinah živil (v padajočem vrstnem redu glede na tehtano težo): zelenjava, žita, krompir, sadje, stročnice, začimbe, seme- na, oreški idr. Preiskovanec je sistematično uporabljal jodirano sol in PDNO (tj. pre- hranska dopolnila in nadomestni obrok). Prehrano je dopolnil tudi z vitaminoma B 12 in D 3 , EPK in DHK ter vitaminsko-mineral- nim kompleksom za moške. Vnos skupin živil iz celotnega programa prehranjevanja preiskovanca predstavljamo v tabeli 4. Sli- kovno gradivo dejanskih obrokov je v do- datku k prispevku. Tabela 3 Vnos izbranih vitaminov, mineralov in elementov v sledeh (samo iz hrane) v primerjavi s priporočili 3-DTD 1 2 3 Povprečje Priporočila mikrohranila (/dan) vitamini tiamin (mg) 6,2 8,3 4,8 6,5 samo iz hrane 2,3 4,1 3,1 3,2 1,3 † PDNO 3,9 4,2 1,7 3,3 riboflavin (mg) 4,6 5,2 4,4 4,7 samo iz hrane 1,7 2,0 1,7 1,8 1,3 † PDNO 2,9 3,2 2,7 2,9 niacin (mg) 52 60 47 53 samo iz hrane 19 21 24 25 16 † PDNO 23 29 23 25 pantotenska kislina (mg) 15 22 16 18 samo iz hrane 7,9 13 8,7 9,9 6 † PDNO 7,4 9,2 7,4 8,0 piridoksin (mg) 4,9 8,0 6,4 6,5 samo iz hrane 2,7 5,3 4,2 4,1 1,3 † PDNO 2,2 2,7 2,2 2,4 biotin (µg) 167 215 155 179 samo iz hrane 69 102 57 76 40 † PDNO 98 113 98 103 folati/folna kislina (µg) 1147 1806 1916 1623 samo iz hrane 745 1182 1414 1114 300 † PDNO FA 402 624 502 509 vitamin B 12 (µg) 1006 14 1,5 340 samo iz hrane 0 0 0 0 4 † PDNO 1006 14 1,5 340 retinol ekv. RE (mg) 9,9 9,6 6,9 8,8 samo iz hrane 8,6 8,1 5,6 7,4 1 † PDNO 1,3 1,5 1,3 1,4 vitamin C (mg) 465 532 450 482 samo iz hrane 258 301 243 267 110 † PDNO 207 231 207 215 vitamin D (µg) 115 117 115 116 samo iz hrane 0 0 0 0 20 † PDNO 115 117 115 116 vitamin E (mg) 43 56 45 48 samo iz hrane 25 25 17 22 15 † PDNO 18 31 28 26 vitamin K (µg) 931 956 442 776 samo iz hrane 816 841 327 661 80 † PDNO 115 115 115 115 minerali kalcij (mg) 1360 1893 1627 1627 samo iz hrane 932 1226 119 9 1119 1000 † PDNO 428 667 428 508 magnezij (mg) 1398 2100 1926 1808 samo iz hrane 770 1417 1581 1256 400 † PDNO 628 683 344 552 šport in zdravje 99 Zdravstveni status Vsi izbrani srčno-žilni dejavniki tveganja, vrednost mikrohranil v serumu (železo, feritin, vitamina B 12 in 25(OH)D), vrednost makrohranil v plazmi (indeks omega-3), vrednost joda v urinu in drugi varnostni označevalci so bili pri preiskovancu v okviru referenčnih vrednosti/rangov, razen levko- citov (3,7 x 10 9 /l proti 4,0–10,0 10 9 /l) in joda v urinu (91 µg/l proti 100–199 µg/l). Celoten zdravstveni status preiskovanca predsta- vljamo v tabeli 5. Življenjski slog Preiskovanec je poročal o naslednji struk- turi vsakodnevnih dejavnosti: zmerna ko- ličina časa, namenjenega transportu (40 min/d), relativno kratek čas sedenja (4 ure med tednom in 3,5 ure med vikendom) in relativno velik obseg TD (8560 MET min/t), ki vključuje redno hojo, zmerno intenziv- no in zelo intenzivno TD, kar je v skladu z najnovejšimi priporočili SZO glede tipa, pogostosti in trajanja TD (Bull et al., 2020). Preiskovanec je poročal o ustrezni kakovo- sti in vzorcu spanja, z izjemo trajanja spanja (6,5 h/d proti > 7 h/d) (Buysse et al., 1989; Watson et al., 2015), ter o ustrezni stopnji stresa (tabela 6). „ Razpravljanje Glavne značilnosti Po našem vedenju gre za prvo tovrstno raziskavo (študijo primera), ki celovito in z veljavnimi metodami obravnava glavne vidike prehranskega in zdravstvenega sta- tusa ter življenjskega sloga telesno zelo de- javnega preiskovanca, ki je dolgoročno na rastlinski prehrani. Rezultati potrjujejo pomembnost rednega spremljanja ljudi, ki se dolgoročno prehra- njujejo z rastlinsko prehrano, vsaj v vidikih, ki so specifični za rastlinsko prehrano (npr. vitamina B 12 in 25(OH)D v serumu, indeks omega-3 v krvni plazmi in potencialno jod v urinu). Prednosti rednega spremljanja bi- stvenih vidikov vpliva rastlinske prehrane na človeka je koristno tako za posameznika, skupnost ljudi na rastlinski prehrani kot tudi za znanstveno skupnost. Ta s tem pridobi- va vedno nove podatke, s pomočjo katerih lahko oblikuje zasnove veljavnejših raziskav (npr. naključno kontroliranih) za zanesljivej- še rezultate. To je ključnega pomena, da lahko drugi znanstveniki naknadno repro- ducirajo in preverijo rezultate. Tabela 4 Vnos skupin živil (samo iz hrane in PDNO) 3-DTD 1 2 3 Povprečje Samo iz hrane (g/d) zelenjava – vse 578 635 114 8 787 zelenjava – kapusna in temnozelena zsž 260 181 418 286 žita – vse 498 384 322 401 žita – ovseni kosmiči zsž 168 220 185 191 krompir/gomoljnice 0 812 365 392 sadje – vse 197 335 472 335 sadje – jagodičevje zsž 45 72 36 51 stročnice – vse † 311 189 382 294 stročnice – soja †zsž 26 20 152 66 začimbe/zelišča ‡ 42 81 105 76 semena – vse 28 61 46 45 semena – laneno seme zsž 14 19 19 17 oreški – vse 19 34 65 39 3-DTD 1 2 3 Povprečje Priporočila fosfor (mg) 2455 3627 2925 3003 samo iz hrane 1736 2570 2206 2171 700 † PDNO 719 1057 719 832 kalij (mg) 5878 12578 7827 8761 samo iz hrane 4832 11013 6781 7542 4000 † PDNO 1046 1565 1046 1219 natrij (mg) ł 2581 4501 3712 3598 samo iz hrane 2581 4501 3712 3598 1500 † PDNO 0 0 0 0 klorid (mg) ł 4515 7325 6063 5968 samo iz hrane 4515 7325 6063 5968 2300 † PDNO 0 0 0 0 Elementi v sledeh železo (mg) 42 68 59 56 samo iz hrane 25 45 42 37 10 † PDNO 17 23 17 19 jod (µg) ł 372 417 369 386 samo iz hrane 172 170 169 170 180–200 † PDNO 200 247 200 216 cink (mg) 27 37 34 32 samo iz hrane 15 21 22 19 16 † PDNO 12 16 12 13 selen (µg) 135 186 183 168 samo iz hrane 44 78 92 71 70 † PDNO 91 108 91 97 Vrednost vnosa hranil, ki ustreza priporočilom, je napisana krepko; FA za pretvorbo folne kisline iz PDNO v oceno folata je bil uporabljen faktor pretvorbe: 0,5 µg folne kisline = 1 µg folate (Institute of Medicine, 1998); ta pretvorba je v tabeli že vključena. RE retinol ekvivalent = vitamin A + alfakaroten (1 mg retinol ekvivalenta = 12 mg alfakarotena) + betakaroten (1 mg retinol ekvivalenta = 6 mg betakarotena) + gamakarotena (1 mg retinol ekvivalenta = 12 mg gamakarotena) (NIJZ, 2020); ł vnos natrija, klorida in joda je ocenjen na osnovi analize živil, priprave obrokov, ki vključuje uporabo jodi- zirane soli (preiskovanec ni užival vse pogosteje uporabljene morske zelenjave z veliko vsebnostjo joda (npr. nori ali kelp); † referenčne vrednosti za dnevni energijski in hranilni vnos NIJZ (NIJZ, 2020). 100 Analiza spremembe TM in telesne sestave je pokazala, da je preiskovanec v prouče- vanem obdobju naredil veliko in ugodno spremembo, tako glede izgube TM kot gle- de telesne sestave. Preiskovanec je pred spremembo udejanjal zahodni način prehranjevanja, tj. z rezerva- mi v hranilni zadostnosti na eni strani in s presežkom nekaterih hranil, ki jih je treba nadzorovati, na drugi strani (npr. nasiče- ne maščobe, skupni vnos maščob, prosti sladkorji in holesterol). Energijski in hranilni vnos samo iz vira običajne hrane je v okviru priporočil (verjetno zaradi večjega energij- skega vnosa sicer dobro načrtovane/sesta- vljene rastlinske prehrane), razen mejnega vnosa joda samo iz hrane (brez PDNO) in hranil, ki jih je pri rastlinskem načinu pre- hranjevanja treba vnašati s prehranskimi dopolnili (vitamin B 12 ter EPK in DHK). Ugotavljamo, da je povprečni zdravstveni status preiskovanca v okviru priporočenih vrednosti, z izjemo levkocitov v serumu (3,7 x 10 9 /l proti 4,0–10,0 10 9 /l) in joda v urinu (91 µg/l proti 100–199 µg/l). Rezerve ima pri vrednostih holesterola LDL. Ocena načina življenja pri preiskovancu kaže, da je v času raziskave živel zdrav in te- lesno aktiven življenjski slog s kakovostnim spanjem (in rezervami v količini spanja) in obvladujočo stopnjo stresa. Tabela 5 Zdravstveni status spremenljivka KT – sistolični (mmHg) KT – diastolični (mmHg) cel. holesterol (mmol/l) holesterol LDL (mmol/l) holesterol HDL (mmol/l) trigliceridi (mmol/l) cel. testosteron † (µg/l) IGF-1 †† (µg/l) rezultat 115 71 4,4 3,2 1,2 0,7 7,7 187 referenčne vrednosti < 130 < 80 < 5,2 < 3,4 > 1,0 < 1,7 1, 3 –7,7 54–194 spremenljivka levkociti (x 10 9 /l) hemoglobin (g/l) kreatinin (µmol/l) urična kislina (µmol/l) glukoza (mmol/l) HbA1c (%) K-HbA1c (mmol/mol) homocistein (µmol/l) rezultat 3,7 137 72 276 5,0 5,1 32 5,5 referenčna vrednost 4,0–10,0 130 –170 44–97 150–480 3,6–6,1 < 6,0 < 42 5–15 spremenljivka feritin (µg/l) železo (µmol/l) vitamin B 12 (pmol/l) vitamin 25(OH) D (µg/l) indeks ome- ga-3 (%) kreatinin-urin (g/l) jod-urin (µg/l) jod-urin/g kreatinina †† (µg/g) rezultat 82 19 538 54,7 6,6 0,52 91 175 referenčna vrednost 20–300 11–29 156–672 30–80 > 5,6 0,20–1,90 100–199 100–199 Vrednosti, ki odstopajo od referenčnih vrednosti/intervalov, so v krepkem tisku; † za starost ≥ 50; †† za starostno skupino 56–60 let. Tabela 6 Življenjski slog življenjski slog Rezultat L-IPAQ transport (min/d) sedenje med tednom (h/d) sedenje med vikendom (h/d) TD – hoja (MET min/t) zmerno int. TD (MET min/t) zelo int. TD (MET min/t) skupna TD (MET min/t) 40 4 3,5 1980 3705 2880 8560 rezultat PSQ rezultat PSQ tip TD skupni indeks PSO (rwezultat) stopnja stresa † (nizka/zmerna/ velika) trajanje spanja (h) učinkovitost spanja (%) globalna kako- vost spanja †† (rezultat) vadba za moč (/t) hoja ‡ ali pohod ‡‡ (/t) 0,32 nizka 6,5 96 3 2 (30 min) 2–3 (120 min) † stopnja stresa: < 0,34 (nizka), 0,34–0,46 (zmerna) in > 0,46 (visoka); †† vsota sedmih komponent (razpon: 0–21; ≥ 5 neustrezna kakovost spanja); ‡ hoja na bližnji nižji hrib ali v gozd po razgibanem terenu med tednom (60 min); ‡‡ pohod na bližnji višji hrib med vikendom (120 min). 3-DTD 1 2 3 Povprečje oreški – oreh zsž 19 34 20 24 visokomaščobna živila ‡‡ 42 45 0 29 gobe 0 0 100 39 jodirana sol 4,8 5,0 6,1 5,3 PDNO (/d ali /t) rastlinski NO (g) 32 64 64 53 vitamin B 12 (1000 µg/d) †† 2/t 286 vitamin D 3 (4000 IU/d) 4000 4000 4000 4000 EPK in DHK (mg/d) 625 625 625 625 V-M kompleks (tbl/d) 1 1 1 1 zsž = vnos živila, upoštevan v skupnem vnosu živila iste skupine; † sojin napitek ni upoštevan; ‡ suha in sveža; ‡‡ npr. razmaščeni kakav ali avokado; PDNO = prehranska dopolnila in nadomestni obrok; NO = nadomestni obrok (Herbalife Nutrition, 2017); †† vitamina B 12 in D 3 proizvajalca iz proste prodaje; EPK = eikozapentaenojska maščobna kislina; DHK = dokozaheksaenojska maščobna kislina (Herba- life Nutrition, 2017); V-M kompleks = vitaminsko-mineralni kompleks za moške (Herbalife Nutrition, 2017). Antropometrične spremenljivke in telesna sestava Preiskovanec je z dolgo trajajočim spreme- njenim načinom življenja (dobro načrtova- na rastlinska prehrana ter zdrav in telesno aktiven življenjski slog s kakovostnim spa- njem in obvladujočo stopnjo stresa) ude- šport in zdravje 101 janjil značilno spremembo v TM, ITM in % TM (86 kg in 19 % TM oz. ITM 28,7 kg/m 2 proti 81,7 kg in 14,9 % TM oz. ITM 27,3 kg/ m 2 ), tudi v primerjavi z največjo TM v življe- nju (94 kg oz. ITM 31,4 kg/m 2 ). Podatki kažejo, da ocena stanja TM obse- ga kombinacijo ITM in % TM. Strokovnjaki namreč že nekaj časa opozarjajo, da pre- komerne TM in debelosti ne moremo oce- njevati izključno na osnovi ITM (Ghesmaty Sangachin et al., 2018; Okorodudu et al., 2010), saj termin debelost opredeljuje čez- merno kopičenje telesne maščobe in ne samo presežka telesne mase, ki lahko pred- stavlja različen delež TMM in PMM (Heber, 2010). Poleg tega ITM zaradi nizke občutlji- vosti pri prepoznavanju telesne maščobe ne prepozna kar polovice ljudi s presežkom telesne maščobe (Okorodudu et al., 2010). Referenčne vrednosti celokupne MKG še vedno niso povsem dorečeno področje, pri čemer je imel preiskovanec vrednost celokupne MKG v okviru referenčnih vre- dnosti (1,34 g/cm 2 proti 1,18 g/cm 2 ) (Chen et al., 2020). Rezultati slovenske presečne epidemio- loške raziskave SI.Menu 2017/18 kažejo, da je v Sloveniji 39 % odraslih s čezmerno te- lesno maso in 20 % odraslih z debelostjo (ocena na osnovi izračuna ITM), medtem ko je povprečni delež telesne maščobe (oce- njen z analizatorjem telesne sestave) pri moških 25 % (pri starejših odraslih moških 29 %) (Gregorič et al., 2020). V dveh velikih opazovalnih raziskavah (European Prospec- tive Investigation into Cancer in Nutrition, Adventist Health Study 2) in dveh nedav- no objavljenih sistematičnih pregledih (19 intervencijskih in 37 opazovalnih raziskav) potrjujejo naše ugotovitve, da je ITM pri posameznikih na rastlinski prehrani nižji kot pri ljudeh, ki se prehranjujejo drugače (Benatar & Stewart, 2018; Orlich et al., 2013; Spencer et al., 2003; Tran et al., 2020). V pred kratkim objavljenih naključno kontroliranih raziskavah na odraslih s prekomerno TM (Schick et al., 2020) ali bolnikih z debelo- stjo in sladkorno boleznijo tipa 2 (Barnard et al., 2021; Kahleova et al., 2018), v katerih so raziskovalci primerjali tudi učinkovitost rastlinske in drugih vzorcev prehrane (npr. mediteranske, ketogene, mešane), so ugo- tovili, da je rastlinska prehrana učinkovitejša pri izgubljanju odvečne TM in ohranjanju mišične mase (Barnard et al., 2021; Kahleova et al., 2018; Schick et al., 2020). V naši raz- iskovalni skupini smo pokazali, da lahko z vključitvijo redne TD (v skladu z najnovejši- mi priporočili SZO (Bull et al., 2020)) v pove- zavi z izgubljanjem odvečne TM dodatno ugodno vplivamo na ohranjanje mišične mase (Jakše et al., 2017, 2019). Tudi v času epidemije covida-19 se je ra- stlinska prehrana izkazala kot pomem- ben sestavni del zdravega in aktivnega življenjskega sloga v smislu preprečevanja zahtevnih zdravstvenih izidov covida-19 (tudi zmanjšanje dolgoročnih posledic), bolnišničnega zdravljenja, (pre)zgodnje smrtnosti in posledic morebitne prihaja- joče koronavirusne pandemije (Kim et al., 2021; Stancic et al., 2021; Storz, 2021). Na- tančneje, rastlinsko prehranjevanje lahko pomeni dobro izbiro pri posameznikih, pri katerih je bil imunski odziv na cepljenje slabši – gre za podporni pomen rastlinske prehrane pri učinkovitosti cepljenja proti covidu-19 (Stancic et al., 2021). Pred letom dni objavljena raziskava v šestih državah je proučevala povezanost vzorca prehranje- vanja s pojavnostjo okužbe s covidom-19, resnostjo poteka in trajanjem bolezni zdra- vstvenih delavcev z veliko izpostavljeno- stjo bolnikom s covidom-19. Raziskovalci so ugotovili, da je rastlinsko prehranjevanje (vključno s pesko-vegetarijansko prehrano) povezano z zaščito pred hudim potekom bolezni pri okužbi s covidom-19 (Kim et al., 2021). Obstaja domneva iz predpandemič- nega obdobja, ki temelji na ugodnih re- zultatih opazovalnih in kliničnih raziskav o učinkih rastlinske prehrane na različne pre- ventivne vidike pred pogostimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, in sicer da je lahko rastlinska prehrana splošno koristna za več kliničnih stanj, ki jih lahko najdemo tudi pri posameznikih s covidom-19 (Storz, 2021). Energijski in hranilni vnos Vnos energije in hranil (samo iz hrane) preiskovanca je bil v okviru priporočenih dnevnih vrednosti, razen mejnih vredno- sti vnosa za jod (170 µg/d proti 180–200 µg/d) (NIJZ, 2020). Čeprav skupni energijski in hranilni vnos (samo iz hrane plus PDNO) ni bil primarni cilj proučevanja, je bil v ce- loti v skladu s priporočili. Povprečni dnevni energijski vnos preiskovanca je bil 4400 kcal/d, pri čemer moramo poudariti, da je bil nadpovprečno telesno dejaven (ocenje- na skupna TD 8560 MET min/t) in da smo v skupnem energijskem vnosu upoštevali tudi energijski vnos prehranskih vlaknin (326 kcal/d). Rezultati slovenske presečne epidemiolo- ške raziskave SI.Menu 2017/18 kažejo, da je prehranjevanje odraslih in starejši odraslih Slovencev glede številnih hranil nezado- stno. Tako je npr. 32 % odraslih in 58 % sta- rejših odraslih imelo nezadosten vnos vita- mina B 12 (Lavriša et al., 2022), 46 % odraslih in 61 % starejših odraslih nezadosten vnos vitamina D (Hribar et al., 2021), 90 % odra- slih in 84 % starejših odraslih nezadosten vnos prehranskih vlaknin (Seljak et al., 2021) ter 88 % odraslih in 93 % starejših odraslih nezadosten vnos folatov (Pravst et al., 2021). Pred kratkim so bili objavljeni rezultati siste- matičnega pregleda 141 raziskav, v katerem so nizozemski raziskovalci proučevali hra- Slika 3. Primer glavne jedi: Segedin golaž s sojinim »mesom« in pečena polenta 102 nilno zadostnost različnih načinov prehra- njevanja (mešana in rastlinska prehrana ter drugi podtipi vegetarijanske prehrane). Pre- gled tveganja glede nezadostnega vnosa hranil pri različnih prehranskih vzorcih kaže, da je ob neustrezni sestavi veliko tveganje nezadostnega vnosa določenih hranil (npr. pri rastlinski prehrani: EPK in DHK, vitamina B 12 in D, kalcij, železo, jod in cink; pri meša- ni prehrani: prehranske vlaknine, vitamina D in E, folati, kalcij in magnezij, VNMK in ALK) (Neufingerl & Eilander, 2021). Analiza hranilne zadostnosti teoretičnega modela dobro načrtovane/sestavljene polnovre- dne rastlinske prehrane je pokazala mejno nezadostnost le za kalcij (4 % pri referenci 1000 mg/d) ter za vitamina B 12 in D (Karlsen et al., 2019). Poudariti moramo, da je omeji- tev raziskave odsotnost podatkov o nekate- rih mikrohranilih (npr. jodu, cinku in selenu), najverjetneje zaradi nepopolne podatkov- ne baze o hranilni sestavi analiziranih živil. Norveški raziskovalci so v presečni raziskavi proučevali vnos joda pri preiskovancih na rastlinski, lakto-vegetarijanski in pesko- -vegetarijanski prehrani. Čeprav je njihova referenca glede vnosa joda 150 µg/d (tj. za 20–33 % nižja kot v Sloveniji (NIJZ, 2020)), je imelo 32 % preiskovancev na rastlinski prehrani (n = 115), 46 % preiskovancev na lakto-vegetarijanski prehrani (n = 55) in 66 % preiskovancev na pesko-vegetarijanski prehrani (n = 35) vnos joda nižji od 100 µg/d (Groufh-Jacobsen et al., 2020). Pred kratkim objavljena presečna raziskava, v kateri so raziskovalci primerjali energijski in hranilni vnos rekreativnih tekačev na ra- stlinski, lakto-vegetarijanski in mešani pre- hrani (metoda tridnevnega netehtanega dnevnika prehranjevanja), je pokazala, da so rekreativni tekači na rastlinski prehrani v povprečju vnesli manj energije kot naš pre- iskovanec (2437 kcal/d proti 4400 kcal/d), manj energije iz vira ogljikovih hidratov (55 % proti 58 %), manj vlaknin (52 g/d oz. 4 % dnevnega energijskega vnosa proti 163 g/d oz. 7 % dnevnega energijskega vnosa), manjši delež iz vira maščob (26 % proti 20 %) in manj beljakovin (14 % oz. 1,25 g/kg TM/d proti 15 % oz. 1,9 g/kg TM/d). Pregled mikrohranilne zadostnosti rekreativnih tekačev na rastlinski prehrani, ki je vključe- vala kombinirano oceno iz običajne hrane in prehranskih dopolnil, je pokazal neza- dosten vnos vitaminov B 12 (0,8 µg/d) in D (1,7 µg/d) ter kalcija (730 mg/d), cinka (11,2 mg/d) in joda (58 µg/d). Poudariti moramo, da so imeli tudi rekreativni tekači na mešani prehrani nezadosten vnos prehranskih vla- knin (27 mg/d), vitaminov D (8,3 µg/d) in E (10,8 mg/d) ter kalcija (981 mg/d), cinka (12 mg/d) in joda (89 µg/d) (Nebl et al., 2019b). Oceno zadostnega energijskega vnosa re- kreativnih tekačev na rastlinski prehrani so raziskovalci deskriptivno opisali v drugem prispevku iste raziskave, iz katerega je raz- vidno, da so tekači izvajali trenažni proces v povprečju trikrat tedensko in vsakokrat pre- tekli v povprečju 25,5 km (2,6 h/t). Delež te- lesne maščobe, izmerjen z bioimpedanco, je bil pri rekreativnih tekačih na rastlinski prehrani višji kot pri našem preiskovancu (20,7 % proti 14,9 %) (Nebl et al., 2019a). Zdravstveni status Zdravstveni status preiskovanca je vključe- val izbrane srčno-žilne dejavnike tveganja, izbrana mikrohranila v serumu, jod v urinu in druge varnostne označevalce. Gledano v celoti je zdravstveni status preiskovanca na zavidljivi ravni. Pri tem poudarjamo štiri vidike, in sicer (i) mejno nizke vrednosti lev- kocitov (3,7 x 10 9 /l), (ii) neoptimalno raven holesterola LDL (3,2 mmol/l), (iii) mejno nizke vrednosti joda v urinu (91 µg/l) in (iv) vrednost indeksa omega-3. Ugotavljamo, da so nižje vrednosti levkoci- tov lahko odraz velikega vnosa rastlinskih virov hrane, sploh iz skupine zelenjave (Menni et al., 2021). S proučevanjem po- vezave med serumsko vrednostjo C-reak- tivnega proteina (CRP), levkocitov in pre- zgodnjo umrljivostjo iz katerihkoli razlogov in zaradi srčno-žilnih bolezni so nekateri raziskovalci že pred več kot 15 leti revidirali takratne referenčne vrednosti in predlagali spodnjo priporočeno mejo za zdravo od- raslo osebo 3,11 x 10 9 /l (Huang et al., 2007) in ne 4 x 10 9 /l, ki jo v splošnem uporablja- mo danes. Japonski raziskovalci so pred 10 leti z analizo več kot 230.000 vzorcev krvi iz obdobja 2002–2010 prav tako prema- knili spodnjo vrednost levkocitov, in sicer s 4 x 10 9 /l na 3,0 x 10 9 /l (Sakuragi et al., 2013). Poudarjamo, da je nizko raven lev- kocitov preiskovanca nemogoče pripisati zgolj prehrani, saj predlog nižjih vrednosti levkocitov lahko velja zgolj ob normalnih vrednostih CRP, ki pa ga v tej študiji nismo izmerili. Ne glede na zapisano za slovenski prostor trenutno še vedno veljajo referenč- ne vrednosti levkocitov 4,0–10,0 x 10 9 /l, ki presegajo zgolj vidik prehrane ali predlog spremembe referenčnih vrednosti. Ko govorimo o zasledovanih vrednostih holesterola LDL, strokovnjaki poudarjajo, da so vrednosti holesterola LDL, ki so ve- čje ali enake 2,6 mmol/l, lahko povezane s predklinično aterosklerozo, in to kljub odsotnosti drugih dejavnikov tveganja, ki bi bili kasneje v življenju za posameznika lahko usodni (Abdullah et al., 2018; Fernán- dez-Friera et al., 2017; O’Keefe et al., 2004). Za našega preiskovanca velja, da gre v splo- šnem za zdravega odraslega moškega s priporočenim % TM, ki je redno telesno de- javen, ima urejen krvni tlak (115/71 mmHg), normalno raven trigliceridov (0,7 mmol/l), holesterola HDL (1,2 mmol/l), holesterola ne-HDL (3,6 mmol/l) in je nekadilec, zato menimo, da vrednost holesterola LDL 3,2 mmol/l pri njem ne predstavlja značilnega tveganja za srčno-žilne bolezni. Splošno pomanjkanje joda je danes resen izziv v Evropi (Lazarus, 2014) in tako tudi v Sloveniji (Štimec et al., 2009). Prav ljudje na neustrezno načrtovani/sestavljeni rastlin- ski prehrani so skupina s povečanim tve- ganjem za pomanjkanje joda (Eveleigh et al., 2020). Čeprav je imel naš preiskovanec (spodnje) mejne vrednosti joda v urinu (91 µg/l) (WHO, 2007), menimo, da te vrednosti niso zaskrbljujoče in ne kažejo na pomanj- kanje. Lahko so namreč posledica enkratne meritve, pa tudi vrednosti joda v urinu na gram kreatinina (175 µg/g proti 100–199 µg/g) (SYNLAB, 2016) in skupnega vnosa joda (170 µg/d samo iz hrane, 216 µg/d iz PDNO oz. skupaj 386 µg/d) so ustrezne (NIJZ, 2020). Pri tem strokovnjaki poudarja- jo, da tudi ljudje na rastlinski prehrani lahko ustrezno poskrbijo za zadosten vnosa joda z uživanjem morske zelenjave (npr. alg nori ali kelp) (Jakše, 2021). Zadostne količine joda namreč ne moremo zaužiti le z jodira- no soljo, saj bi morali izrazito preseči pripo- ročen skupni vnos soli (Štimec et al., 2009). V že omenjeni norveški raziskavi o vnosu joda so ugotovili, da je imela skupina na ra- stlinski prehrani povprečne vrednosti joda v urinu 43 µg/l (zmerno pomanjkanje joda), skupina na lakto-vegetarijanski prehrani 67 µg/l (blago pomanjkanje joda) in skupina na pesko-vegetarijanski prehrani 96 µg/l (blago pomanjkanje joda) (Groufh-Jacob- sen et al., 2020). Vrednost indeksa omega-3 je pri našem preiskovancu znašala 6,6 %, kar je v skladu s priporočeno vrednostjo > 5,6 % (McBurney et al., 2022). Izmerjeni rezultat je verjetno dosegel z vsakodnevnim uživanjem kom- binacije maščob, in sicer 1–2 jušnih žlic rja- vih lanenih semen na dan in 625 mg/d EPK in DHK v obliki prehranskega dopolnila. Po splošnem prepričanju vnos lanenih semen ugodno vpliva na vsaj del pretvorbe ALK v EPK in DHK ter je učinkovitejši pri ženskah kot pri moških in bolj pri nizkomaščobni šport in zdravje 103 prehrani in zdravem življenjskem slogu (Jakše & Jakše, 2017). Vendar pa so v pred kratkim objavljenem pregledu 13 naključ- no kontroliranih raziskav o vplivu pretvorbe ALK (npr. iz lanenih semen) v EPK in DHK pokazali, da se tudi večji vnos lanenih se- men ne odrazi v povečanju indeksa ome- ga-3, saj se je v nekaterih raziskavah celo znižal (Lane et al., 2021), najverjetneje za- radi neugodnih prehranskih dejavnikov, ki zavirajo proces vsaj delne pretvorbe ALK v EPK in DHK (Saunders et al., 2013). Nekate- ri raziskovalci tudi navajajo, da je optima- len razpon indeksa omega-3 8–11 % (Von Schacky, 2020). V avstralski presečni raziska- vi so primerjali vrednost indeksa omega-3 pri vzdržljivostnih športnikih na rastlinski prehrani (n = 12) in pri športnikih na mešani prehrani (n = 8) ter ugotovili, da so bile vre- dnosti indeksa omega-3 v obeh skupinah neoptimalne (4,1 % na rastlinski in 5,4 % na mešani prehrani) (Craddock et al., 2021). Po drugi strani pa so ameriški raziskovalci v intervencijski raziskavi preiskovancem, ki so se prehranjevali z rastlinsko prehrano in imeli začetno vrednost indeksa omega-3 < 4 % (povprečje 3,1 %), štiri mesece dodajali 254 mg/d EPK in DHK in jim po koncu inter- vencije izmerili indeks omega-3 > 4 % (4,8 %) (Sarter et al., 2015). V najobsežnejši raziskavi v Sloveniji na po- dročju preprečevanja srčno-žilnih bolezni so raziskovalci testirali 500.000 odraslih (tj. četrtino slovenske populacije). Rezultati so zaskrbljujoči, saj so povišane vrednosti ho- lesterola ugotovili pri kar 69 % pregledanih odraslih (NIJZ, 2006). Po podatkih NIJZ ima povišane vrednosti krvnega tlaka skoraj 50 % odraslih (NIJZ, 2017), medtem ko so rezultati epidemiološke raziskave o razširje- nosti povišanega krvnega tlaka v Sloveniji v obdobju 2007–2009 pokazali, da ima povi- šan krvni tlak kar 64 % pregledanih odraslih oseb (Petek Šter et al., 2011). Sprememba v prehrani je zaradi učinkovi- tosti, varnosti in cenovne dostopnosti da- nes prva strokovno priporočena interven- cija za preprečevanje povišanih vrednosti holesterola in srčno-žilnih bolezni (Belardo et al., 2022; Piepoli et al., 2016). V dveh pred kratkim objavljenih sistematičnih pregledih z metaanalizo 15 naključno kontroliranih in 31 opazovalnih raziskav so pokazali, da so imeli preiskovanci na rastlinski prehrani v primerjavi z drugimi vzorci prehrane ugo- dnejše povprečne vrednosti dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni (Benatar & Stewart, 2018; Lee et al., 2020). Na koncu razprave izpostavljamo tudi vre- dnosti IGF-1 in celokupnega testosterona, ki so pri našem preiskovancu znašale 187 µg/l (referenca 54–194 µg/l) in 7,7 µg/l (referenca 1,3–7,7 µg/l) (UKC, 2017). Poviša- ne vrednosti IGF-1 v odraslosti pospešijo staranje in nenadzorovano rast celic, kar lahko vodi v nastanek pogostih vrst raka, zlasti raka prostate, raka dojke in raka čre- vesa (Fontana et al., 2016). Poleg dednih dejavnikov in starosti (z leti se vrednost IGF-1 zaradi zmanjšanega izločanja rastne- ga hormona naravno znižuje) sta prehra- na (skupni vnos beljakovin, vir beljakovin, vnos energije, različne oblike posta) in TD (aerobna vadba in vadba za moč) osnov- na dejavnika, ki vplivata na vrednost IGF-1 (Fontana et al., 2016; Kraemer & Ratamess, 2005; Longo & Mattson, 2014; Majorczyk & Smolag, 2016). Prehrana in TD sta »korek- torja«, ki s sistemskim znižanjem IGF-1 v krvi upočasnjujeta staranje in nenadzoro- vano rast celic, z zvišanjem IGF-1 v mišičnih tkivih kot posledica mehanskega stresa, izzvanega z vadbo, pa podpirata rast ske- letnih mišic. Rezultati pregleda raziskav, v katerih so proučevali vpliv vnosa soje iz vira običajne hrane (npr. tofu, tempeh, eda- mam) in iz vira prehranskih dopolnil (npr. sojin izolat) na vrednosti IGF-1 (značilnost prehranjevanja preiskovanca), nakazujejo, da odločitev za (ne)umestitev soje v pre- hrano zaradi vpliva na porast vrednosti IGF-1 ni klinično pomembna, predvsem v primerjavi z manj ugodnimi učinki mlečnih beljakovin na vrednosti IGF-1 (Messina & Magee, 2018). Natančneje, obstajajo dokazi, da lahko večje količine sojinih beljakovin iz vira prehranskih dopolnil (40 g/d) zmerno povišajo vrednosti IGF-1, vendar v primer- javi z uživanjem mlečnih beljakovin poviša- nje vrednosti IGF-1 ni impresivno (Messina & Magee, 2018). Na osnovi rezultatov starejših manjših raziskav, ki so povezovale rastlinske vzor- ce prehranjevanja z nižjimi vrednostmi celokupnega testosterona (npr. Howie & Shultz, 1985), obstaja prepričanje, da naj bi uživanje rastlinske prehrane vplivalo na zmanjšano razpoložljivost testosterona. V raziskavi, ki so jo opravili v Združenem kraljestvu, so primerjali serumske koncen- tracije hormonov preiskovancev na rastlin- ski prehrani (n = 233), lakto-vegetarijanski prehrani (n = 237) in mešani prehrani (n = 226). Preiskovanci na rastlinski prehrani so imeli značilno višje vrednosti celokupnega testosterona kot preiskovanci na mešani (za 13 %) in lakto-vegetarijanski prehrani (za 8 %) (Allen et al., 2000). V manjši raziskavi, ki je vključevala 51 preiskovancev na rastlin- ski prehrani in 57 preiskovancev na mešani prehrani, so izmerili podobne rezultate, kjer so imeli preiskovanci na rastlinski prehrani za 7 % višje vrednosti celokupnega testo- sterona (Key et al., 1990). Tudi v kasnejših raziskavah ugotavljajo, da rastlinski viri hra- ne niso povezani z vrednostmi serumskega celokupnega testosterona (Kuchakulla et al., 2021), kar se ujema z vrednostmi, ki smo jih izmerili pri našem preiskovancu. Življenjski slog Proučevali smo življenjski slog odraslega preiskovanca na rastlinski prehrani, ki je ne- kadilec in zdrav, udejanja aktiven življenjski slog z relativno malo vsakodnevnega sede- nja, relativno veliko TD (aerobne po razgi- banem terenu – hoja, pohodi) in vadbo za moč (2/t po 30 minut) ter skrbi za ustrezno kakovost in vzorec spanja ter čim manj stre- sa. Ugotavljamo, da ima glede na priporo- čila SZO nekaj rezerve pri trajanju spanja (< 7 h/d) in pogostosti vadbe za moč (Bull et al., 2020). Podatki slovenskega vzorca kažejo, da Slo- venci dnevno sedimo v povprečju 8,2 ure med tednom in 7,5 ure čez vikend. Teden- ska priporočila za zmerno in visoko inten- zivno TD dosega 31 % in 43 % odraslih Slo- vencev (Turk et al., 2016). Delež prebivalcev Slovenije, ki dosegajo priporočila SZO gle- de redne hoje (pet dni v tednu po 30 mi- nut), znaša 48 % (Turk et al., 2016). Ugodnej- ši so podatki o trajanju spanja, saj o (pre) kratkem spanju, tj. krajšem od 6 h/d, poroča samo 12,5 % odraslih preiskovancev (Turk et al., 2016). Podobno ugoden trend razi- skovalci ugotavljajo glede stopnje stresa, saj večina (66 %) poroča o majhni stopnji stresa, 21 % o zmerni stopnji stresa in 13 % o visoki stopnji stresa (Turk et al., 2016). Zdrav in aktiven življenjski slog je nedvo- mno povezan z zdravjem in boljšo kakovo- stjo življenja (Marques et al., 2019), medtem ko je nezdrav življenjski slog z neuravnote- ženo prehrano dejavnik tveganja številnih kroničnih nenalezljivih bolezni in prezgo- dnje smrti (Afshin et al., 2019; Larsson et al., 2017). Telesna dejavnost (Warburton & Bredin, 2017), kakovostno spanje (Grandner et al., 2016) in nadzor nad stresom (Slavich, 2016) so dejavniki, ki igrajo ključno vlogo pri zdravju in preprečevanju sodobnih bo- lezni. S telesno dejavnostjo pomembno nadzorujemo TM in telesno sestavo, zla- sti v kombinaciji s spremembo v prehrani (Cava et al., 2017; Jakše et al., 2020a; Johns et al., 2014), a ima tudi številne neodvisne 104 pozitivne učinke na številne vidike zdravja (Warburton & Bredin, 2017). „ Zaključek Prva tovrstna celovita študija primera od- raslega telesno dejavnega moškega, ki je dolgoročno na dobro načrtovani/sestavlje- ni rastlinski prehrani, dopolnjuje dognanja dosedanjih raziskav slovenskih raziskoval- cev o rastlinski prehrani in rezultate drugih raziskovalcev po svetu. Rezultati potrjujejo pomembnost rednega/letnega spremlja- nja izbranih oseb na rastlinski prehrani, in sicer izbranih označevalcev v serumu krvi (npr. vitamina B 12 in 25(OH)D) ter železo), krvni plazmi (npr. indeks omega-3) in urinu (npr. jod) ter telesne sestave, bodisi z meto- do DEXA ali bioimpendanco. Rezultati meritev so pokazali, da je način prehranjevanja hranilno zadosten že, če ga primerjamo s priporočili energijskega in hranilnega vnosa iz vira običajne hrane, najverjetneje zaradi večjega energijskega vnosa sicer dobro načrtovane/sestavljene rastlinske prehrane. Prav tako ima preisko- vanec primerno telesno sestavo ter živi zdrav in aktiven življenjski slog. Rezerve ima pri vrednostih holesterola LDL (zaže- lena je nižja vrednost), vrednostih joda v urinu (zaželena je višja vrednost), trajanju spanja (zaželeno je daljše spanje) in po- gostosti vadbe za moč (priporočljivo jo je izvajati trikrat na teden). Študija primera ni namenjena nekritičnemu prenosu rezultatov na druge preiskovance, ki se prehranjujejo z rastlinsko prehrano, lahko pa je spodbuda slovenskim razisko- valcem pri snovanju novih intervencijskih ali opazovalnih raziskav na večjem vzorcu telesno dejavnih zdravih odraslih ljudi, ki se prehranjujejo z rastlinsko prehrano. „ Literatura 1. Abdullah, S. M., Defina, L. F., Leonard, D., Bar- low, C. E., Radford, N. B., Willis, B. L., Rohatgi, A., McGuire, D. K., De Lemos, J. A., Grundy, S. M., Berry, J. D., & Khera, A. (2018). Long-Term Association of Low-Density Lipoprotein Cholesterol with Cardiovascular Mortality in Individuals at Low 10-Year Risk of Athe- rosclerotic Cardiovascular Disease: Results from the Cooper Center Longitudinal Study. Circulation, 138(21), 2315–2325. 2. Afshin, A., Sur, P. J., Fay, K. A., Cornaby, L., Ferrara, G., Salama, J. S., Mullany, E. C., Aba- te, K. H., Abbafati, C., Abebe, Z., Afarideh, M., Aggarwal, A., Agrawal, S., Akinyemiju, T., Alahdab, F., Bacha, U., Bachman, V. F., Badali, H., Badawi, A., … Murray, C. J. L. (2019). He- alth effects of dietary risks in 195 countries, 1990–2017: a systematic analysis for the Glo- bal Burden of Disease Study 2017. The Lancet, 393(10184), 1958–1972. 3. Alcorta, A., Porta, A., Tárrega, A., Alvarez, M. D., & Pilar Vaquero, M. (2021). Foods for Plant- -Based Diets: Challenges and Innovations. Foods, 10(2), 293. 4. Allen, N. E., Appleby, P. N., Davey, G. K., & Key, T. J. (2000). Hormones and diet: low insulin- -like growth factor-I but normal bioavailable androgens in vegan men. British Journal of Cancer, 83(1), 95–97. 5. Barnard, N. D., Alwarith, J., Rembert, E., Bran- don, L., Nguyen, M., Goergen, A., Horne, T., do Nascimento, G. F., Lakkadi, K., Tura, A., Holubkov, R., & Kahleova, H. (2021). A Medi- terranean Diet and Low-Fat Vegan Diet to Improve Body Weight and Cardiometabolic Risk Factors: A Randomized, Cross-over Trial. Journal of the American College of Nutrition, 41, 127–139. 6. Belardo, D., Michos, E. D., Blankstein, R., Blu- menthal, R. S., Ferdinand, K. C., Hall, K., Klatt, K., Natajaran, P., Ostfeld, R. J., Reddy, K., Ro- driguez, R., Sriram, U., Tobias, D. K., & Gulati, M. (2022). Practical, Evidence-Based Approa- ches to Nutritional Modifications to Reduce Atherosclerotic Cardiovascular Disease: An American Society For Preventive Cardiology Clinical Practice Statement. American Journal of Preventive Cardiology, 10, 100323. 7. Benatar, J. R., & Stewart, R. A. H. (2018). Car- diometabolic risk factors in vegans; A meta- -analysis of observational studies. PLoS One, 13(12), e0209086. 8. Boutros, G. H., Landry-Duval, M. A., Garzon, M., & Karelis, A. D. (2020). Is a vegan diet detri- mental to endurance and muscle strength? European Journal of Clinical Nutrition, 74(11), 1550–1555. 9. Bull, F. C., Al-Ansari, S. S., Biddle, S., Borodulin, K., Buman, M. P ., Cardon, G., Carty, C., Chaput, J. P., Chastin, S., Chou, R., Dempsey, P. C., Di- pietro, L., Ekelund, U., Firth, J., Friedenreich, C. M., Garcia, L., Gichu, M., Jago, R., Katzmarzyk, P. T., … Willumsen, J. F. (2020). World Health Organization 2020 guidelines on physical activity and sedentary behaviour. British Jo- urnal of Sports Medicine, 54(24), 1451–1462. 10. Buysse, D. J., Reynolds, C. F., Monk, T. H., Ber- man, S. R., & Kupfer, D. J. (1989). The Pittsbur- gh Sleep Quality Index: a new instrument for psychiatric practice and research. Psychiatry Research, 28(2), 193–213. 11. Campbell, T. C. (2017). Nutritional Renaissan- ce and Public Health Policy. Journal of Nutriti- onal Biology, 3(1), 124–138. 12. Cava, E., Yeat, N. C., & Mittendorfer, B. (2017). Preserving Healthy Muscle during Weight Loss. Advances in Nutrition: An International Review Journal, 8(3), 511–519. 13. Chen, K. K., Wee, S. L., Pang, B. W. J., Lau, L. K., Jabbar, K. A., Seah, W. T., Srinivasan, S., Ja- gadish, M. U., & Ng, T. P. (2020). Bone mine- ral density reference values in Singaporean adults and comparisons for osteoporosis establishment - The Yishun Study. BMC Mu- sculoskeletal Disorders, 21(1), 633. 14. Clarys, P., Deliens, T., Huybrechts, I., Derie- maeker, P., Vanaelst, B., De Keyzer, W., Heb- belinck, M., & Mullie, P . (2014). Comparison of nutritional quality of the vegan, vegetarian, semi-vegetarian, pesco-vegetarian and om- nivorous diet. Nutrients, 6(3), 1318–1332. 15. Craddock, J. C., Probst, Y. C., Neale, E. P., & Peoples, G. E. (2021). A Cross-Sectional Com- parison of the Whole Blood Fatty Acid Pro- file and Omega-3 Index of Male Vegan and Omnivorous Endurance Athletes. Journal of the American College of Nutrition. 16. Craig, C. L., Marshall, A. L., Sjöström, M., Bau- man, A. E., Booth, M. L., Ainsworth, B. E., Pratt, M., Ekelund, U., Yngve, A., Sallis, J. F., & Oja, P. (2003). International physical activity que- stionnaire: 12-Country reliability and validity. Medicine and Science in Sports and Exercise, 35(8), 1381–1395. 17. Dawczynski, C., Weidauer, T., Richert, C., Sc- hlattmann, P ., Dawczynski, K., & Kiehntopf, M. (2022). Nutrient intake and nutrition status in vegetarians and vegans in comparison to omnivores - the Nutritional Evaluation (NuE- va) study. Frontiers in Nutrition, 246. 18. De Keyzer, W., Dekkers, A., Van Vlaslaer, V., Ottevaere, C., Van Oyen, H., De Henauw, S., & Huybrechts, I. (2013). Relative validity of a short qualitative food frequency question- naire for use in food consumption surveys. The European Journal of Public Health, 23(5), 737–742. 19. DGE/ÖGE/SGE. (2018). Ergaenzlieferung D- -A-CH Referenzwerte für die Nährstoffzufuhr [Reference Values for Nutrient Intake] (4th ed, pp. 1–56). 20. Durkalec-Michalski, K., Domagalski, A., Główka, N., Kamińska, J., Szymczak, D., & Pod- górski, T. (2022). Effect of a Four-Week Vegan Diet on Performance, Training Efficiency and Blood Biochemical Indices in CrossFit-Train- ed Participants. Nutrients 2022, Vol. 14, Page 894, 14(4), 894. 21. EFSA. (2017). Dietary Reference Values for nutrients Summary report. EFSA Supporting Publications, 14(12), e15121. 22. Eveleigh, E. R., Coneyworth, L. J., Avery, A., & Welham, S. J. M. (2020). Vegans, vegetarians, and omnivores: How does dietary choice in- fluence iodine intake? A systematic review. Nutrients, 12(6), 1606. 23. FAO. (2003). Food energy – methods of analysis and conversion factors (pp. 18–37). https:// www.sennutricion.org/media/Docs_Con- šport in zdravje 105 senso/Food_energy_methods_of_analysis_ and_conversion_factors-FAO_2002.pdf 24. Fernández-Friera, L., Fuster, V., López-Melgar, B., Oliva, B., García-Ruiz, J. M., Mendiguren, J., Bueno, H., Pocock, S., Ibáñez, B., Fernández- -Ortiz, A., & Sanz, J. (2017). Normal LDL-Cho- lesterol Levels Are Associated With Subcli- nical Atherosclerosis in the Absence of Risk Factors. Journal of the American College of Cardiology, 70(24), 2979–2991. 25. Fontana, L., Villareal, D. T., Das, S. K., Smith, S. R., Meydani, S. N., Pittas, A. G., Klein, S., Bhap- kar, M., Rochon, J., Ravussin, E., & Holloszy, J. O. (2016). Effects of 2-year calorie restriction on circulating levels of IGF-1, IGF-binding proteins and cortisol in nonobese men and women: a randomized clinical trial. Aging Cell, 15(1), 22–27. 26. Gallagher, C. T., Hanley, P., & Lane, K. E. (2021). Pattern analysis of vegan eating reveals he- althy and unhealthy patterns within the ve- gan diet. Public Health Nutrition, 1–11. 27. Ghesmaty Sangachin, M., Cavuoto, L. A., & Wang, Y. (2018). Use of various obesity me- asurement and classification methods in occupational safety and health research: a systematic review of the literature. BMC Obe- sity, 5, 28. 28. Grandner, M. A., Alfonso-Miller, P., Fernan- dez-Mendoza, J., Shetty, S., Shenoy, S., & Combs, D. (2016). Sleep. Current Opinion in Cardiology, 31(5), 551–565. 29. Gregorič, M., Blaznik, U., Turk, V. F., Delfar, N., Korošec, A., Lavtar, D., Zaletel, M., Seljak, B. K., Golja, P., Kotnik, K. Z., Pikel, T. R., Pravst, I., Mis, N. F., Stojan, Kostanjevec, Pajnkihar, M., Vato- vec, T. P., & Grom, A. H. (2020). Različni vidiki prehranjevanja prebivalcev Slovenije (v starosti od 3 mesecev do 74 let). www.nijz.si 30. Groufh-Jacobsen, S., Hess, S. Y., Aakre, I., Gjengedal, E. L. F., Pettersen, K. B., & Henjum, S. (2020). Vegans, Vegetarians and Pescatari- ans Are at Risk of Iodine Deficiency in Nor- way. Nutrients, 12(11), 1–13. 31. Hagströmer, M., Oja, P ., & Sjöström, M. (2006). The International Physical Activity Questi- onnaire (IPAQ): a study of concurrent and construct validity. Public Health Nutrition, 9(6), 755–762. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/ pubmed/16925881 32. Heber, D. (2010). An integrative view of obe- sity. The American Journal of Clinical Nutrition, 91(1), 280S-283S. 33. Herbalife Nutrition. (2017). Vitaminsko-mi- neralni kompleks za moške. Nalepke Izdel- kov. https://assets.herbalifenutrition.com/ content/dam/regional/emea/sl_si/consu- mable_content/product-catalog-assets/ pdfs/2020/10-Oct/1800_label.pdf 34. Howie, B. J., & Shultz, T. D. (1985). Dietary and hormonal interrelationships among vegeta- rian Seventh-Day Adventists and nonvege- tarian men. The American Journal of Clinical Nutrition, 42(1), 127–134. 35. Hribar, M., Hristov, H., Gregorič, M., Blaznik, U., Zaletel, K., Oblak, A., Osredkar, J., Kušar, A., Žmitek, K., Rogelj, I., & Pravst, I. (2020). Nutri- health Study: Seasonal Variation in Vitamin D Status Among the Slovenian Adult and Elderly Population. Nutrients, 12(6), 1838. 36. Hribar, M., Hristov, H., Lavriša, Ž., Seljak, B. K., Gregorič, M., Blaznik, U., Žmitek, K., & Pravst, I. (2021). Vitamin d intake in slovenian ado- lescents, adults, and the elderly population. Nutrients, 13(10). 37. Huang, Z. S., Lo, S. C., Tsay, W., Hsu, K. L., & Chiang, F. T. (2007). Revision in reference ran- ges of peripheral total leukocyte count and differential leukocyte percentages based on a normal serum C-reactive protein level. Jo- urnal of the Formosan Medical Association = Taiwan Yi Zhi, 106(8), 608–616. 38. Institute of Medicine. (1998). Dietary Refe- rence Intakes for Thiamin, Riboflavin, Niacin, Vitamin B6, Folate, Vitamin B12, Pantothenic Acid, Biotin, and Choline. In Dietary Reference Intakes for Thiamin, Riboflavin, Niacin, Vitamin B6, Folate, Vitamin B12, Pantothenic Acid, Bio- tin, and Choline. National Academies Press (United States). 39. Jakše, B. (2021). Placing a Well-Designed Ve- gan Diet for Slovenes. Nutrients, 13(12), 4545. 40. Jakše, B. (2022). Vpliv življenjskega sloga in polnovredne rastlinske prehrane na telesno sestavo in izbrane dejavnike tveganja za pojavnost srčno-žilnih bolezni pri odraslih [Ljubljana]. In Doktorska disertacija. ht tps://re- pozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135570 41. Jakše, B., & Jakše, B. (2017). Potential benefits of consuming omega-3 fatty acids for artistic gymnasts. Science of Gymnastics Journal, 9(2), 127–152. 42. Jakše, B., Jakše, B., Fidler Mis, N., Jug, B., Šajber, D., Godnov, U., & Čuk, I. (2021). Nu- tritional Status and Cardiovascular Health in Female Adolescent Elite-Level Artistic Gymnasts and Swimmers: A Cross-Sectio- nal Study of 31 Athletes. Journal of Nutriti- on and Metabolism, 8810548, 15. https://doi. org/10.1155/2021/8810548 43. Jakše, B., Jakše, B., Godnov, U., & Pinter, S. (2021). Nutritional, Cardiovascular Health and Lifestyle Status of ‘Health Conscious’ Adult Vegans and Non-Vegans from Slovenia: A Cross-Sectional Self-Reported Survey. Inter- national Journal of Environmental Research and Public Health, 18(1 1), 5968. 44. Jakše, B., Jakše, B., Pajek, J., & Pajek, M. (2019). Effects of ad libitum consumed, low-fat, high-fiber plant-based diet supplemented with plant-based meal replacements on car- diovascular risk factors. Food and Nutrition Research, 63. 45. Jakše, B., Jakše, B., Pinter, S., Jug, B., Godnov, U., Pajek, J., & Fidler Mis, N. (2020). Dietary intakes and cardiovascular health of healthy adults in short-, medium-, and long-term whole-food plant-based lifestyle program. Nutrients, 12(1), 55. 46. Jakše, B., Jakše, B., Pinter, S., Pajek, J., & Fidler Mis, N. (2020). Characteristics of Slovenian Adults in Community-Based Whole-Food Plant-Based Lifestyle Program. Journal of Nu- trition and Metabolism, 2020, 1–13. 47. Jakše, B., Pinter, S., Jakše, B., Bučar Pajek, M., & Pajek, J. (2017). Effects of an Ad Libitum Consumed Low-Fat Plant-Based Diet Su- pplemented with Plant-Based Meal Replace- ments on Body Composition Indices. BioMed Research International, 2017 , 1–8. 48. Johns, D. J., Hartmann-Boyce, J., Jebb, S. A., & Aveyard, P. (2014). Diet or Exercise Interventi- ons vs Combined Behavioral Weight Mana- gement Programs: A Systematic Review and Meta-Analysis of Direct Comparisons. Jour- nal of the Academy of Nutrition and Dietetics, 114 (10), 1557–1568. 49. Jungert, A., Ellinger, S., Watzl, B., & Richter, M. (2022). Revised D-A-CH reference values for the intake of biotin. European Journal of Nutrition, 1–9. 50. Jungert, A., Linseisen, J., Wagner, K. H., & Ri- chter, M. (2020). Revised D-A-CH Reference Values for the Intake of Vitamin B6. Annals of Nutrition and Metabolism, 76(4), 213–222. 51. Kahleova, H., Tura, A., Hill, M., Holubkov, R., & Barnard, N. (2018). A Plant-Based Dietary In- tervention Improves Beta-Cell Function and Insulin Resistance in Overweight Adults: A 16-Week Randomized Clinical Trial. Nutrients, 10(2), 189. 52. Karlsen, M., Rogers, G., Miki, A., Lichtenstein, A., Folta, S., Economos, C., Jacques, P., Livin- gston, K., McKeown, N., Karlsen, M. C., Ro- gers, G., Miki, A., Lichtenstein, A. H., Folta, S. C., Economos, C. D., Jacques, P. F., Livingston, K. A., & McKeown, N. M. (2019). Theoretical Food and Nutrient Composition of Whole- -Food Plant-Based and Vegan Diets Compa- red to Current Dietary Recommendations. Nutrients, 1 1(3), 625. 53. Key, T. J. A., Roe, L., Thorogood, M., Moore, J. W., Clark, G. M. G., & Wang, D. Y. (1990). Te- stosterone, sex hormone-binding globulin, calculated free testosterone, and oestradiol in male vegans and omnivores. The British Journal of Nutrition, 64(1), 111–119. 54. Kim, H., Rebholz, C. M., Hegde, S., LaFiura, C., Raghavan, M., Lloyd, J. F., Cheng, S., & Seidelmann, S. B. (2021). Plant-based diets, pescatarian diets and COVID-19 severity: a population-based case–control study in six countries. BMJ Nutrition, Prevention & Health, 4(1), bmjnph-2021-000272. 55. Korošec, M., Golob, T., Bertoncelj, J., Stibilj, V., & Seljak, B. K. (2013). The Slovenian food composition database. Food Chemistry, 140(3), 495–499. 106 56. Kraemer, W. J., & Ratamess, N. A. (2005). Hor- monal responses and adaptations to resis- tance exercise and training. Sports Medicine (Auckland, N.Z.), 35(4), 339–361. 57. Król, W., Price, S., Sliz, D., Parol, D., Konopka, M., Mamcarz, A., Welnicki, M., & Braksator, W. (2020). A Vegan Athlete’s Heart-Is It Different? Morphology and Function in Echocardio- graphy. Diagnostics (Basel, Switzerland), 10(7), 477. 58. Kuchakulla, M., Nackeeran, S., Blachman-Bra- un, R., & Ramasamy, R. (2021). The association between plant-based content in diet and te- stosterone levels in US adults. World Journal of Urology, 39(4), 1307–1311. 59. Lane, K. E., Wilson, M., Hellon, T. G., & Davies, I. G. (2021). Bioavailability and conversion of plant based sources of omega-3 fatty acids - a scoping review to update supplemen- tation options for vegetarians and vegans. Critical Reviews in Food Science and Nutrition. 60. Larsson, S. C., Kaluza, J., & Wolk, A. (2017). Combined impact of healthy lifestyle factors on lifespan: two prospective cohorts. Journal of Internal Medicine, 282(3), 209–219. 61. Lavriša, Ž., Hristov, H., Hribar, M., Žmitek, K., Kušar, A., Koroušić Seljak, B., Gregorič, M., Blaznik, U., Gregorič, N., Zaletel, K., Oblak, A., Osredkar, J., & Pravst, I. (2022). Dietary Intake and Status of Vitamin B12 in Slovenian Popu- lation. Nutrients, 14(2). 62. Lazarus, J. H. (2014). Iodine Status in Europe in 2014. European Thyroid Journal, 3(1), 3–6. 63. Lee, K. W., Loh, H. C., Ching, S. M., Devaraj, N. K., & Hoo, F. K. (2020). Effects of Vegetarian Diets on Blood Pressure Lowering: A Syste- matic Review with Meta-Analysis and Trial Sequential Analysis. Nutrients, 12(6), 1604. 64. Levenstein, S., Prantera, C., Varvo, V., Scri- bano, M. L., Berto, E., Luzi, C., & Andreoli, A. (1993). Development of the Perceived Stress Questionnaire: a new tool for psychosomatic research. Journal of Psychosomatic Research, 37(1), 19–32. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/ pubmed/8421257 65. Lingesh, G., Khoo, S., Mohamed, M. N. A., Taib, N. A., & Group, M. (2016). Comparing physical activity levels of Malay version of the IPAQ and GPAQ with accelerometer in nurses. International Journal of Applied Exer- cise Physiology, 5(3), 8–17. http://ijaep.com/ index.php/IJAE/article/view/77 66. Longo, V. D., & Mattson, M. P. (2014). Fasting: molecular mechanisms and clinical applica- tions. Cell Metabolism, 19(2), 181–192. 67. Majorczyk, M., & Smolag, D. (2016). Effect of physical activity on IGF-1 and IGFBP levels in the context of civilization diseases preven- tion. Roczniki Państwowego Zakładu Higieny, 67(2), 105 –111. 68. Marques, A., Peralta, M., Martins, J., Loureiro, V., Almanzar, P. C., & de Matos, M. G. (2019). Few European Adults are Living a Healthy Li- festyle. American Journal of Health Promotion, 33(3), 391–398. 69. McBurney, M. I., Tintle, N. L., & Harris, W. S. (2022). Omega-3 index is directly associated with a healthy red blood cell distribution width. Prostaglandins, Leukotrienes and Essen- tial Fatty Acids, 176, 102376. 70. Menni, C., Louca, P., Berry, S. E., Vijay, A., Ast- bury, S., Leeming, E. R., Gibson, R., Asnicar, F., Piccinno, G., Wolf, J., Davies, R., Mangino, M., Segata, N., Spector, T. D., & Valdes, A. M. (2021). High intake of vegetables is linked to lower white blood cell profile and the effect is mediated by the gut microbiome. BMC Medicine, 19(1), 1–10. 71. Messina, M., & Magee, P. (2018). Does soy protein affect circulating levels of unbound IGF-1? European Journal of Nutrition, 57(2), 423–432. 72. Monteiro, C. A., Cannon, G., Levy, R. B., Mo- ubarac, J. C., Louzada, M. L. C., Rauber, F., Khandpur, N., Cediel, G., Neri, D., Martinez- -Steele, E., Baraldi, L. G., & Jaime, P. C. (2019). Ultra-processed foods: what they are and how to identify them. Public Health Nutrition, 22(5), 936–941. 73. Nebl, J., Haufe, S., Eigendorf, J., Wasserfurth, P., Tegtbur, U., & Hahn, A. (2019). Exercise ca- pacity of vegan, lacto-ovo-vegetarian and omnivorous recreational runners. Journal of the International Society of Sports Nutrition, 16(1), 23. 74. Nebl, J., Schuchardt, J. P., Wasserfurth, P., Haufe, S., Eigendorf, J., Tegtbur, U., & Hahn, A. (2019). Characterization, dietary habits and nutritional intake of omnivorous, lacto-ovo vegetarian and vegan runners - a pilot study. BMC Nutrition, 5(1), 51. 75. Neufingerl, N., & Eilander, A. (2021). Nutrient Intake and Status in Adults Consuming Plant- -Based Diets Compared to Meat-Eaters: A Sy- stematic Review. Nutrients, 14(1), 29. 76. NIJZ. (2006). Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni. In Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bo- lezni. www.nijz.si/files/uploaded/2187-6273. pdf 77. NIJZ. (2017). 17. maj: Svetovni dan hipertenzije. https://www.nijz.si/sl/17-maj-svetovni-dan- -hipertenzije-2017 78. NIJZ. (2020). Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil. https://www.nijz.si/sites/ www.nijz.si/files/uploaded/referencne_vre- dnosti_2020_3_2.pdf 79. NIJZ & Partnerji. (2019). »EU Menu Sloveni- ja« Potek ankete mladostnik / odrali LOT 2. Priloga Specifikacije Zahtev Za Izvedbo Ankete v Raziskavi »EU Menu Slovenija«. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/ uploaded/p-5_priloga_k_specifikaciji_2_a. pdf 80. O’Keefe, J. H., Cordain, L., Harris, W. H., Moe, R. M., & Vogel, R. (2004). Optimal low-den- sity lipoprotein is 50 to 70 mg/dl: Lower is better and physiologically normal. Journal of the American College of Cardiology, 43(11), 2142–2146. 81. Okorodudu, D. O., Jumean, M. F., Montori, V. M., Romero-Corral, A., Somers, V. K., Erwin, P. J., & Lopez-Jimenez, F. (2010). Diagnostic performance of body mass index to identify obesity as defined by body adiposity: a sys- tematic review and meta-analysis. Internatio- nal Journal of Obesity, 34(5), 791–799. 82. OPKP. (2021). Computer web-based software: the Open Platform for Clinical Nutrition (OPEN). OPKP. Odprta Platforma Za Klinično Prehra- no. http://www.opkp.si/sl_SI/fooddiary/ diary 83. Orlich, M. J., Singh, P . N., Sabaté, J., Jaceldo-Si- egl, K., Fan, J., Knutsen, S., Beeson, W. L., & Fra- ser, G. E. (2013). Vegetarian Dietary Patterns and Mortality in Adventist Health Study 2. JAMA Internal Medicine, 173(13), 1230. 84. Page, J., Erskine, R. M., & Hopkins, N. D. (2021). Skeletal muscle properties and vascular function do not differ between healthy, yo- ung vegan and omnivorous men. European Journal of Sport Science, 1–10. 85. Petek Šter, M., Bulc, M., Accetto, R., Brguljan Hitij, J., Petek, D., Salobir, B., Žontar, T., Škorič, S., Ernica, J., Dolenc, P., & Erhatič, A. (2011). Združenje za arterijsko hipertenzijo - Sloven- sko zdravniško društvo. In P . Dolenc (Ed.), Pro- tokol vodenja arterijske hipertenzije v ambulan- ti družinske medicine (pp. 63–80). Slovensko zdravniško društvo. Sekcija za hipertenzijo. 86. Piepoli, M. F., Hoes, A. W., Agewall, S., Albus, C., Brotons, C., Catapano, A. L., Cooney, M.-T., Corrà, U., Cosyns, B., Deaton, C., Graham, I., Hall, M. S., Hobbs, F. D. R., Løchen, M.-L., Löll- gen, H., Marques-Vidal, P., Perk, J., Prescott, E., Redon, J., … ESC Scientific Document Group. (2016). 2016 European Guidelines on cardiovascular disease prevention in clini- cal practice. European Heart Journal, 37(29), 2315–2381. 87. Pravst, I., Lavriša, Ž., Hribar, M., Hristov, H., Kvarantan, N., Seljak, B. K., Gregorič, M., Bla- znik, U., Gregorič, N., Zaletel, K., Oblak, A., Osredkar, J., Žmitek, K., & Kušar, A. (2021). Dietary Intake of Folate and Assessment of the Folate Deficiency Prevalence in Slovenia Using Serum Biomarkers. Nutrients, 13(11), 3860. 88. Sakuragi, S., Moriguchi, J., Ohashi, F., & Ikeda, M. (2013). Reference value and annual trend of white blood cell counts among adult Ja- panese population. Environmental Health and Preventive Medicine, 18(2), 143–150. 89. Sarter, B., Kelsey, K. S., Schwartz, T. A., & Har- ris, W. S. (2015). Blood docosahexaenoic acid and eicosapentaenoic acid in vegans: Asso- ciations with age and gender and effects of an algal-derived omega-3 fatty acid supple- ment. Clinical Nutrition (Edinburgh, Scotland), 34(2), 212–218. šport in zdravje 107 90. Satija, A., Bhupathiraju, S. N., Spiegelman, D., Chiuve, S. E., Manson, J. E., Willett, W., Rexrode, K. M., Rimm, E. B., & Hu, F. B. (2017). Healthful and Unhealthful Plant-Based Diets and the Risk of Coronary Heart Disease in U.S. Adults. Journal of the American College of Cardiology, 70(4), 411– 422. 91. Saunders, A. V, Davis, B. C., & Garg, M. L. (2013). Omega-3 polyunsaturated fatty acids and vegetarian diets. The Medical Journal of Australia, 199(4 Suppl), S22-6. http://www. ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25369925 92. Schick, A., Boring, J., Courville, A., Gallagher, I., Guo, J., Howard, R., Milley, L., Raisinger, K., Rozga, I., Stagliano, M., Torres, S., Yang, S., Chung, S., & Hall, K. (2020). Effects of Ad Libi- tum Low Carbohydrate Versus Low Fat Diets on Body Weight and Fat Mass. Current Deve- lopments in Nutrition, 4(Suppl. 2), 658–658. 93. Scientific Advisory Committee on Nutrition. (2015). Carbohydrates and Health. The Stati- onery Office. https://assets.publishing.ser- vice.gov.uk/government/uploads/system/ uploads/attachment_data/file/445503/ SACN_Carbohydrates_and_Health.pdf 94. Seljak, B. K., Valenčič, E., Hristov, H., Hribar, M., Lavriša, Ž., Kušar, A., Žmitek, K., Krušič, S., Gre- gorič, M., Blaznik, U., Ferjančič, B., Bertoncelj, J., Korošec, M., & Pravst, I. (2021). Inadequa- te Intake of Dietary Fibre in Adolescents, Adults, and Elderlies: Results of Slovenian Representative SI. Menu Study. Nutrients, 13(11), 3826 . 95. Shahid, A., Wilkinson, K., Marcu, S., & Shapiro, C. M. (2011). Perceived Stress Questionnaire (PSQ). In STOP, THAT and One Hundred Other Sleep Scales (pp. 273–274). Springer New York. 96. Shaw, K. A., Zello, G. A., Rodgers, C. D., War- kentin, T. D., Baerwald, A. R., & Chilibeck, P. D. (2022). Benefits of a plant-based diet and considerations for the athlete. European Jour- nal of Applied Physiology 2022, 3, 1–16. 97. Slavich, G. M. (2016). Life Stress and Health: A Review of Conceptual Issues and Recent Findings. Teaching of Psychology (Columbia, Mo.), 43(4), 346–355. 98. Śliż, D., Parol, D., Wełnicki, M., Chomiuk, T., Grabowska, I., Dąbrowska, D., Król, W., Price, S., Braksator, W., & Mamcarz, A. (2021). Macro- nutrient intake, carbohydrate metabolism and cholesterol in Polish male amateur athletes on a vegan diet. Nutrition Bulletin, 46(2), 120–127. 99. Spencer, E. A., Appleby, P. N., Davey, G. K., & Key, T. J. (2003). Diet and body mass index in 38 000 EPIC-Oxford meat-eaters, fish-eaters, vegetarians and vegans. International Journal of Obesity, 27(6), 728–734. 100. Stancic, S., Cullimore, J., & Barnard, N. D. (2021). Shoring Up Vaccine Efficacy. The American Journal of Medicine, 135(3), 271– 272. 101. Štimec, M., Kobe, H., Smole, K., Kotnik, P., Širca-Čampa, A., Zupančič, M., Battelino, T., Kržišnik, C., & Fidler Mis, N. (2009). Adequa- te iodine intake of Slovenian adolescents is primarily attributed to excessive salt intake. Nutrition Research, 29(12), 888–896. 102. Storz, M. A. (2021). Lifestyle Adjustments in Long-COVID Management: Potential Bene- fits of Plant-Based Diets. Current Nutrition Reports 2021, 1, 1–12. 103. SYNLAB. (2016). SYNLAB MVZ Leinfelden PARAMETER INDEX (p. 596). SYNLAB Medi- zinisches Versorgungszentrum Leinfelden- -Echterdingen GmbH. https://www.synlab. ua/fileadmin/standortseiten/synlab_ua/ lvz_v1.21.english_df.pdf 104. Thomas, D. T., Erdman, K. A., & Burke, L. M. (2016). Position of the Academy of Nutrition and Dietetics, Dietitians of Canada, and the American College of Sports Medicine: Nu- trition and Athletic Performance. Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics, 1 16(3), 501–528. 105. Tran, E., Dale, H. F., Jensen, C., & Lied, G. A. (2020). Effects of Plant-Based Diets on We- ight Status: A Systematic Review. Diabetes, Metabolic Syndrome and Obesity: Targets and Therapy, 13, 3433–3448. 106. Turk, V. F., Lainščak, J. F., Gregorič, M., Hribar, K., Jeram, S., & Klanšček, H. J. (2016). Kako skrbimo za zdravje? https://www.nijz.si/si- tes/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/ kako_skrbimo_za_zdravje_splet_3007_ koncna.pdf 107. UKC. (2017). Orientacijski referenčni intervali. https://www.kclj.si/dokumenti/RK-SEZ-07_ SEZNAM_ORIENTACIJSKIH_REFERENCNIH_ INTERVALOV_ver32.pdf 108. University Medical Centre Ljubljana. (2018). Laboratorijski vodnik. https://lab.biarti.si/ 109. Visseren, F. L. J., MacH, F., Smulders, Y. M., Carballo, D., Koskinas, K. C., Bäck, M., Bene- tos, A., Biffi, A., Boavida, J. M., Capodanno, D., Cosyns, B., Crawford, C., Davos, C. H., Desormais, I., DI Angelantonio, E., Franco, O. H., Halvorsen, S., Hobbs, F. D. R., Hollander, M., … Williams, B. (2021). 2021 ESC Guide- lines on cardiovascular disease prevention in clinical practice. European Heart Journal, 42(34), 3227–3337. 110. Von Schacky, C. (2020). Omega-3 index in 2018/19. Proceedings of the Nutrition Society, 79(4), 381–387. 111. Warburton, D. E. R., & Bredin, S. S. D. (2017). Health benefits of physical activity: A syste- matic review of current systematic reviews. Current Opinion in Cardiology, 32(5), 541–556. 112. Watson, N. F., Safwan Badr, ; M, Belenky, ; Gregory, Donald, ;, Bliwise, L., Buxton, O. M., Buysse, D., David, ;, Dinges, F., Gangwisch, J., Grandner, M. A., Clete Kushida, ;, Raman, ;, Malhotra, K., Martin, J. L., Sanjay, ;, Patel, R., Stuart, ;, Quan, F., … 17, M. A. (2015). Recom- mended Amount of Sleep for a Healthy Adult: A Joint Consensus Statement of the American Academy of Sleep Medicine and Sleep Research Society. Sleep, 38(6), 843–844. 113. WHO. (1995). Physical Status: The Use and Intepretation of Anthropometry. Report of a WHO Expert Committee. https://www.who. int/childgrowth/publications/physical_sta- tus/en/ 114. WHO. (2007). Assessment of iodine deficiency disorders and monitoring their elimination Third edition A guide for progrAmme mAnA- gers (pp. 1–108). World Health Organization. http://apps.who.int/iris/bitstream/han- dle/10665/43781/9789241595827_eng.pdf;js essionid=0836A73E949BE28AE493A14AE72 126ED?sequence=1 115. WHO. (2015). Guideline: Sugars intake for adults and children. World Health Orga- nization: page 16. https://www.who.int/ publications/i/item/9789241549028 116 . WHO. (2019, September 29). Body mass in- dex - BMI. World Health Organization. http:// www.euro.who.int/en/health-topics/disea- se-prevention/nutrition/a-healthy-lifestyle/ body-mass-index-bmi 117. Wirnitzer, K. C. (2020). Vegan Diet in Sports and Exercise – Health Benefits and Advan- tages to Athletes and Physically Active Peo- ple: A Narrative Review. International Journal of Sports and Exercise Medicine, 6(3), 166. dr. Stanislav Pinter, asist. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport stanislav.pinter@fsp.uni-lj.si