Hladni ki a 8-9: 5-22 (1997)
5
Prispevek k poznavanju razširjenosti trav v Sloveniji 2
A Contribution to the Knowledge of the Distribution of Grasses in Slovenia 2
Nejc Jogan
Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, E-mail: nejc.jogan@uni-lj.si
Izvleček: Članek nadaljuje z objavljanjem novih nahajališč, ki pomembno dopolnjujejo poznavanje razširjenosti trav v Sloveniji. Prvič so predstavljeni za Slovenijo novi taksoni Agropyron * pungens, Agro-stis * hegetschweileri, Bromus diandrus, Bromus hordeaceus ssp. pseudothominei, Bromus hordeaceus ssp. divaricatus, Bromus lepidus, Festuca brevipila, x Festulolium loliaceum, x Festulolium braunii. Glyceria striata in Glyceria x pedicellata. Iz pozabe so izbezani nekateri podatki o razširjenosti Alopecurus myosuroides var. breviaristatus, Danthonia x breviaristata, Festuca panicuiata. Prva nahajališča v določenem fitogeografskem območju pa so navedena za Aegilops cylindrica, Agropyron pycnanthum. Alopecurus rendlei, Bromus ramosus ssp. benekenii, Bromus japonicus, Dactylis polygama, Eleusine indica, Eragrostis cilianensis, Festuca drymeia in Festuca filiformis Poleg tega so objavljena še nova nahajališča za Achnatherum bromoides, Achnatherum calamagrostis, Agropyron caninum var. biflorum, Agrostis casiellana, Alopecurus myosuroides, Apera spica-venti, Avenochloa -versicolor, Brachypodium pinnaium, Bromus rigidus, Catapodium marinum. Gaudinia fragilis in Hainardia cylindrica.
Abstract: In the article several new records which are important contributions to the knowledge of distribution of grasses in Slovenia are represented. Agropyron x pungent. Agrostis x hegetschweileri, Bromus diandrus, Bromus hordeaceus ssp. pseudothominei. Bromus hordeaceus ssp. divaricatus, Bromus lepidus, Festuca brevipila, * Festulolium loliaceum, * Festulolium braunii, Glyceria striata and Glyceria x pedicellata are mentioned for the first time for this territory, some almost forgotten records of Alopecurus myosuroides var. breviaristatus, Danthonia x breviaristata and Festuca panicuiata are recovered, the first localities in certain phytogeographical region of Slovenia are reported for Aegilops cylindrica, Agropyron pycnanthum, Alopecurus rendlei, Bromus ramosus ssp. benekenii, Bromus japonicus, Dactylis polygama, Eleusine indica, Eragrostis cilianensis, Fesluca drymeia and Festuca filiformis. In addition to that, several new localities of the following taxa have been recorded: Achnatherum bromoides, Achnatherum calamagrostis, Agropyron caninum var. biflorum, Agrostis castellana, Alopecurus myosuroides, Apera spica-venti, Avenochloa versicolor, Brachypodium pinnatum, Bromus rigidus, Catapodium marinum, Gaudinia fragilis and Hainardia cylindrica.
I. Uvod
V prispevku nadaljujem z naštevanjem novoodkritih nahajališč, novih taksonov in ponovno odkritih prezrtih navedb o uspevan-ju trav na območju Slovenije. Prispevek je tudi priprava na revizijo horoloških podatkov o naših travah, katere prvi rezultati bodo objavljeni v obliki navedb razširjenosti vrst v 3. izdaji Male flore Slovenije.
Z dvema zvezdicama (**) so označeni taksoni, kijih zadnja izdaja Male flore Slovenije
ne navaja in so torej za Slovenijo novi ali prezrti, z eno zvezdico (*) pa v Sloveniji že znam taksoni, pri katerih poročam o prvem nahajališču v enem od fitogeografskih obmo-čij.
Karte razširjenosti so narejene na podlagi podatkov v zbirnih florističnih delih, ki obravnavajo tudi floro Slovenije ter na podlagi materiala v herbariju LJU. Ostali podatki so novi ali pa so viri navedeni pri obravnavi konkretnega taksona.
6
N.Jooan Prispevek lc poznavanju razširjenosti trav v Sloveniji 2
2. Rezultati z diskusijo
2.1	Achnatherum bromoides (L.) PB.
(Stipa bromoides (L.) Doerfl.)
0047/2 Slo.: Primorska, Sabotin, južna pobočja nad "Ozimsko" cesto; redek gozd. Leg. N. Jogan, 24. 9, 1994 (avtorjev herbarij P 1344).
Sabotin zaradi mediteranskega rastlinstva botaniki obiskujejo že od nekdaj, tako da je njegova flora zlasti v preteklosti dobro dokumentirana, vendar vitke sršice doslej na njem še niso odkrili (I. Dakskobler, ustno). Glede na to, da se rastlinska odeja Sabotina po I. svetovni vojni, ki gaje popolnoma ogo-lila, še vedno spreminja, bi bilo možno, da se je ta vrsta tod naselila šele v zadnjih desetletjih, ko je bila ta gora zaradi vojske manj obiskovana. Tudi sicer je ta vrsta trave pri nas zelo redka; starejši viri jo navajajo za Osp, Valdoltro, med Koprom in Pomjanom (Po-spichal, 1897, Marchesetti, 1896-97), v zadnjem času pa je bilo od teh nahajališč pottje-no le tisto nad Ospom.
2.2	Achnatherum calamagrostis (L.) PB.
0149/3 Slo.: Primorska, Braniška dolina, kamnolom v Ječmenovem vrhu pod Štanjelom; apneno skalovje. Leg. N. Jogan, 27. 8. 1994 (avtorjev herbarij) 0450/3 Slo.: Primorska, Brkini, Golac, apnena tla ob cesti, 650 m. Leg. V. Babij, 25. 7. 1996 (L JU)
Navadna sršica je bila v submediterans-kem fitogeografskem območju doslej znana le v Soški dolini (najjužneje na Sabotinu), pod Tinjanom in na griču Kokoš, vendar tu naj-veijetneje na Italijanski strani (Jogan 1990). Zadnji najdbi kažeta, da je raztreseno razširjena tudi na vmesnem območju. Seveda je ne moremo pričakovati na flišnem gričevju Vipavske doline, verjetno pa uspeva še kje na obrobju Krasa ali v Čičariji
*2.3 AegUops cylindrica Host
0148/2 Slo.: Primorska, Branik, žel. postaja, gruščnata tla. Leg. N. Jogan, 7. 6. 1992 (avtorjev herbarij P955) 0149/3 Slo.: Kras, Štanjel, žel. postaja, gruščnata tla. Leg. N. Jogan, 22. 6. 1994 (avtorjev herbarij P 1254) 0349/2 Slo.: Kras, Divača, D. Ležeče, suha ruderalna mesta ob cesti. Leg. N. Jogan, 28. 6. 1995 (avtorjev herbarij P 1557) 0448/2 Slo.: Istra, Koper, tovorna žel. postaja pri Bertokih, gruščnata tla. Leg. N. Jogan, 4. 6. 1994 (avtorjev herbarij P 1362) 9953/1 Slo.: Ljubljana, Šiška ob železnici, gruščnata tla, prehodno. Leg. B. Vreš & N. Jogan, 31. 7. 1992 (avtorjev herbarij L779)
A. cylindrica je enoletnica, ki se pri nas pojavlja najverjetneje le na ruderalnih mestih, predvsem na železniških postajah, a vse kaže, da je vsaj na Primorskem njeno pojavljanje ustaljeno. Tako jo na Braniški železniški postaji opazujem že nekaj let zapored v nezmanjšanem številu.
Četudi jo Mayer (1952) že navaja, je bila prva in doslej tudi edina zanesljiva potrditev pojavljanja te vrste na območju današnje Slovenije objavljena šele 1954. leta (Cohrs 1953-54; nanaša se na Zirnichovo najdbo na železniški postaji pod Sveto goro pri Gorici iz leta 1945 - Mezzena 1986)'.
2.4 Agropyron caninum (L,) PB. var. biflorum (Brign.) Richt.
9647/2 Slo.: Julijske Alpe, Bavščica, melišče Leg. N. Jogan, 21. 7. 1990 (avtorjev herbarij A404)
Doslej je bilo znano (in potrjeno - Jogan 1995a) le uspevanje dvocvetne pirnice na Matajurju. Starejša floristična literatura navaja ta takson večinoma kot samostojno vrsto, vendar pa si zaradi svojega raztresenega
Hladni ki a 8-9: 5-22 (1997)
7
SI. 2.: Danes znana razširjenost vrst A. cylindrica v Sloveniji Fig. 2: Known distribution of A. cylindrica
pojavljanja vedno skupaj s tipično vrsto tako visokega ranga ne zasluži. Zelo podoben (sodeč po opisih morda celo identičen) je primer taksona A. donianum Buch.-Wuite s Škotske, ki ga tamkajšnja novejša fioristična literatura (Stace 1991) omenja prav tako le še kot varieteto pasje pimice.
Tudi pri Črnem jezeru nad Komarčo (leg. N. Jogan, 9. 8. 1992, avtorjev herbarij A619) rasejo pimice, ki precej spominjajo na ta tak-son, vendar določitev še ni dokončna.
**2.5 A. x pungens (Pers.) Roem. & Schult. (=A. repens (L.) PB. x pycnanthum (Godr.) Gren. & Godr.)
0448/2 Slo.: Primorska, Ankaran; obala. Leg. M. Kaligarič, 18. 6. 1986, det. N. Jogan (LJU)
0547/2 Slo.: Primorska, Sečovlje, nove soline. Leg. M. Kaligarič, 30. 8. 1987, det. N. Jogan (LJU)
Križanec med plazečo in obmorsko pir-mco je razmeroma pogost, zlasti na obmorskih peščinah se lahko z vegetativnim razraščanjem (živice!) zelo namnoži. Po morfo-
loških znakih je nekako med obema vrstama: listne ploskve so razmeroma čvrste, pogosto uvite, vendar se žile še ne dotikajo druga druge, klasi so razmeroma gosti. Pri nas hi ta križanec verjetno lahko našli vzdolž celotne obale, kjer uspevata obe starševski vrsti.
*2.6 Agropyron pycnanthum (Godr.) Gren. & Godr.
0449/3 Slo.: Primorska, Šavrinsko gričevje, Hrib med Loparjem in Gračiščem, ob cesti. Leg. N. Jogan, 8. 7. 1995 (avtorjev herbarij P 1572) 9747/2 Slo.: Posočje, Kobarid, na parkirišču ob odcepu za slap Kozjak s ceste proti Drežnici. Leg. N. Jogan, 3. 8. 1993 (LJU) 9953/2 Slo.: Ljubljana, Zg. Kašelj, malo porastla ilovnata tla, skupaj s Triglochin palustre, Chenopodium glaucum, Plantago intermedia.... Leg. N. Jogan, 9. 9. 1994 (avtorjev herbarij L 877)
A. pycnanthum je vrsta, ki jo predvsem pogosto srečujemo na slanih tleh (pri nas ob moiju) in temu ustrezne so tudi navedbe o njenem pojavljanju v Sloveniji: uspevala naj

8
N.Jooan Prispevek lc poznavanju razširjenosti trav v Sloveniji 2
bi le v obmorskih predelih submediteranske-ga fitogeografskega območja, a kar nekajkrat je bila vrsta v zadnjem času najdena tudi v notranjosti Slovenije. Glede na današnje poznavanje rastiščnih razmer te vrste (tako v Avstriji (Fischer 1994), kot tudi v Furlanij ¡-Julijski Krajini (Poldini 1991) je namreč znanih precej nahajališč na prodiščih rek daleč od moija, neredko pa se vrsta pojavlja tudi po ruderalnih rastiščih, zlasti ob avtocestah) tudi pojavljanje na the nahajališčih ni nujno le prehodno. Vrsto so poleg tega našli še na ruderalnih rastiščih pri Gorjanskem na Krasu (0148/3, LJU, leg. M. Kaligarič), na ekskurziji Študentskega raziskovalnega tabora Smast '93 smo jo nabrali pod vasjo Drežnica (9747/2, Jogan 1995a).
Novejša literatura deli to vrsto na dve, ki se razlikujeta tudi po razširjenosti in rastiščnih razmerah. Tako naj bi bila tipična A. py-cnanthum razširjena v slanoljubnih združbah na morskih obalah, A. campestre Gren & Godr. pa na ruderalnih rastiščih in prodiščih v notranjosti (Melzer 1995, po Scholz, H. 1993: Bot. Jb. Syst. 115 (3): 331-366). Topo-gledno bo naš material potrebno še preučiti.
2.7 Agrostis castellana Boiss. & Reut.
9953/1 Slo.: Ljubljana, Bežigrad, Preradovičeva ulica, ob robu ceste. Leg. N. Jogan, 9. 7. 1990 (avtorjev herbarij L205)
9953/3 Slo.: Ljubljana, Lj. Grad, travnik na vzhodnem pobočju. Leg. N. Jogan, 24. 6. 1990 (avtorjev herbarij L182)
Pri nas šele nedavno odkrita vrsta (Jogan 1990) je vsaj na območju Ljubljane še precej razširjena, verjetno pa bi jo lahko našli tudi drugod v nižinah. Od svoje sorodnice A. by-zantina Boiss., kije bila v zadnjem času najdena na več nahajališčih na Primorskem, se razlikuje po dobro razviti resi na hrbtu vsaj nekaterih krovnih plev ter po vedno razločni dlakavosti kalusa in resasto podaljšanih žilah krovne pleve.
**2.8 Agrostis x hegetschweileri Bruegger (=A. rupestris All. x alpina Scop.)
9547/4 Slo.: Julijske Alpe, Mangartsko sedlo.
Leg. B. Druškovič & al, 2. 9. 1970(LJU) 9555/3 Slo.: Kamniške Alpe, Smrekovško pogorje, Kamen. Leg. B. Druškovič, 20. 7. 1964 (LJU)
Alpska šopuljaje pri nas, zaradi prevladujoče karbonatne podlage, pogostejša od skalne, ki uspeva predvsem na kislih tleh; kjer pa vrsti uspevata blizu skupaj, lahko pride do križanja. Taki križanci so bili odkriti ob reviziji herbarijskega materiala, nabrani pa so bili na Kamnu v Smrekovškem pogorju (določeno za A. alpina) in na Mangartskem sedlu (le en primerek med pravilno določenim rastlinami A. rupestris). Po morfoloških znakih so križanci nekako med starševskima vrstama, pogosto so bolj podobni skalni šopulji, vendar imajo raskave vejice lata.
2.9 Alopecurus myosuroides Huds.
9952/2 Slo.: Ljubljana, nasipališče v bližini živalskega vrta. Leg. N. Jogan, 12.7.1990 (avtorjev herbarij L206) 9953/1 Slo.: Ljubljana, Šiška, ob železnici pri pivovarni Union. Leg. N. Jogan, 31. 7.
1992	(avtorjev herbarij L777)
Vrsta se tudi v predalpskem Fitogeografs-kem območju raztreseno pojavlja predvsem na ruderalnih in segetalnih rastiščih. O podobnem pojavljanju v Avstriji poročata Melzer & Barta 1993.
(**)2.10 Alopecurus myosuroides var. breviaristatus Marchesettj ex. Asch. & Graeb.
0447/4 Slo.: Primorska, Obala, Strunjan, njiva pod Ronkom. Leg. N. Jogan, 28. 5.
1993	(avtorjev herbarij Pil50)
Hladnikia 8-9: 5-22 (¡997)
9
V obalnem delu submediteranskega območja Slovenije (npr. Ronek, Strunjan, Izola) rasejo skupaj s tipičnimi rastlinami pogosto tudi take, ki imajo reso krovne pleve le (0) 1-3 mm dolgo in tako sploh ne presega ogrinjalne pleve. Marchesettijihje opisal kot varieteto breviaristatus, za njeno klasično nahajališče pa navaja obalo Istre. Glede na to, da v tuji floristični literaturi podobne variabilnosti dolžine rese ne omenjajo, kaže, da se ta različek pojavlja resnično le v Istri.
*2.11 Alopecurus rendlei Eig (A. utriculatus (L.) Pers, noti Banks & Sol.)
9952/2 Slo.: Ljubljana, Tivoli, ob poti na Rožnik. Leg. R. Justin, 28. 5. 1924 (LJU 3367, sub A. geniculatus L.)
Napihnjeni lisičji rep se pojavlja redko in verjetno prehodno na Primorskem (vendar njegovo uspevanje v tem stoletju niti tu ni bilo potrjeno), najdba iz Ljubljane pa je ostala prezrta zaradi napačne določitve. Zanesljivo je bilo njegovo pojavljanje tu le prehodno.
2.12 Apera spica-venti (L.) PB.
0448/2 Slo.: Primorska, Koper, na tovorni železniški postaji pri Bertokih. Leg. N. Jo-gan, 4. 6. 1994 (avtorjev herbarij P 1356)
A. spica-venti je v osrednji in vzhodni Sloveniji razmeroma pogost plevel po žitnih njivah, na Primorskem pa je redka in v obmorskih predelih doslej še ni bila najdena. V submediteranskem fotogeografskem območju so doslej znana le posamična nahajališča v Vipavski dolini (Miren, Vrtojba) in na Krasu (Štanjel, Britof). Pojavljanje na železniški postaji pri Bertokih je najverjetneje prehodno, a tovrstnim rastiščem bi na južnem Primorskem vseeno kazalo posvetiti več pozornosti, saj se na njih lahko, podobno kot "južnjaške" vrste v notranjosti, pojavljajo številne vrste, ki so v Sredozemlju sicer redke ali popolnoma manjkajo.
2.13 Avenochloa versicolor (Vill.) Hollb
9454/4 Slo.: Koroška, Peca, vzhodno od vrha. Leg. & det. N. Jogan, 3. 7. 1990, 5. 7. 1990 (avtorjev herbarij A324, A270)
Pisana ovsika je kot redka vrsta slovenske flore vključena v Rdeči seznam (Wrabgr & Skoberne 1989) z Mangartom kot edinim nahajališčem. Kljub temu, da bi jo na Peci lahko odkrila že Freyer in Weiden, ki pa je ne omenjata, so tamkajšnja bogata nahajališča ostala prezrta.
*2.14 Brachypodium pinnatum (L.) PB., s. str.
0250/2 Slo.: Primorska, Nanos, Pleša, 1000 m, travnato pobočje ob stezi. Leg. N. Jogan, 28. 6. 1996 (avtorjev herb. P 1675) 9461/2 Slo.: Štajerska, Prlekija, Peščeni vrh, suha peščena tla na obcestni brežini. Leg. N. Jogan, 6.1994 (avtorjev herbarij Š475) 9555/1 Slo.: Koroška, Črna, suha travnata pobočja nad Mušenikom in pod Pikovim. Leg. N. Jogan, 10. 1993,6. 1994 (avtorjev herbarij A724a)
Sodeč po podrobni obdelavi vrst B. pinnatum agg. (Šuštar 1976, 1990) na območju Slovenije, naj bi tipična navadna glota pri nas ne uspevala. A poleg najdb s Pohorja (Jogan 1990) sem na območjih, kjer v okolici resnično prevladuje skalna glota, v zadnjih letih odkril še več nahajališč. Pri vseh rastlinah so dobro razvite za agregat B. pinnatum značilne živice, listi so zgoraj redkodlakavi, spodaj le gosto posejani z bodičkami (dolge celice spodnje listne povrhnjice imajo ±ravne celične stene, nad žilami se pojavljajo tudi ročka-sta kremenčeva telesca), listne kožice so okoli 2 mm dolge, krovne pleve pa gosto kratkod-lakave.
Tudi ponovna analiza celotne skupine, katere rezultati pa še niso dokončno obdelani (Jogan & A. P. Sanpedro), je potrdila pojavljanje tipične B. pinnatum na več raztresenih
10
N.Jooan Prispevek lc poznavanju razširjenosti trav v Sloveniji 2
lokalitetah predvsem v sevemem in vzhodnem delu Slovenije.
Zanesljivo lahko pričakujemo odkritje še več novih nahajališč, saj je vrsta razširjena tako v Srednji Evropi (kjer je pogosta), kot tudi v Severni Italiji, na Madžarskem in na Balkanu (Schippmann 1991; Lucchf.se 1988).
"2.I5-16 Bromus diandrus agg. *B. rigidus Roth
0447/4 Slo.: Primorska, Strunjan, Ronek, vinograd, ob cesti. Leg. N. Jogan, 26. 6. 1992 (avtorjev herbarij P109 9)
Slo.: Primorska, Portorož, Bernardin, suha zelenica ob cesti. Leg. N. Jogan, 27. 6. 1992 (avtorjev herbarij P1090) - Slo.: Primorska, Strunjan, ob cesti v Izolo. Leg. N. Jogan, 19.6.1992 (avtorjev herbarij P997, P998) 0448/2 Slo.: Primorska, Koper, tovorna železniška postaja pri Bertokih. Leg. N. Jogan, 4. 6. 1994 (avtorjev herbarij P1359)
0448/3 Slo.: Primorska, Koper, in ruderatis. Leg. T. Wraber, 1973 (LJU, sub. B. madritensis) (najverjetneje gre za križanca med B. rigidus in B. sterilis)
Slo.: Primorska, Izola, Polje, ob cesti. Leg. N. Jogan, 27. 6. 1992 (avtorjev herbarij P1088)
Slo.: Primorska, Koper, Pod-markovec, ob cesti. Leg. N. Jogan, 21.6. 1992 (avtorjev herbarij P987) 9953/1 Slo.: Ljubljana. Leg. A. Paulin. (LJU, Flora Exsiccata Carniolica 818, sub B. villosus Forsk.)
**B. diandrus Roth
0047/4 Slo.: Primorska, Vipavska dolina, Rožna dolina, suha ruderalna mesta pri parkirišču. Leg. N. Jogan, 27. 4. 1996 (avtorjev herbarij P1648) 0447/3 Slo.: Primorska, Portorož, Bernardin, ob cesti. Leg. N. Jogan, 27. 6. 1992 (avtorjev herbarij P1089)
Slo.: Primorska, Obala, Piran, Beli Križ, suha ruderalna mesta ob cesti proti Fjesi. Leg. N. Jogan, 15. 6. 1996 (avtorjev herbarij P 1729) 0447/4 Slo.: Primorska, Strunjan, Ronek, ob cesti. Leg. N. Jogan, 26. 6. 1992 (avtorjev herbarij P1093, P1103)
Slo.: Primorska, Strunjan - Karbonar, ob cesti, med grmovjem. Leg. N. Jogan, 26. 6. 1992 (avtorjev herbarij P1092) - Slo.: Primorska, Izola, Livade, ob cesti, med grmovjem. Leg. N. Jogan, 27. 6. 1992 (avtorjev herbarij P1091)
Slo.: Primorska, Obala, na rtu med Lucijo in Sečo. Leg. N. Jogan, 3. 6. 1994 (avtorjev herbarij P1369)
Slo.: Primorska, Izola, pod obvoznico; fliš, 50 m s. m. Leg. B. Lazar, 24. 6. 1992 (LJU) 0448/1 Slo.: Primorska, Ankaran, suha brežina ob cesti, med grmovjem. Leg. K. Jogan, 1.6. 1994 (avtorjev herb. P 1417) 9651/3 Slo.: Gorenjska, Otok pri Radovljici. Leg. Plemel, 9. 6. 1873 (LJU, sub B. sterilis)
Za skupino vrst sorodnih velecvetni sto-klasi (B. diandrus) so značilni klaski, ki so po obliki taki kot pri jalovi stoklasi (B. sterilis), le približno dvakrat večji (vse te vrste uvrščamo v podrod Stenobromus (Griseb.) Hackel). Iz obravnavane skupine je v Mali flori Slovenije (MartinCič 1984) navedena le toga stoklasa (B, rigidus) in še njeno pojavljanje naj bi bilo vprašljivo. V zadnjih letih sem na Primorskem našel - poleg nahajališč te - še nekaj nahajališč sorodne velecvetne stoklase, ki ima - za razliko od toge - socvetje široko razprostrto s 3-5,4-10 cm dolgimi vejicami na dolnjih kolencih, klaske previsne, brazgotino na kalusu pa skoraj okroglo (Pi-gnatti 1983, Boecker & al. 1990, Smith v: Tutin & al. 1980). Obe vrsti se pojavljata predvsem na suhih ruderalnih rastiščih (zlasti ob poteh, lahko tudi med grmovjem) ter rja opuščenih obdelovalnih površinah (njive, oljčni nasadi, vinogradi). Kaže, daje njuno po-
Hladni ki a 8-9: 5-22 (1997)
11
javljanje na Primorskem ustaljeno, v notranjosti pa zanesljivo le prehodno.
Zaradi pogostih prehodnih oblik med tak-sonoma ju F. Sales 1993 v reviziji te skupine razlikuje le na nivoju varietete: dolgoreso sto-klaso tako imenuješ, diandrus var. diandrus, togo pa B. diandrus var. rigidus (Roth) Sales. Tudi pri našem materialu bi bilo potrebno preučiti smiselnost takega nižanja ranga razlikovanja med vrstama.
**2.17 Bromus hordeaceus L. em. Hyl. ssp. pseudothominei (P. Smith) H. Scholz
0147/4 Slo.: Primorska, Kras, Sela, plitva tla na apnencu. Leg. N. Jogan, 1. 5. 1994 (avtorjev herbarij P 1195) 0148/2 Slo.: Primorska, Branik, železniška postaja. Leg. N. Jogan, 7. 6. 1992 (avtorjev herbarij P 958)
Slo.: Primorska, Branik, pod železniškim mostom. Leg. N. Jogan, 7.5.
1994	(avtorjev herbarij P 1215) 0249/2 Slo.: Primorska, v Vipavski dolini pri
Št. Vidu(Podnanos). Leg. R. Justin, 1903 (LJU 5486, v poli skupaj zB.japonicus), det. N. Jogan. 0349/1 Slo.: Kras, Fernetiči, na zelenici na mejnem prehodu. Leg. N. Jogan, 17. 8.
1995	(avtorjev herbarij P)
0349/4 Slo.: Primorska, Kras, Kozina, suha trata. Leg. N. Jogan, 27. 5. 1993 (avtorjev herbarij P 1167) 0350/2 Slo.: Primorska, na obdelanem svetu v dolini Košanske Sušice. Leg. R. Justin, 15. 6. 1905 (LJU 5386, v poli B. commut-atus, skupaj z B. racemosus), det. N. Jogan
0447/4 Slo.: Primorska, Obala, Strunjan, ob cesti v Izolo. Leg. N. Jogan, 19. 6. 1992 (avtorjev herbarij P 998)
Slo.: Primorska, Obala, Strunjan, ob cesti. Leg. N. Jogan, 18.6.1993 (avtorjev herbarij P 1116)
Slo.: Primorska, Obala, Lucija, ruderalno. Leg. N. Jogan, 19. 5. 1995 (avtorjev herbarij P1504)
0448/3 Slo.: Primorska, Obala, Izola, ob poti v vzhodnem delu mesta. Leg. N. Jogan, 27. 6. 1992 (avtorjev herbarij P 1048) 9555/1 Sio.: Koroška, Čma, ob cesti. Leg. N.
Jogan, 24. 6. 1994 (avtorjev herb. A 845) 9751/2 Slo.: Gorenjska, Podbrezje, Bistrica, ob cesti. Leg. N. Jogan, 12. 10. 1994 (avtorjev herbarij L 906) 9852/4 Slo.: Ljubljana, Šiška, med Guncljami in Stanežičami. Leg. N. Jogan, 17.6.1994 (avtorjev herbarij L 826) 9953/1 Slo.: Ljubljana, zelenica ob Strcliški cesti. Leg. N. Jogan, 9. 7. 1992 (avtorjev herbarij L 795)
Slo.: Ljubljana, Bežigrad, zelenica na ulici Metoda Mikuža. Leg. N. Jogan, 12. 6. 1993 (avtorjev herbarij L 806)
Slo.: Ljubljana, Bežigrad, zelenica ob Titovi cesti pri "Kozolcu". Leg. N. Jogan. 6. 1992 (avtorjev herbarij L 729)
Za razliko od tipične ima ta podvrsta manjše (do 8 mm dolge) in navadno gole (redkeje v vrhnjem delu kratkodlakave) krovne pleve. Nastala naj bi s križanjem B. lepidus (glej spodaj) in B. hordeaceus ssp. hordeaceus (Smith 1968), kar so dokazali tudi s poskusnimi križanji, vendar pa uspeva neodvisno od starševskih vrst in torej lahko govorimo o taksonu hibridogenega nastanka.
V Ljubljani in na Primorskem je razmeroma pogosta po suhih ruderalnih travnatih rastiščih, na primer na zelenicah, na zelenih pasovih med cestišči, okoli železniških postaj... in verjetno bi jo lahko našli v nižinah po vsej Sloveniji, torej tudi v vzhodnem delu, od koder doslej še ni podatkov o njenem pojavljanju. Ni jasno, od kod ta takson izvira, očitno pa se je k nam razširil že v začetku stoletja.
(**)2.18 Bromus hordeaceus ssp. divaricatus (Bonmer & Layens) Kerguelen (B. molliformis Lloyd)
0447/3 Slo.: Primorska, Obala, Piran, Beli Križ, suha ruderalna mesta. Leg. N. Jogan, 15. 6. 1996 (avtorjev herbarij P 1726)
12
N.Jooan Prispevek lc poznavanju razširjenosti trav v Sloveniji 2
0447/4 Slo.: Primorska, Obala, Izola, suh travnik na apnencu nad kamnolomom. Leg. N. Jogan, 15. 7. 1990 (avtorjev herbarij P 642)
Slo.: Primorska, Obala, Izola, Livade, ob cesti. Leg. N. Jogan, 27. 6. 1992 (avtorjev herbarij P 1041)
Slo.: Primorska, Obala, Portorož, Sončna pot, ruderalno. Leg. N. Jogan, 15. 6. 1996 (avtorjev herbarij P 1698) 0448/1 Slo.: Primorska, Obala, Ankaran, ob cesti, ruderalno travišče. Leg. N. Jogan, 1. in 2. 6. 1994 (avtorjev herbarij P 1395, 1421)
0448/3 Slo.: Primorska, Obala, Izola, suha ruderalna mesta ob cestni deteljici v Polju. Leg. N. Jogan, 14. 6. 1996 (avtorjev herbarij P 1690)
Španska stoklasa je še eden od taksonov oblikovne skupine ječmenaste stoklase. Od ostalih se loči po izrazito gostem in strnjenem socvetju, v katerem so vsi klaski razločno daljši od svojih pecljev, krovne pleve so značilno štrleče dlakave (redkeje gole), resa je razmeroma nežna in v suhem stanju pri dnu zasukana, zaradi česar razločno štrli od krovne pleve.
Problematika tega taksona je zanimiva. Starejši avtorji ne navajajo nobenega nahajališča z območja današnje Slovenije, mejam najbližje pa je nahajališče v Kaštelu nad dolino Dragonje (Pospichal 1897). Očitno je Mayer (1952) na podlagi te navedbe uvrstil vrsto v svoj Seznam z označbo "zelo redko in raztreseno: Istra". Kasnejši avtorji so vrsto nekritično obravnavali kot (splošno) razširjeno v submediteranskem fitogeografskem območju, dvom o njenem pojavljanju pri nas pa lahko razberemo iz uvrstitve na seznam nezadostno poznanih vrst v Rdečem seznamu (Wraber& Skoberne 1989).
Po kritični preučitvi starejših virov in tedaj dostopnega herbarijskega materiala sem ta takson upravičeno proglasil za napačno naveden za območje Slovenije (Jogan 1993), načrtno iskanje na terenu pa je v naslednjih
letih obrodilo sadove in tako lahko danes za špansko stoklaso trdimo, da se pojavlja raztreseno (in prehodno?) po suhih ruderalnih rastiščih v obalnem pasu Slovenije.
**2.19 Bromus lepidus Holmb.
9953/3 Slo.: Ljubljana, travnik ob Rimskem zidunaMirju. Leg. N.Jogan, 25. 5. 1993 (avtorjev herbarij L 805)
Slo.: Ljubljana, Mirje, zelenica ob Rimskem zidu ob Mumiko vi ulici; skupaj z B. hordeaceus, Loliumperenne, Festuca pratensis. Leg. N. Jogan, 1. 6. 1993 (LJU 124892)
Zajčja (B. lepidus) je še ena od vrst iz sorodstva ječmenaste stoklase. Od ostalih sorodnih vrst jo zlahka razlikujemo po zelo kratkih (okoli 6 mm) krovnih plevah in razmeroma dolgih zrelih zrnih, katerih vrh s kožnatim priveskom dosega ali celo presega vrh krovne pleve; vrhnji del zrelega zrna je tako viden vsaj skozi zarezo med zobcema krovne pleve. Klaski so večinoma goli, tako kot pri zgoraj omenjeni podvrsti B. hordeaceus ssp. pseudothominii, predpleve so krajše od zrelih zrn.
K nam je zajčja stoklasa (B. lepidus) verjetno zašla skupaj s semeni v travnih mešanicah, sicer pa je razširjena predvsem v zahodni, a tudi v Srednji Evropi, kjer uspeva na ruderalnih in segetalnih rastiščih. Ni izključeno, da se bo tudi pri nas naturalizirala.
*2.2(J Bromus ramosus Huds. ssp. benekenii (Lange) Lindb. f.
0052/4 Slo: okolica Ljubljane, Krim, vzhodna pobočja Malinovca, 900 m. Leg. & det. N. Jogan &B. Trccak, 27.10.1996 (avtorjev popis). 0057/2 Slo: Krško hribovje, pod Cerovim bregom ob gozdni poti. Leg. & det. M. Kačičnik, 17. 7. 1990 (LJU 121798). Slo: Krško hribovje, ob Mirni pod
Hladni ki a 8-9: 5-22 (1997)
13
45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 65 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66
SI. 2.: Danes znana razširjenost vrse B. ramosus ssp. benekenii Fig. 2: Known distribution of B. ramosus ssp. benekenii
Rekštanjem, grušč ob cesti. Leg. & det. M. Kačičnik, 9. 6. 1989 (LJU 122209).
0058/2 Slo: Posavje, Brestanica, rob gozda na strmem jugovzhodnem pobočju pod gradom. Leg. A. Podobnik & N. Jogan, x. 8. 199x (LJU)
0350/1 Slo.: Primorska, Vremščica, gozdnata pobočja nad krajem G. Ležeče. Leg. N. Jogan, 28. 6. 1995 (avtorjev herbarij P 1546)
0455/3 Slo.: Dolenjska, Kostelsko, ob Kolpi, v gozdu. Leg. S. Kreft & N. Jogan, 6.1992 (LJU)
9554/2 Slo.: vzhodne Karavanke, Peca; senčnat gozd pod kočo, 1500 m s. m. Leg. N. Praprotnik, B. Vreš & N. Jogan, 8, 1994 (LJU)
9555/1 Slo.: Koroška, Črna, vznožje Tebra; v gozdu. Leg. N. Jogan, 1992 (avtorjev popis)
9653/4 Slo: Kamniške Alpe, v gozdu pri izviru Kamniške Bistrice. Leg. R. Justin, 1902 (LJU 5515)
Slo.: Kamniške Alpe, dolina Korošice vzhodno od Krvavca, mešan gozd. Leg. N. Jogan, 30. 6. 1993 (avtoijev herbarij A688)
9656/2 Slo: Štajerska, okolica Velenja, Lopatnik, Tuš, rob gozda. Leg. N. Jogan,
2. 6. 1996 (avtorjev herbarij [ 792) 9658/3 Slo.: Štajerska, Konjiška gora, pri ruševinah Starega gradu. Leg. D. Gilčvert & T. Wraber 1.7. 1981, det. T. Wrabev 1988 (LJU 115147) 9747/2 Slo.: Posočje, Kobarid, senčnat gozd pri slapu Kozjek. Leg. A. Podobnik & N. Jogan, 8. 1993 (LJU) 9852/4 Slo.: okolica Ljubljane, Šmama Gora, 600 m. Leg. F. Dolšak, 19. 6. 1925, det. N. Jogan, 1992 (LJU 5518) 9951/2 Slo.: Polhograjsko hribovje, v gozdu med Setnico in Polhovim Gradcem. Leg. N. Jogan, 16. 6. ¡992 (avtoijev herbarij L790)
9952/1 Slo.: Polhograjsko hribohje, južno pobočje pod Sv. Jurijem, 380 m. Leg. M. Pompe, 24. 5. 1992, det. N. Jogan, 1992 (LJU 124407)
Slo.: Polhograjsko hribovje, Topol, gozd južno od Jeterbenka. Leg. N. Jogan, 16. 6. 1992 (avtorjev herbarij L785) 9952/2 Slo.: Ljubljana, Podutik, Kamna Gorica, gozd. Leg. N. Jogan, 18. 5. 1994 (avtorjev herbarij L 829)
Benekenova stoklasa uspeva na enakih rastiščih kot tipična podvrsta razvejene sto-klase (B. ramosus ssp. ramosus), torej predvsem po senčnatih gozdovih in na posekah.

14
N.Jooan Prispevek lc poznavanju razširjenosti trav v Sloveniji 2
Neredko srečamo obe podvrsti rastoči na istem nahajališču in na takih mestih so lahko prisotne tudi prehodne oblike, o katerih poroča že Paulin (FEC 1850), nekateri drugi viri, npr. Hess & al. 1967, pa izrecno zanikajo njihovo pojavljanje. Očitno se taksona križata le na določenih območjih simpatričnega areala.
Po Mali flori Slovenije (Martjnčič 1984) naj bi bila Benekenova stoklasa razšiijena le v Karavankah in v Dinarskem fitogeografs-kem območju, novoodkrita nahajališča in tudi očitno prezrte HAYEKove (1956) navedbe (Pohorje, Boč) ter nekateri starejši nabirki pa kažejo, daje najverjetneje razširjena po vsej Sloveniji.
*2.21 Bromus japonicus L.
9953/1 Slo.: Ljubljana, Šiška, ob železnici pri pivovarni Union, gruščnata tla. Leg. B. Vreš & N. Jogan, 31.7. 1992 (avtorjev herbarij L778)
Slo.: Ljubljana, Moste, ob železnici v Javnih skladiščih, gruščnata tla. Leg. N. Jogan, 13. 10. 1994 (avtorjev herb. L923) 9953/2 Slo.: okolica Ljubljane, Zalog, ob železnici, gruščnata tla. Leg. N. Jogan, 15. 8. 1994 (avtorjev herbarij L870)
Japonska stoklasa je pri nas razširjena le na Primorskem, tako da je pojavljanje ob železnici v Ljubljani verjetno le prehodno. Kljub temu pa velja biti na to vrsto pozoren, saj bi bilo moč pričakovati tudi njeno nadaljnje širjenje po nižinah osrednje in vzhodne Slovenije, tako kot seje to skorajda neopaženo zgodilo z alepskim sirkom.
O podobnem pojavljanju na območju Kozjanskega glej Jogan 1996a.
2.22 Catapodium marinum (L.) C.E. Hubb.
0447/4 Slo.: Primorska, Strunjan, Stjuža, izsušena luža na plaži. Leg. N. Jogan, 19. 6. 1992 (avtorjev herbarij P1003)
Slo.: Primorska, Izola, pri svetilniku, peščena tla na plaži. Leg. N. Jogan, 20. 5. 1995 (avtorjev herbarij P 1470)
Obmorska trdulja velja pri nas za redko vrsto (Wraber & Skoberne 1989) in tako je prvo navedeno nahajališče šele tretja najdba na območju Slovenije, drugo pa predstavlja, ravno sto let po objavi (Štefani, 1895), potrditev prvega nahajališča te vrste na obali današnje Slovenije. Sodeč po nestalnem značaju rastišč se obmorska trdulja verjetno pri nas pojavlja le prehodno, ko slučajno zanese seme z bližnjih naravnih rastišč (npr. v Istri) na ugodno mesto.
*2.23 Dactylispolygama Horvat.
0049/3 Slo.: Primorska, Trnovski gozd, Otlica, na robu gozda. Leg. N. Jogan, 18. 6. 1994 (avtorjev herbarij P1316) 0052/4 Slo: okolica Ljubljane, Iški Vmtgar, suh travnik. Leg. N. Jogan, 7. 6. 1996 (avtorjev herbarij L 968) 0250/1 Slo.: Primorska, Nanos, Pleša, rob gozda, 1250 m. Leg. N. Jogan, 28.6. 1996 (avtorjev herbarij P 1669). 0350/1 Slo.: Primorska, Vremščica, v gozdu na južnem pobočju nad vasjo G. Ležeče. Leg. N. Jogan, 28. 6. 1995 (avtorjev herbarij P 1544). 0449/2 Slo.: Primorska, Kras, suh travnik pri Prešnici. Leg. N. Jogan, 6. 7. 1996 (avtorjev herbarij P 1680) 0548/3 Slo.: Istra, dolina Dragonje, pod Sv. Štefanom, plitva tla na apnencu. Leg. N. Jogan, 21. 5. 1995 (avtorjev herb. P 1534).
9461/2 Slo.: Štajerska, Prlekija, Gomila; rob gozda. Leg. A. Podobnik & N. Jogan, 11. 6. 1994 (avtorjev herbarij Š 722). 9555/1 Slo : Koroška, Čma, dolina Bistre; rob gozda. Leg. N. Jogan, 19. 6. 1994. (avtorjev herbarij A814). 9649/3 Slo.: Julijske Alpe, Uskovnica, ob poti proti Vojam, gozdne jase na zahodnih pobočjih, Brachvpodietum rupestri, skupaj z Meum athamanticum; 1100 m,. Leg. N. Jogan, 27. 8. 1995 (avtorjev herbarij A889) 9748/2 Slo.: Julijske Alpe, Komarča, gozd.
líladnikia 8-9: 43-46 (1997)
15
Leg. N. Jogan, 5. 7. 1992 (avtorjev herbarij A642) 9657/1 Slo.: Štajerska, okolica Velenja, sedlo med Vinsko goro in Radojčem, 750 m. Leg. N. Jogan, 2. 6. 1996 (avtorjev herb. L 784)
9753/1 Slo.: Kamniške Alpe, Krvavec, Gospinca, jasa, 1400 m. Leg. N. Jogan, 4. 7. 1996 (avtorjev herbarij A895). 9855/3 Slo: Zasavska Sv. Gora, suhe košenice. Leg. N. Jogan, 23. 4. 1995 (avtorjev herbarij L 933) 9852/4 Slo.: Polhograjsko hribovje, v gozdu nad Slavkovim domom. Leg. N. Jogan, 16. 6. 1992 (avtorjev herbarij L786)
Gola pasja trava je (za razliko od alote-traploidne navadne) diploidna, uspeva pa predvsem v gozdovih, lahko tudi do subal-pinskega pasu. Od navadne sorodnice se dobro loči po dolgih srednjih stebelnih listih (približno pol tako dolgi, kot je steblo visoko, pri drugi vrsti dosegajo največ 1/3 višine stebla), večinoma golih klaskih, krovne pleve se postopoma ožijo v konico (niso prisekane), socvetje pa je navadno v vrhnjem delu nekoliko previsno (Mizianty 1986 1988, Adler 1994). Nekateri vin (npr. Oberdorfer 1990) navajajo tudi večje število cvetov v klaskih, vendar tega pri naših rastlinah nisem opazil, prav tako pa tega znaka v svoji podrobni analizi te vrste ne omenja niti Miziantyjeva. Gola pasja trava je verjetno precej razširjena, le da je včasih ne razlikujejo od navadne in so zato podatki o razširjenosti nepopolni. Veijetno uspeva po vsej Sloveniji (o uspevanju v Posočju poroča I. Dakskobler - ustno).
(**)2.24 Danthonia x breviaristata (Beck:) Beck ex Vierh.
0253/1 Slo.: Notranjska, Bloke, ob Bloščici pri Volčju; suhe košenice. Leg. N. Jogan, 7. 6. 1994 (avtorjev popis). 0450/2 Slo.: Primorska, Brkini, Javorje, nad dolino Perila; kisli travniki na flišu. Leg. N. Jogan, x. 8. 1996 (LJU)
9952/1 Slo.: Polhograjsko hribovje, Topol, suha košenica. Leg. N. Jogan, 6. 1988 (avtorjev herbarij).
D. x breviaristata je križanec med edinima pri nas rastočima vrstama tega rodu: navadno (£>. alpina Vest) in trizobo {D. decum-bens (L.) DC.) oldasnico. Obe uspevata na pustih tleh, prva le na karbonatni podlagi, druga pa pogosto na zakisanib mestih, vendar neredko tudi na karbonatu (s takih rastišč je bila opisana podvrsta D. decumbens ssp. decipiens O. Schwarz & Baessler, ki po morfoloških znakih ni določljiva, razlikuje pa se po kromosomskem številu in pri nas verjetno sploh ni redka; Conert 1983).
Križanec med obema vrstama se pojavlja skorajda povsod, kjer so rastišča obeh dovolj blizu, zato ni čudno, da so ga svojčas imeli za varieteto navadne oklasnice in pod takim imenom ga najdemo tudi v starejši literaturi, ki ga navaja npr. za Tomačevo pri Ljubljani (9953/1), Ohonico pri Borovnici (0052/3), Ostrožno Brdo in Suhorje v Reški dolini (oboje 0350/4) ter za Kočevje (0355/3, Paulin 1902, FEC 226), Križanec je bil torej dosle] najden v vseh fitogeografskih območjih Slovenije razen alpskega in subpanonskega.
*2.25 Eleusine indica (L.) Gaertn.
0159/2 Slo.: Krška kotlina, Brežice, Čateške toplice; ruderalna mesta ob cesti. Leg. T. Bačič, 1995 (LJU). 0357/4 Slo.: Bela Krajina, Metlika, Križevska vas, peščena ruderalna mesta ob kolovozu proti Kolpi. Leg. N. Jogan, 18. 7. 1995 (LJU).
0447/4 Slo.: Primorska, Strunjan; med hišami. Leg. N. Jogan, 23. 8.. 1991 (avtorjev herbarij P891). 0448/2 Slo.: Primorska, Ankaran, na makadamski cesti proti Bonifiki. Leg. N. Jogan,22.8.1991 (avtorjev herbarij P881). 9953/1 Slo.: Ljubljana, Poljane, Ulica talcev, na tlakovanem pločniku, 5 šopov. Leg. N. Jogan, 1997
16
N.Jooan Prispevek lc poznavanju razširjenosti trav v Sloveniji 2
Indijska prosenka je vrsta, ki seje pri nas naturalizirala šele v zadnjih desetletjih. Zadnje nahajališče je prva potrditev uspevanja v predalpskem območju, predzadnji dve nahajališči izpopolnjujeta poznavanje njene razširjenosti na Primorskem, drugo je prva najdba v preddinarskem območju (cf. Jogan 1996), prvo pa je drugo objavljeno iz Krške kotline (cf. Vrf.š 1996).
*2.26 Eragrostis cilianensis (All) Vign,-Lut.
0148/2 Slo.: Primorska, Kras, Štanjel, železniška postaja. Leg. N. Jogan, 13. 8. 1994 (avtorjev herbarij P 1326) 0447/4 Slo.: Primorska, Izola; kamita tlakovana (?) tla ob obali - mandrač. Leg. M. Kaligarič, 14.8.1987, det. N. Jogan (LJU) Slo.: Primorska, Portorož,Bernardin; vrt. Leg. N. Jogan, 27. 3. 1991 (avtorjev herbarij P727). 9953/1 Slo.: Ljubljana, pusta mesta. Leg. A. Martinčič 1954, det. N. Jogan, 1994 (LJU) Slo.: Ljubljana, "Hofmuer der Schul-gebaeuder in Laibach-Krain". Leg. V. Ple-mel, 5.9.1858, det. N. Jogan 1994 (LJU)
Mnogocvetna kosmatka je pri nas razmeroma redka trava ruderalnih in segetalnih rastišč. Doslej je bila znana le s Primorske, revizija herbarijskega materiala pa je razkrila tudi njeno (najverjetneje prehodno) pojavljanje v okolici Ljubljane, torej v predalpskem fitogeografskem območju.
V bližnji prihodnosti se obeta objava še vsaj ene nove vrste tega rodu v Sloveniji, saj rastline, nabrane leta 1994. na dveh mestih v Izoli in Ljubljani, zanesljivo ne pripadajo nobeni od naših doslej znanih vrst kosmatk. Pot do končne določitve pa je še dolga; ta rod ima namreč nekaj sto vrst, ki so razširjene skorajda po vsem svetu. Zaenkrat so "osumljene" avstralska vrsta E. parvijlora (R. Br.) Trin., vzhodnoazijska E. multicaulis Steud. in severnoameriška vrstaE.frankii C. A. Mf.y. ex Steud. Slednja je bila nekajkrat v Sloveniji že najdena (Melzer 1988, 1996),
**2.27 Festuca brevipila Tracey
9952/2 Slo.: Ljubljana, Mostec, Večna pot;
suh rob ceste. Leg. N. Jogan, 22. 5. 1995
(LJU)
Sodeč po avstrijski flori (Fischf.r 1994), ki navaja raztreseno uspevanje te vrste ob cestah in na suhih ruderalnih mestih po vsej Avstriji, je bilo njeno odkritje pri nas le vprašanje časa. Gotovo je k nam zanesena s semenskimi mešanicami, katerih pogosta sestavina je (1. c.), izvira pa verjetno iz seveme Evrope (Kerguelen 1975).
Na prvi pogled je podobna bilnicam iz ovčje skupine (F. ovina agg.), natančneje va-liški skupini (F. valesiaca agg.): razrast šopa-sta, vsi listi so uviti in zato ščetinasto tanki, listne nožnice so skoraj do dna odprte, listna kožica je neopazna, pod spodnjo povrhnjico imajo listi razvit tanek prekinjen sklerenhi-matski obroč, listi in vrhnji del stebla so hrapavi, celotna rastlina pa je pogosto modrikasta.
Verjetno bi jo na podobnih rastiščih lahko našli tudi drugod po Sloveniji.
*2.28 Festuca drymcia Mert. & Koch.
0456/2 Slo.: Dolenjska, Mrzla Draga pri
Črnomlju, smrekov gozd na dnu vrtače.
Leg. N. Jogan, 17. 8. 1990 (LJU)
Sodeč po Mali flori Slovenije je bilo uspevanje te vrste v Preddinarskem fitogeografs-kem območju doslej prezrto. S tega konca Slovenije jo sicer omenja N. Praprotnjk (1987, v kvadrantu 0454/4), v herbanju LJU pa sta še dve poli iz Kočevskega Roga in Čr-mošnjic, a vsa ta nahajališča ležijo na obrobju dinarskega območja.Tudi novoodkrito nahajališče leži nedaleč od vzhodne disjunk-cije dinarskega fitogeografskega območja in možno je, da ta vrsta na njem uspeva le zaradi specifičnih mikroklimatskih razmer (mra-zišče!). Ker je gorska bilnica tipična gozdna trava, bi jo verjetno lahko našli v fitocenološ-
Hladni ki a 8-9: 5-22 (1997)
17
kih popisih še kje, vprašanje je le, ali jo gozdni fitocenologi vedno razlikujejo od podobne in pogostejše vrste F. altissima Ali.
*2.29 Festuca paniculata (L.) SCHINZ & Theli,.
0350/1 Slo.: Primorska, Vremščica, planina pod Slatno, 850 m; pašnik. Leg. det. N. Jogan, 19. 6. 1993 (avtorjev herbanj P1133).
0451/2 Slo.: Notranjsko, Snežnik, od Ilirske Bistrice proti Gabrovcu in ?. ("Da Feistritz verso Grabroutz e Madragusen") Lit.: Biassoletto 1846: 87.
Metličasta bilnica na Vremščici še vedno (Paulin 1904) uspeva po pašnikih in ob robovih gozdov in kaže, da seje vsaj v zrelem stanju, živina izogiba. Poleg Vremščice pa obstajajo tudi stare prezrte navedbe o uspe-vanju na Snežniški planoti (Biasoletto 1846), ki v novejšem času še niso bile potrjene, so pa enako verjetne.
Naš material bo potrebno še podrobneje preučiti, saj bi glede na popolnoma drugačne rastiščne razmere in disjunktnost nahajališč (v primerjavi s tipično alpsko vrsto) lahko pričakovali drug takson, najverjetneje/7 spa-dicea L., kije za razliko od alpskega (2n=14) heksaploiden (2n=42; Kerguelen 1975, Ker-guelen & plonka 1989).
*2.30 Festuca filiformis Pourr. (F. tenuifolia Sibth.)
9162/4 Slo.: Prekmurje, Goričko, Grad, Bajna, zakisan gozd. Leg. N. Jogan, 8. 1991 (avtorjev herbarij L 411) 0058/3 Slo.: Krška kotlina, Raka, rob za-kisanega gozda SV od vasi. Leg. N. Jogan, 1. 8. 1992 (LJU)
Prav neverjetno zveni, da naj bi te trave kislih gozdov ne bilo v subpanonskem območju Slovenije, kije vendar bogato z ustreznimi rastišči. A o njej piše že Havek (1956),
daje redka in ne navaja nobenega nahajališča na spodnjem Štajerskem. Tako sta novood-kriti nahajališči prvi potrditvi uspevanja oz-kolistne bilnice v tem koncu Slovenije. Očitno ostaja ta, sicer lahjo prepoznavna bilnica, pogosto prezrta. Da ni tako redka kažejo tudi številne nove najdbe, o katerih poroča Mel-zer (1987, 1996).
**2.31 x Festulolium loliaceum (Huds.) P. Fourn.
0448/3 Slo.: Primorska, Izola; zapuščena travnata mesta pri ladjedelnici. Leg. det. N. Jogan, 27. 6. 1992 (avtorjev herbarij P1037).
Križanci med širokolistnimi bilnicami in ljulkami so - glede na ostale medrodovne križance - razmeroma pogosti, kar kaže na bližnjo sorodnost teh dveh rodov trav. So skoraj popolnoma sterilni, klaski imajo navadno delno razvito tudi gornjo ogrinjalno plevo, v vrhnjem delu socvetja spominjajo na ljulko, pri dnu pa je socvetje razraslo podobno kot pri bilnicah.
Ker sta najobičajnejši vrsti teh dveh rodov travniška bilnica (Festuca pratensis) in trpežna Ijulka (Lolium perenne), je tudi verjetnost nastanka križanca med njima (x F. loliaceum) največja in zato ga lahko pričakujemo še marsikje.
**2.32 x Festulolium braunii (K. Rjcht.) A. Camus
9455/3 Slo.: Koroška, Poljana, ob kolovozu preko pašnika ob Meži. Leg. det. N. Jogan, 4. 8. 1994 (LJU)
X F, braunii je križanec med travniško bilnico in laško ljulko (L. multiflorum). Podoben je prej omenjenemu, le da imajo krovne pleve dobro razvite rese. Kerje tudi mnogoc-vetna ljulka pri nas razmeroma pogosta, bi nanj verjetno lahko naleteli še marsikje.
18
N.Jooan Prispevek lc poznavanju razširjenosti trav v Sloveniji 2
2.33 Gaudirtia fragilis (L.) PB.
0448/3 Slo.: Primorska, Obala, Koper, ruderalna mesta pri železniški postaji. Leg. N. Jogan, 15. 6. 1996 (avtorjev herbarij P1730)
Krhka hrbtoresa je bila doslej znana le z maloštevilnih nahajališč v Krški kotlini (kjer je njeno pojavljanje najbolj podobno "naravnemu"), po enkrat pa je bila najdena še v Vipavski dolini (Ajševica) in pri Ljubljani (Trzin), kjer seje najverjetneje pojavljala le prehodno. Zaradi sorazmerne redkosti jo Rdeči seznam (Wraber & Skoberne 1989) obravnava kot redko vrsto.
Najdba v Kopru (Jogan, 1997) je tako prva potrditev pojavljanja te vrste v slovenskem delu Istre. Ker G. fragilis v Sredozemlju neredko srečujemo tudi na ruderalnih rastiščih, na kakršnem je rastla v Kopru, lahko pričakujemo še več podobnih najdb. Skoraj zanesljivo pa je pojavljanje tu le prehodno.
**2.34 Gfyceria striata (Lam.) Hitchc.
0053/1 Slo.: Ljubljansko barje, Ig, ob bregu Ižice v vasi. Leg. N. Jogan, 28. 6. 1989 (avtorjev herbarij) 0053/1 Slo.: Ljubljansko barje, okolica Iga, ob robovih njiv v jarku. Leg. N. Jogan, 17. 7. 1989 (avtorjev herbarij L87) 0052/1 Slo.: Ljubljansko barje, Drenov Grič, vlažni travniki ob cesti proti barju. Leg. N. Jogan, 25. 5. 1990 (avtorjev herbarij) 0052/1 Slo.: Ljubljansko barje, Bevke, vlažen gozd pod kostanjevico, ob gozdnem kolovozu. Leg. N. Jogan, 25. 5. 1990 (avtorjev herbarij) 0052/1 Bevke, leg. B. Andcrle 14. 6. 1994
(herbarij B. Anderleta) 9456/2 Slo.: Koroška, Dravska dolina, Vuzenica, Gortina, Grizolt, ob Dravi. Leg. B. Vreš, 11. 6. 1988, det. N. Jogan (herbarij ZRC SAZU) 9357/4 Slo.: Koroška, Dravska dolina, Radlje,
Zg. Vižinga, Hezl. Leg. B. Vreš, 10. 6. 1988, det. N. Jogan (herbarij ZRC SAZU) 9355/1 Avstrija: Kaernten, zwischen Eis und Wundestaetten, bei Haeuser. Leg. B. Vreš & N. Jogan, 1990 (herbarij ZRC SAZU)
Progasta sladika je severnoameriška vrsta, kije marsikje po Evropi že dolgo natura-hzirana. Pri nas je bilo njeno pojavljanje najprej odkrito na Ljubljanskem barju, kjer je -po pogostosti in raztresenosti pojavljanja sodeč - že dolgo prisotna (cf. Jogan 1996b), vendar so jo doslej spregledali ali zamenjali s katero od drugih vrst trav (ob določevanju po ključih joje možno "določiti" za navadno sla-novko - Puccinelia distans - ali povirko -Catabrosa aquatica). Prepoznamo jo predvsem po zaprtih listnih nožnicah, krovnih plevah, ki so navadno vijoličaste in niso gredlja-te (imajo pa zelo izrazite žile) ter po črtala-stem hilumu na zrnu. Verjetno je vrsta ob rekah in po vlažnih mestih tudi v Sloveniji še precej bolj razširjena.
**2.35 Gfyceria x pedicellata Towns.
0053/1 Slo.: okolica Ljubljane, Ig, 300 m. Leg. A. Martinčič, 3. 6. 1952, det. S. M. Walters 1971 (LJU) 0158/1 Slo.: Krška kotlina, Hrvaški Brod pri Šentjerneju. Leg. R. Luštek, 1966 (LJU, sub G. fluitans) 0158/1 Slo.: Krška kotlina, Drama-Kozaije pri Šentjerneju. Leg. R. Luštek, 13. 6. 1966 (LJU, sub G. fluitans) 0556/1 Slo.: dolina Kolpe, St. Trg ob Kolpi, Dol, v plitvi vodi ob mlinu. Leg. N. Jogan, 1. 7. 1990 (avtorjev herbarij D31) 9455/2 Slo.: Koroška, Dravograd, Vič, pri kmetiji Dular ob Dravi. Leg. N. Jogan, 30. 5. 1992 (avtorjev herbarij [663) 9559/3 Slo.: Štajerska, Pohorje, na povirnih tleh ob Bistrici, 700 m. Leg. D. Naglic, 12. 7. 1986 (LJU, sub G. fluitans) 9663/2 Slo.: Štajerska, Središče ob Dravi, 180 m. Leg. A. Martinčič, 11.6. 1955, det. S. M. Walters 1971 (LJU)
Hiadmkia 8-9: 5-22 (1997)
19
9952/2 Slo.: Ljubljana, v vodnih jarkih pod Rožnikom. Leg. R. Justin, 1896, det. S. M. Walters 1971 (LJU) 9953/2 Slo.: okolica Ljubljane, Slape, 275 m. Leg. M. Zalokar, 1. 6. 1937, det. S. M. Walters 1971 (LJU)
G. x pediceUata je križanec med našima najpogostejšima sladikama (G. plicata in G. fluitans). Neredko ga najdemo rastočega v družbi le ene od starševskih vrst, razmnožuje pa sc vegetativno (Hubbard 1984). Po morfoloških znakih je nekako med obema vrstama, pomembni razpoznavni znaki pa so praš-niki, katerih prašnice se sploh ne odpro, kla-ski, ki tudi po cvetenju ne razpadejo in osi socvetja prilegle stranske vejice (pri obeh starševskih vrstah je socvetje med cvetenjem bolj ali manj razprostrto, cf. Jogan 1996b).
Ta križanec je bil odkrit že med revizijo herbarijskega materiala iz LJU, ki jo je konec šestdesetih let opravil S. Watson, ob nedavni ponovni reviziji in med terenskim delom v zadnjih letih pa je bilo odkritih še nekaj nadaljnjih nahajališč.
2.36 Hainardia cylindrica (Willd.) W. Greut.
0447/4 Slo.: Primorska,Obala, Lucija, vlažna ruderalna rastišča pri marini. Leg. N. Jogan, 3. 6. 1994 (avtorjev herbarij P 1393)
0547/2 Slo.: Primorska, Obala, rt med Lucijo in Sečo, vlažna ruderalna rastišča ob morju. Leg. N. Jogan, 3. 6. 1994 (avtoijev herbarij P 1366) 0447/4 Slo.: Primorska, Obala, Izola, mandrač, slana ruderalna mesta ob morju. Leg. N. Jogan, 27. 6. 1992 (avtorjev herbarij P 1034) 0448/1 Slo.: Primorska, Obala, Ankaran, vlažna slana tla ob morju. Leg. N. Jogan, 1. 6. 1994 (avtorjev herbarij P 1435)
Šilavka je na naši obali precej bolj razširjena, kot smo domnevali doslej. Zelo verjet-
no je, da sojo pogosto zamenjevali za ozko-repko (Parapholis spp.), od katere pa se dobro loči po eni sami ogrinjalni plevi (ozko-repka ima v vsakem klasku po dve). Rase na podobnih rastiščih kot ukrivljena ozkorepka (P. incurva), torej na zaslanjenih ruderalnih, pogosto pohojenih rastiščih, ki so pri nas vse bolj ogrožena (zaradi relativne redkosti sla-nišč in velikega antropogenega vpliva). Rdeči seznam silavko uvršča med nezadostno poznane vrste, glede na trenutno poznavanje njene razširjenosti pa bi jo bilo smiselno uvstiti med ranljive.
3. Summary
The article is the second contribution with several new records which are important to the knowledge of distribution of grasses in Slovenia. Taxa recorded for the first time in the territory of Slovenia are marked with "**" and those that have been recorded for the first time in one of the phytogeographic regions of Slovenia with
Achnatherum bromoides is a Mediterranean species with northernmost known recently discovered locality on Sabotin.
Area of distribution of Achnatherum cala-magrostis has a gap between Alpine and Balkan part. Two newly discovered localities fill up this gap. One has been discovered in Karst and another in the Northernmost part of Istria (Čičarija).
Aegilops cylindrica is a Mediterranean annual occurrence of which had been reported only once before the new discoveries. It has been recorded in several localities in Primorsko region, especially along the railways, and in Ljubljana.
Occurrence of Agropyron caninum var. biflorum in the "locus classicus" m Matajur has been confirmed and another locality in Julian Alps has been added.
Agropyron x pungens is a hybrid between a very common A. repens and a halophyllous A. pyenanthum. Two localities arc reported
20
N.Jooan Prispevek lc poznavanju razširjenosti trav v Sloveniji 2
from the Coast and it is probably much more frequent in the area where its parent species coexist.
A couple of new records of Agropyron pycnanthum have been reported from the inner Slovenia. Probably these records belong to A. campestre, a "microspecies" that replaces typical A. pycnanthum in the continent.
Agrostis * hegetschweileri is a hybrid between two closely related alpine species A. alpina and A. rupestris. As its parent species are ecologically different, one being calcicole and the other acidophilous, their co-occurrence is not very frequent.
Alopecurus myosuroides var. breviarista-tus is a forgotten taxon with reduced awns which has its locus classicus in Istria. In this area it is still quite frequent occurring in mixed populations with typical A. myosuroides.
An old herbarium sheet of Alopecurus rendlei collected in Ljubljana has been overlooked because of mtsidentification. Occurrence of this species in Slovenia is most probably only ephemeral.
A couple of new localities of Avenochloa versicolor, Catapodium marinum and Hain-ardia cylindrica, all three included in the Red Data List of Slovenian Flora, have been found recently
Brachypodium pinnatum s. str. is a taxon that has been (almost) erased from the List of Slovenian Flora because of wrongly made revision of a bulk of herbarium material. In the last few years this species has been recorded in several localities especially in the Northern part of Slovenia (listed here). Besides, a repeated revision of the herbarium material, which has not been finished yet, has also confirmed several overlooked and misi-dentified sheets of this taxon collected in different parts of Slovenia in the past.
Until recently, occurrence of Bromus di-andrus in Slovenia has been overlooked. Several new or neglected records are reported.
Bromus hordeaceus ssp. divaricatus is a taxon, that has been included in the List of Slovenian Flora because of some misinterpre-
tation of older floristic works. There is no older record from the territory of today's Slovenia and because of that, I have proposed (Jogan 1993) its erasure from our floral inventory. But in the last few years, this grass has been found in several localities in the Coast where its occurrence is probably only casual.
Bromus hordeaceus ssp. pseudothominei is an overlooked taxon of Slovenian Flora. Most probably it is scattered all over lowlands of Slovenia.
Bromus lepidus was found for the first time in Slovenia in Ljubljana where its thriving can be only ephemeral and caused by introduction of seeds with some imported seed-mixture.
Until recently Bromus ramosus ssp. benekenii has been thought to occur only in a couple of localities in the Alps and in Dtnaric region of Slovenia. Several new records and some overlooked older reports of its occurrence confirm that it is quite widespread in the territory of Slovenia.
Dactylispolygama is a diploid taxon from D. glomerata group. Hitherto its occurrence in Slovenia has been overlooked. Today, several localities have been known where it thrives especially in a moderately thermophilic forest communities.
Although Danthonia decipiens is mostly cleistogamous, a hybrids with D. alpina can be found wherever they grow close-enough. Danthonia * breviaristata had been recorded in Slovenia in several localities at the beginning of the century and a couple of recently discovered localities confirms its persistence.
Festuca brevipila was found for the first time in Slovenia in a road bank community in Ljubljana. Most probably it is more widespread but overlooked because of general "fescue-ignorance" of botanists.
In the Slovenian Red Data List only one old record of Festuca paniculata from Slovenia is quoted. Recently its occurrence in the same locality was confirmed and one overlooked record from Snc'nik region has been
Htadnikia 8-9: 5-22 (1997)
21
fond in literature.
x Festulolium braunii and * Festulolium lotiaceum are inter-generic hybrids of Festuca pratensis with Lolium multiflorum and L. perenne, respectively. As all these three species are quite common, both hybrids are among the most frequent inter-generic hybrids found in the wild. A couple of localities are reported for both hybrids.
Glyceria x pedicellata is a hybrid between G. notala and G. jluitans and it can persist even without parents by vegetative reproduction. Its occurrence in Slovenia was discovered by S. M. Walters in 1971 who revised herbarium material in LJU. Later on, several additional localities have been found scattered in the lowlands.
Glyceria striata, a North-American species, has been discovered in several wet localities in the vicinity of Ljubljana and along the Drava river. Most probably it has been naturalized for decades before recent discovery. Possibly it is under-recorded because of
similarity to e.g. Puccinelia distans or Cata-brosa aquatica.
Festuca drymeia has been recorded for the first time in Pre-Dinaric region, the first two localities of Festuca filiformis are reported from the Sub-Parmonian region, some older herbarium specimens of Eragivstis cilianen-sis have been found collected in the Pre-Alpine region, Eleusine indica has been discovered also in Pre-Dinaric region, the south-westernmost locality of Apera spica-venti have been found in the Coast, in addition to several new records of Bromus rigidus from the Coast some older herbarium sheets have been rediscovered confirming its occurrence in Ljubljana and a couple of new records from the continental part of Slovenia are reported for Bromus japonicus.
A couple of new records of relatively rare taxa have been reported for: Agrostis castellana, Alopecurus myosuroides and Gaudinia fragilis.
4. Viri
Biassoletto, B., 1846: Excursion botaniche sullo Schneeberg (Monte Nevoso) nella Caniiola. Trieste
Cohrs, A., 1953-54: Beitraege zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Fedd. Repert. 56.
Conert, H. J. 1979-1996: Gramineae. In: Hegi, G.: Illustrierte Flora von Mitteleuropa. Paul Parey, Hamburg.
Fischer, M. (Hrsg.), 1994: Exkursionsflora von Oesterreich. Ulmer Verlag, Wien.
Hayek, A. von, 1956: Flora von Steiermark 11/2. Graz.
Hess, H. E„ E. Landolt & R. Hirzel, 1967: Flora der Schweiz I. Birkhaeuser Verlag, Basel, Stuttgart
Hubbard, C. E„ 1984: Grasses, Penguin Books, Harmondsworth.
Jogan, N., 1990: Jogan, N„ 1990: Prispevek k poznavanju razšiijenosti trav v Sloveniji. Biol vestn 38 (2): 27-38.
Jogan, N., 1993: Mediterranean annual grasses as a pari of Slovenian flora. Abstracts; 7 Meeting OPTIMA, Borovec, Bulgaria: 71.
Jogan, N„ 1995a: Delo floristične skupine. In: M. Bedjanič (ed.): Tabor študentov biologije Raka 92 Smasl 93, Črneče 94: 8-11, 36-40.
Jogan, N., 1995b: Poročilo botanične skupine. In: M. Bedjanič (ed.): Tabor študentov biologije Raka 92 Smast 93, Črneče 94: 65-66.
Jogan, N., 1996a: Prispevek k poznavanju flore Kozjanskega, vzhodna Slovenija. In.: M. Bedjanič (Ed.): Raziskovalni tabor študentov biologije Kozje '95. ZOTKS GZM, Ljubljana: 23-36.
Jogan, N, 1996b: Sweet-grasses (Glyceria spp.) of Slovenia. In: Gaberščik, A. & al. (eds.): Proceedings of the International workshop and 8th Macrophyte group meeting IAD-SIL; 1996 Sept 1-4; Bohinj, Slovenija. NIB, Ljubljana: 39-42.
Jogan, N., 1997: Prva najdba krhke hrbtoresc (Gaudinia fragilis (L.) PB.) v Slovenski Istri Falco 10.
22
N.Jooan Prispevek lc poznavanju razširjenosti trav v Sloveniji 2
Kerguelen, M. 1987: Donnees taxonomiques, nomenclaturales et chorologiques pour unc revision de la flore de France. Lejeunia, Nouvelle serie 120, Liege.
Kerouelen, M. & F. Plonka, 1989; LesFestuca de la flore de France. Bull. Soc. Bot. Cent.-Ouest (Dignac), nouv. ser. 10.
Loser, A., 1860 Specielles Verzeichnis der in der Umgebung von Capodistria in Istrien einheimischen Pflanzen. Oest. bot. Zeitschr. 10.
Loser, A., 1864 Nachtraege zu meinem Verzeichnisse der im Gebiete von Capodistria wildwachsenden Phanerogamen. Oest. bot. Zeitschr. 14.
Lucchese, F., 1988: Ladistinzione dei complessiBrachypodiumpinnatum eB. rupeslre nelle Alpi orientali e Dmariche. Atti del simposio della Societa estalpino-dinarica di fitosociologia Feltre: 147-160
Marchesetti, C„ 1896-97 La flora di Trieste e de'suoi dintorni.
MartinCiC, A„ 1984: Poaceae - Trave. In: MartinČiČ, A. & F. SuŠnjk, 1984: Mala flora Slovenije-praprotnice in semenke. DZS, Ljubljana.
Maver, E„ 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela 5. SAZU, classis IV. Ljubljana.
Melzer, H„ 1987: Beitraege zur Flora von Friaul-julisch Venetien (Italien) und Slowenien (Jugoslawiwn) Linzer biol. Beitr. 19 (2): 377-388.
Melzer, H., 1988: Ueber Eragrostis frankii C A. Meyer ex Steudel,... Linzer biol. Beitr. 20 (2): 771-777.
Melzer, H„ 1995: Orobanche barthngü Grisebach, die Baitling-Sommenvurz, - neu füerdas Burgenland und andere ... Linzer biol. Beitr. 27 (2); 1021-43.
Melzer, H, 1996: Neues zur Flora von Slowenien und Kroatien. Hladnikia 7: 5-10.
Melzer, H. & T, Barta, 1993: Floristische Neuigkeiten aus Wien, Niederoesterreich und dem Burgenland Verh. Zool.-Bot. Ges. Oesterreich 130: 75-94.
Mbzzena, R., 1986: L'erbario di Carlo Zimich (Ziri). Atti Mus. Civ. Stor. Nat. Trieste 38 (1).
Mizianty. M., 1986: Biosystematic studies onDactyiis L. 1. Acta Soc. Bot. Polon. 55 (3): 467-479
Mizianty, M., 1988: Biosystematic studies on Dactyiis L. 2. Acta Soc. Bot. Polon. 57 (4): 589-621
Oberdörfer, E , 1990: Pflanzensoziologische Exkursions Flora. Eugen Ulmer Verlag, Stuttgart.
Pal-lin, A, 1904: Schedae ad Floram exsiccatam Camiolicam 3. Ljubljana
Pignatti, S., 1983: Flora d'Italia 1-3. Edagricole, Bologna.
Poldini, L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Fnul-Venezia Giulia. Udme
Poshchal, E., 1897-99: Flora des oesterreichischen Küstenlandes 1-2. Leipzig, Wien.
Prafrotnik, N., 1987: Ilirski florni element v Sloveniji, (doktorska disertacija). UEK BF VTOZD za biologijo. Ljubljana.
Sales, F., 1993: Taxonomy and nomenclatnrc of Bromus scct. Genea. Edinb. J. Bot. 50 (1): 1-31.
Schippmann, U., 1991: Revision der europaeischen Arten der Gattung Brachypodium PB. (Poaceae) Boissiera 45.
Stace, C. A., 1991: New Flora of tlie British Isles. CUP, Cambridge.
Štefani, A., 1895: La flora di Pirano.
Šuštar, F., 1976: Horološka m taksonomska problematika kompleksa Brachypodium pinnatum na območju
Slovenije. Biol. Vestn. 24 (1): 1-12.
Šuštar, F., 1990: Horološka in taksonomska problematika kompleksa Brachypodium pinnatum na območju seveme in vzhodne Slovenije. Razpr. IV. razr. SAZU 31 (22): 347-357.
Tutin, T. G. & al. (eds.): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge.
VreS, B., 1996: New localities of the species Eleusine indica (L.) Gaertn. (Poaceae) in Croatia and Slovenia. Nat. Croat. 5 (2): 155-160.
Wraber, T. & P. Skoborne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije Varst Nar. 14-15.