^OšTNINA pLACANA V
Gotovini.
NAS LIST
Glasilo katoliške akcije za kamniško in moravsko
FEBRUAR 1931 2 ŠTEVILKA DRUGO LETO
DEKANIJO
^Aš list IZDAJA MISIJONIŠCE V GROBLJAH, P. DOMŽALE. — UREJUJE IN ZASTOPA IZDAJATELJA JOŽEF GODINA C. M., DOMŽALE - GROBLJE. — TISKA MISIJONSKA TISKARNA, DOMŽALE - GROBLJE. ZA TISKARNO JANKO STRNAD, DOMŽALE. — IZHAJA MESEČNO. POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 1 DIN, CELOLETNA NAROČNINA 12 DIN. INSERATI PO DOGOVORU. ROKOPISI SE REDNO NE VRAČAJO.
Za vero
V starem veku so bili Izraelci izbijeno božje ljudstvo. Bog je skle-^l zavezo ž njimi. Ne naravnost, tem-po Mozesu, svojem zastopniku, Jim je govoril in oznanil svojo voljo, svojo postavo. »Mozes pa je šel gori h Gospodu, in poklical ga je Gospod 2 gore in rekel: To porečeš hiši Jakobovi in sporočiš Izraelovim sinovom: sami ste videli, kaj sem storil Egipčanom, kako sem vas nosil na orlovih perutih in vas sprejel sebi. Če boste torej poslušali moj glas in se bžali moje zaveze, boste moja last ^ed vseh ljudstev: zakaj moja je vsa zemlja. In vi mi boste duhovsko kraljestvo in sveto ljudstvo.« (2 Moz 8- 3—6).
Za Mozesom jim je Gospod Bog obujal druge voditelje in učitelje, po-8alnce svoje: preroke. Izraelsko Ijud-stvo je imelo nalogo, ohranjati pravo Vero med človeštvom. Z zvestim spol-Ajevanjem božjih zapovedi naj bi se samo dostojno pripravilo na Odrešenikov prihod ter svetilo z lepim zgledom še drugim narodom, da bi tem Inžje našli versko resnico ter spoznali ndino pravega živega Boga. Žal, da Izraelci niso bili vsak čas zvesti Bo-£u! Omahovali so v veri. Namesto, bi druge poganske narode pridobivali za pravo vero, katero so imeli kot srečno dediščino, so se pogosto nali od njih zapeljati v malikovanje, 6li so za tujimi bogovi! — Mnogi Izraelci so se večkrat premalo zavedali, f*a so »duhovsko kraljestvo in sveto ‘Judstvo«, to je Bogu v posebni meri Posvečeno in izročeno ljudstvo, odlo-Ceno za svetost, za katero naj bi si Prizadevali z izpolnjevanjem volje Go-8Podove.
Nastopila je nova doba. Prišel je največji prerok, ki ga je Bog napovedi po Mozesu, prišel je obljubljeni jklrešenik, naš Gospod Jezus Kristus, j* je dopolnil staro zavezo, dopolnil Preroke in ustanovil novo zavezo, sv. *atoliška Cerkev je njegovo delo za čase in kraje do konca sveta, sve-a Cerkev, ki naj obsega v sebi vse drQde. Sveti evangelij, blagovest o veličarju, se oznanja vsem ijud-tvom. Vendar jih je še veliko, ki jim sije luč prave razodete vere! Žal, Kristjani, katoličani niso vselej
hvaležni!
dajali dobrega zgleda. Kakor nekdaj Izraelci... In tudi marsikaterega katoličana zbegajo krivi nauki, nasprotne trditve. Nekateri odpadejo, drugi se začno ravnati po napačnih šegah in navadah nevernega sveta. Kakor nekoč pri Izraelcih!-
Pravi Izraelci pa so se zvesto držali Gospoda in zaveze ž Njim, s ponižno hvaležnostjo so se zavedali, da so člani izvoljenega ljudstva, hvaležni so bili za dar prave, od Boga razodete vere.
Tudi mi moramo enako ravnati Pričeti pa je treba s tem, da bomo cenili to, kar je nadnaravnega in božjega; s tem, da bomo hvaležni za darove in milosti, ki smo jih prejeli, zlasti, da bomo hvaležni za dar svete vere. In sicer v obojnem pomenu: najprej hvaležni za pravo verstvo, religijo, za vse od Boga razodete resnice, za zaklad celokupnega razodenja božjega, ki ga ohranja in nezmotljivo razlaga naša duhovna mati in najvišja učiteljica in podstava in steber resnice: sveta katoliška Cerkev! — Potem pa moramo obujati hvaležnost za vlito božjo krepost ali čednost nadnaravne vere, ki smo jo prejeli pri sv. krstu! Podlaga pravega krščanskega življenja je sveta vera. Ona je luč, ki nam sveti, da vidimo pot k Bogu, ona je 'tedaj pričetek večnega življenja. O,.in v večnem življenju je in bo vrhunec vse blaženosti, obseg vse nepopisne sreče, ki vse naše pričakovanje neskočno presega ... Kar so v naravnem redu telesne oči in duhovna-duševna luč razuma, to je v nadnaravnem redu sv. vera. Razodetje božje je solnce in svetloba nadnaravnega reda, vlita bogodana znožnost notranje vere pa je naše nadnaravno oko in naš nadnaravni razum. Iz vere pa poteka upanje, iz upanja in vere pa ljubezen. V veri imajo korenine vse ostale nadnaravno zaslužne čednosti, njih skupna vez in dopolnilo pa je ljubezen, sveta, čista, brezmadežna, vzvišena, vsa duhovna, popolna nesebična in božja. V ljubezni do Boga in po njej je posvečena vsaka druga ljubezen: urejena ljubezen do samega sebe in požrtvovalna ljubezen do bližnjega, dobrotna ljubezen do vseh stvari. Brez prave vere pa ni prave
resnične ljubezni do Boga, zakaj le po veri spoznavamo Boga in Njegove veličastno lepe čudovito soglasne lastnosti! Hvaležni bodimo Gospodu za dar svete vere! — Hvaležni v srcu in v vsem obnašanju! Zavedajmo se, kaj smo po dobroti božji!	P. E. B.
Na razpotju
Za našo mladino priredil P. P.
(Nadaljevanje.)
Izmed mož in žena v svetniški zgodovini je bil vsak posameznik junak in kakor angel varuh svoji okolici.
N. pr. sv. Vincencij Pavelski je bil v mladosti pastir. V poznejšem življenju je tri velike pokrajine rešil pred pretečo lakoto in to z lastnimi sredstvi. Pa to je le odlomek slavnih del v njegovem življenju. Mnogo več vredno je to, da je nevedne poučeval v krščanskih resnicah, zapeljane in hudobne ljudi zopet napeljal na pot poštenega življenja, premnogo solza je posušil in nešteto družin je storil srečnih za ta in za oni svet. Ustanovil je versko družbo pobožnih žena, ki še dandanes brezplačno strežejo bolnikom in vzgajajo sirote. Duh tega svetnika je bil tako obsežen, da še dandanes tisoči usmiljenk izvršujejo ista dela ljubezni do bližnjega kot jih je on pred 300 leti bil započel. To jim je pa mogoče le zato, ker se ti angeli v človeški podobi opirajo ne le na naravne moči vztrajnosti in ljubezni, ampak v prvi vrsti na pomoč od zgoraj, ki jim prihaja po milosti.
Zato, mladi prijatelj, bodi podjeten v mladih letih; bodi pa obenem tudi vnet kristjan, da si v molitvi in pogostem prejemanju sv. zakramentov zagotoviš izdatno pomoč od Boga. Potem bodi prepričan, da se ti bo dobro godilo v življenju. Vedi pa, da v tvojih letih, ko se še sam učiš, nimaš pravice ukazovati ali trmasto tiščati, da se mora vselej po tvoji volji zgoditi. Tvoja dolžnost je, da poslušaš in ubogaš, da pridno delaš in časa ne zapravljaš v slabi druščini in nevarnem znanju z drugim spolom. Vsak je prejel talent, ki ga mora spoznati in do popolnosti izobličiti. Ne bogastvo, ne imenitna žlahta te ne bosta preobrazila v značajnega moža, ampak lastna pridnost in pomoč božja. Zato: po-

moško hodil s puško na rami; pozneje se je udal pijači in zanemarjal službo pri grofu. Grof ga je moral odpustiti in sedaj je prišel nazaj v rojstni kraj. Ker zna gladko pisati, si s tem prisluži kako paro, da komu napravi prošnjo, spiše pismo itd. Kar zasluži, zapije pri »Zlatem vrču«, kamor je bržkone tudi sedajle namenjen. Kovač pa, ki stoji na pragu, je eden prvih mož v kraju, pošten in imovit, da po vsej pravici nosi njegova kovačnica napis: »Pri zlati pod-
Nova
ali dogodek na
kvi.« — Kaj smo že rekli poprej? Ne, v kakšne šole si hodil, ampak kaj znaš, po tem te bodo ljudje sodili. Saje in prah lahko izmiješ z rok in obraza, ako pa si si omadeževal značaj, se zastonj pereš in umivaš: ljudje vedo, kaj si. Ne pozabi torej, da je najvažnejše to, kar je znotraj v tebi. Žulji in drugo, kar ti tvoje stanovsko delo zapusti, to ti je v čast, ker je spričevalo, ki govori o tvoji pridnosti glasneje ko deset šolskih Spričeval.	(S® bo nadaljevalo.)
vera
kamniški železnici
gum velja! Kdor se dobro upre s komolci in ve, kaj hoče, ta si bo priboril prostor na solncu. Le tisti živijo, ki delajo. Izmed vas bodo človeštvu korist tisti, ki bodo delali. Ne le do avtomobila moreš priti, celo do gradu in palače ti ni zaprta pot: samo hoteti moraš!
Na kaj človek vse rad pozabi
Nemarno oblečen fant se je javil pri mojstru gospodarju, češ da išče službe. »Kaj znate delati?« vpraša mojster. »Prav za prav vse«, se je glasil odgovor. »Ali znate prah brisati?« »Seveda!« »Zakaj ga imate na svojem klobuku vse polno?« Glej no, na to je bil mladi fant čisto pozabil. — »Ali znate dobro snažiti čevlje?« »O, znam!« »Sami pa imate vse blatne!« Tudi to stvar je imel fant doslej za malenkost. »Ali bi znali tudi oprati kako stavr?« ga vpraša mojster dalje. »Mislim, da«, je odgovoril fant že nekoliko zbegan. »Potem pojdite in skrbno operite svojo srajco. Kadar boste snažni kot se spodobi, potem pridite in vam bom verjel, da ste za porabo.« Fant je šel potrt od mojstra, a zapomnil si je dobro nauk: Začni najprej pri samem sebi!
Vsako stvar je treba izvršiti temeljito, ne le napol. Pa ne le vedeti je treba, kako se kako delo izvrši, ampak izvršiti ga je treba: s tem se izkažeš mojstra. Ne sklicuj se na to, v katere šole si hodil in kakšna spričevala si dobil. Ljudje te ne bodo sodili po šolah, ampak po tvojih delih. Delo, pa naj bo še tako preprosto, ti je v čast, samo da ga temeljito vršiš.
»Kaj boš ti?« je vprašal učenec svojega šolskega tovariša, ko sta bila pri zadnji uri v ponavljalni šoli. »Moj oče pravi, da me bo izučil za kovača«, je rekel tovariš. »Za kovača?« se je namrdnil prvi. »Tega pa že ne, da bi hodil ves dan črn okrog in nosil žulje na rokah. Ne, ampak jaz bom šel v gozdarsko šolo in se bom sprehajal ves dan po gozdu s puško na rami.« — Dobro! Zdaj pa: Kaj je bilo trideset let pozneje? Poslušajte! Kovač stoji na pragu svoje hiše. Res je črn v obraz in tudi žulje ima na rokah, toda hiša, na katere pragu stoji, je njegova, in kakih pet mladih delavcev, ki se vrtijo okrog ognja v kovačnici in tolčejo po naklu, da iskre lete na vse strani: to so njegovi pomočniki. On, mojster, si lahko privošči kako minuto, da stopi na prag in spregovori s kakim sosedom; delo gre radi tega vseeno svojo pot naprej. In ko tako stoji na pragu, glej, ti pride po cesti zanemarjeno oblečen popotnik, kali? Mlad je še, a nekam upognjenega telesa. Oči so mu globoko udrte, lasje zmršeni. To je nekdanji tovariš izza šolskih let. Res se je bil izučil za gozdarja in nekaj časa
Sem se peljal s kamničanom. Poleg mene ženska s cekarjem, nasproti meni moški z nejevoljnimi očmi. Pa se je razvil približno tale razgovor — približno, pravim, da me ne bo kdo prijemal za jezik.
»Čemu, hudiča, je treba revizorjev? Ali bi rad, da bi mu še enkrat karto plačal? Zato pa je tako, ker je toliko teh ljudi!« se je vznemiril on in grdo pogledal za revizorjem, ki je bil že odšel v sosedni oddelek.
»Zato pa je tako, res«, je potrdila ona.
»Zmirom slabše je, pa je vendar še zmi-rom stari Bog, ali ne?«
»Še zmirom stari Bog«, je preudarila ona.
»Kako bi bil zdaj kakšen drug Bog! Pa ni, je še zmerom stari«, je še enkrat pribil on.
»še zmerom stari Bog, ali pa so postavili kakšnega mladega, da je tako«, je ona še pridejala glasno in s poudarkom, da so se vsi obrnili.
»Tudi molijo zdaj že drugače, kot smo se učili včasih, pa je vendar še vedno ravno tisti Bog, ali ne?« je malo zasukal on.
»Ravno tisti Bog, pa vendar že duhovni novo vero uče. Zato pa je tako. Čisto drugačna je sedaj molitev, tako da je še ne zastopim ne«, je važno in jezno povedala ona.

Janko Sedej
Dne 29. I. ob pol 11 dop. je umrl po dolgem bolehanju mornariški kurat v pokoju g. Janko Sedej. Pogreb rajnega gospoda se je vršil v soboto, 31. januarja ob 10 dopoldne v Radomljah.
Pokojnik je bil rojen na Vojskom nad Idrijo 31. marca 1883. Po končani ljubljanski gimnaziji je stopil v bogoslovje. Leta 1906, dne 12. julija je bil posvečen v maš-nika. Kaplanova! je po nekaterih farah ljubljanske škofije, dokler ob mobilizaciji 1. 1914 je bil poklican v vojaško službo kakor vojaški kurat pri mornarici.
Po prevratu je bil dolgo let kaplan v Bo-štanju pri Sevnici. Pred nekaj meseci šele je prišel v Radomlje v pokoj, ker je bil bolehen. In že ga je pobrala smrt. Bil je izvrsten pevec, dober družabnik in priljubljen duhovnik in tovariš povsod. Naj počiva v miru!
»No, veliko ni spremenjenega, a vendar je drugače«, je poskušal pravičnejši biti on.
»čisto drugače je; moj fant je zadnjič prišel iz šole in doma tako molil, da ga nisem prav nič zastopila. Tako boš molil, kot sem te jaz naučila, sem mu rekla. Pa nas v šoli tako uče. Naj vas, pa ne boš tako molil. Potem bom pa zaprt. Pa bodi, molil ne boš tako«, je odločno razlagala ona že celemu oddelku.
»Nova vera«, je kratko povzel on.
»In katekizme morajo imeti že vsako drugo leto nove. Kje bomo pa jemali? Včasih smo v šoli kaj zastonj dobili, zdaj pa vse plačaj«, se je naprej jezila ona.
»Vse smo dobili zastonj«, je popravil on, »danes pa nič.«
»O, tisti že dobijo, ki imajo tri krave V hlevu, tisti, ki nič nimajo, pa nič«, je natančneje vedela ona.
»Zato pa je tako«, je zaključil on. »O« bi imeli besedo mi, ki govorimo, bi bilo že drugače, pa imajo besedo tisti, ki so tiho. Zato pa je tako.«
»Zato pa je tako«, je imela ona zadnjo.
Veliko besedi je bilo, odločne so bile i* pribite kot s kladivom, pa vendar ne bod* držale.
Nov Bog — nova vera! Velika zmotal Bog je isti, vera je stara, toda vera se oznanja v živem jeziku in Bog se moli ▼ govorici, kakršna je. Jezik pa se gprominja in govorica tudi, kakor se pač vse na svetu spreminja. Včasih smo rekli ajzen-pon, danes pa železnica, pa je stvar ostala ista; včasih smo rekli pruka, danes pravimo klopi, pa se v klopeh prav tako sedi kot v prukah; včasih smo rekli auferten, danes pa pravimo vnebohod, pa se zato Kristus ni nič spremenil; včasih smo rekli žegnana si med ženami, potem smo molili blažena si, danes pa pravimo blagoslovljena si — pa j« naša ljuba Mati božja ostala prav ista, samo jezik se pač spreminja in je vedno popolnejši, kot se n. pr. spreminjajo mašin« in so vedno popolnejše. Če bi moralo vedno tako ostati, kakor sta jo uganila ona dva v vlaku, bi pač še danes morali pridigovati kot je pridigoval natančno pred 200 leh slavni ljubljanski kapucinar p. Rogerij, & je za novo leto povedal svojim vernim med drugim takole: Sahvalen bodi Bug Vseg*
Mogozhne! de dozhak&li smo ta dan&shni dan, Kateri je ta pervi tega Mesza Pros-sinza, inu tega noviga Lejta. Sahvalen, pravim: bodi Bug V. M. de doshiveli smo ta dan&shni dan, inu Messiz! kir ty donesso nam en velik trosht inu vesselje. Donesse nam pak ta danashni dan, kakor pervi tega noviga Lejta enu veliku Vesselje is tem, kir postavi nam naprej tega po katerem telkanj 1000. Lejt taku milu sdihalu je tu reunu, inu u’ shushnoste tega hudyzha snajdenu zhlovestvu.
Ljuba žena, ali vidiš, kako se je slovenski jezik v 200.letih spremenil?
In katekizmi? Vsako drugo leto, da so novi! Letos je bil vpeljan nov katekizem, v katerem se uči natančno ista vera kot Jo je učil Gospod Jezus. Današnji katekizem pa ima pred starim to prednost, da so verske resnice za preprostega človeka veliko bolj razumljivo razložene, kot je bilo to v starem. In to mislim, da je prav. Stari katekizem se je rabil toliko let, kakor nobena druga šolska knjiga, žena pa sama dobro ve, da radi katekizma ni še in ne bo nobena hiša obubožala, radi alkohola in drugih nepotrebnih stroškov je pa že. O tem je pa žena molčala.
K postni postavi
Kadar oznanjamo postno postavo, sem še skoraj vsako leto slišal opazko: »Najprej se post napove, potem nazadnje se pa pokaže, da ga nič ni.«
Le kdor postno postavo nalašč napačno razume, bo tako govoril. Kdor pa duha črke prav razume, bo pa vedel, da je post še vedno v veljavi. Tisti, ki se hoče postiti, kakor Cerkev zahteva, svobodno mu. Lahko se posti in če bo to delo vršil, mu bo zapisano v zasluženje pri Bogu, če ne bo pri ljudeh iskal hvale za svoj post.
Kdor se pa danih polajšav poslužuje, se pa zoper splošno cerkveno zapoved ne pregreši. Na prosto voljo ti je torej dano, da se lahko postiš strogo po postavi ali pa da se danih polajšav poslužuješ. To hoče povedati Vsakoletna postna postava.
Zakaj pa Cerkev postno postavo Polajšuje ? Zato vendarle, ker je to cerkvena zapoved, ne božja. Svoje zapovedi sme Cerkev popravljati, polaj-ševati, to oblast ima od Boga. Druga Pa je z božjimi zapovedmi. Teh pa Cerkev ne sme po svoje popravljati. »Spoštuj očeta in mater!« velja ved-ho za vse otroke in nikdar ne bi Cerkev rekla: »Ta dolžnost veže otroke samo do petnajstega leta.« »Ne krasil« je božja zapoved. Cerkev jo uči
priporoča, kakor je bila ta zapoved pečena na Sinaju. Nikdar ne bo izšla kaka polajšava glede tatvine.
Upam, da veš, kaj hočem povedati. Cerkvene postave sme Cerkev polaj-scvati in jih tudi polajšuje; božja postava pa ostane nespremenjena.
Kal m pori Gisjol v letali
Šopek iz nedeljskih evangelijev
Nedelja 1. februarja. — Delavci v vinogradu.
Gospodarjevo vprašanje: »Kaj stojite brez dela?« velja v nekem pomenu tudi tistim, ki sicer delajo a ne iz dobrega namena; njihovo delo je v očeh božjih brezdelje. Da ne izgubimo zasluženja pri svojih delih, obujajmo vsaj vsako jutro dober namen da hočemo delati vse v čast božjo, za kar se posebno priporoča znana molitev: O presladko Srce Jezusovo . . Na ta način darujemo svoja dela v tiste namene, ki jih ima sam Jezus na naših oltarjih in si torej popolnejših namenov sploh misliti ne moremo. Jako dobro je, če pred vsakim delom obnovimo svoj dober namen, da tako ves dan vztrajamo pri zjutraj obujenem dobrem namenu. Včasih se da kaj hitro spoznati, če delamo iz dobrega namena. Če n. pr. cerkveni pevec (pevka) poje res v čast božjo, si bo dal rad kaj dopovedati in bo hvaležen, če ga kdo opozori na kako napako; če pa poje v svojo čast, bo pri vsaki graji zrasel kakor purman, če vidi rdečo barvo in bo rajši popustil pevski kor, kakor da bi uklonil svoj napuh.
Nedelja 8. februarja. — Prilika o sejavcu.
Kdaj smo posebno sprejemljivi za seme božje besede? V tugi, stiski, bridkosti, nadlogi. Človek, ki mu gre vse po sreči, se le prerad prevzame in potem ne ceni božje besede kot bi jo moral. Pa se začno majati temelji njegove zemeljske sreče, a pri tem se začne pri njem utrjevati ponižnost in s hvaležnostjo sprejme božjo besedo, jo shrani v svojem srcu, da obrodi v njem stoteren sad. Bog pač najbolje ve, kako potrebujemo trpljenja in poniževanja, zato nas pa kot dobri Oče obiskuje s križi, želeč vselej le naše dobro.
Nedelja 15. februarja. — Jezus napoveduje svoje trpljenje.
Že v tretjič napoveduje Jezus apostolom trpljenje in smrt, ki ga čakata v Jeruzalemu. Skušajmo pojasniti vprašanje, zakaj je Jezus tolikrat ponavljal napoved svojega trpljenja. En vzrok je ta, da je hotel s tem pokazati, kako on neprestano pije iz keliha bolečin, ki mu ga pripravlja nebeški Oče; neprestano mu je bilo pred očmi bodoče trpljenje, katero je videl pred seboj v vseh potankostih; najsi je pridigal, najsi je delal čudeže, vedno je v duhu pred seboj gledal Kalvarijo; celo v noči svojega poveličanja na gori Tabor je z Mozesom in Elijem govoril o svoji smrti. S tem nam je hotel naš Gospod dati zgled, kako naj tudi mi neprestano premišljujemo njegovo trpljenje, tako da nam naj bi bil ta spomin kakor kruh, ki ga uživamo pri vseh jedeh. Jezusovo trpljenje je knjiga, iz katere so se svetniki več učili kakor iz vseh drugih knjig.
Nedelja 23. februarja. — Jezus trikrat skušan.
Duh je odvedel Jezusa v puščavo, da se je tako Jezus — ločen od vsega sveta — pripravljal na svoj mesijanski poklic. Tako potrebna je samota, ako hočemo kaj velikega dovršiti. V samoti namreč Bog govori našemu srcu (Oz 2, 14) tako umljivo, da ga vsak lahko razume in tedaj se nam začno odpirati oči, da spoznavamo vedno bolj Boga in sebe. Iz tega se vidi pomen duhovnih vaj, ki jih opravimo v zaprtem prostoru, popolnoma odtrgani od šumnega sveta. Nekdo je po opravljenih duhovnih vajah izjavil: Zdaj sem šele spoznal, kako slab kristjan sem bil. Če ti je količkaj mogoče, dragi mož ali fant, odpelji se v Ljubljano v Dom duhovnh vaj, kadar pride vrsta za tvoj stan, opravi tam z vso mogočo pobožnostjo duhovne vaje in spoznal boš, koliko prahu in smeti se je držalo tvoje duše in vrnil se boš domov drugačen mož, drugačen fant.
MORAVČE. Ob pričetku novega leta bo umestno, če se nekoliko ozremo na pravkar minulo leto 1930. Rojstev smo imeli 126, od katerih ima velika večina namen ostati na svetu, le nekaj jih je rajfie odšlo v zanje srečno večnost. Mrličev je bilo samo 52. Zanimivo je, da jih v 100 letih nazaj nikdar ni bilo tako malo, morda sploh nikdar, odkar obstoja moravška župnija. Bog daj še naprej tako zdrava leta. Porok pa smo imeli 43, deset od teh se je šlo poročit drugam, vččinoma v Ljubljano. Popolnoma popolni pa ti podatki niso, ker jih je bilo nekaj rojenih in tudi umrlih v ljubljanski bolnišnici. — S statistiko članov Mohorjeve družbe in drugih naših listov tudi pri nas popolnoma ne soglašamo. Naša župnija sega v neposredno obližje štirih drugih župnij, do Brda, Krašnje, Peč in Kresnic. Zato tudi nekateri naročajo v teh župnijah knjige in časopise. —- 14. januarja smo imeli zlato poroko. Zlatoporočenca sta bila pred leti pregnana od Italijanov, dasi je mož rojen v Postojni. Nagloma sta morala vse prodati in oditi. Sedaj bivata v naši župniji. Bog jima daj še mnogo zdravih in srečnih let!
IHAN. V preteklem letu je bilo rojenih 39, umrlo jih je 19 doma, 3 v ljubljanski bolnišnici, poročenih je bilo 6 parov. — V adventu smo imeli velikonočno izpraševanje, pravzaprav pouk; prišlo je 82 mož, 101 žena, 119 deklet in 76 fantov. — Umrli so: Vodnik Anton, star 76 let, Starin Marija 78 let, Kepec Marija. — Urbanovčev Tine bo 11. febr. dopolnil 87 let. — Naš list se je zelo priljubil, vedno ga zmanjka; sedaj ga nam boste poslali že 100; če ga bo premalo, pa še, kajne!
SELA. V preteklem letu je bilo v naši župniji: 40 rojstev (23 dečkov in 17 deklic), 11 mrličev (v starosti 92, 85, 65, 48, 15 let, drugi pa otroci); 1 poroka, oklicani 4 pari; 8900 sv. obhajil, ob nedeljah je namreč v navadi le bolj deseta sv. maša. — Praz-
Janez Langerholc:
Roža deklet
(Povest.)
In rastla je Katrica, roža deklet, in ob njo spotikal se ženski je svet. In ta svet se je delil v dva tabora. V prvem so bile po večini matere in le nekaj deklet, v drugem so imele pa večino dekleta in je bilo le nekaj malega iz materinskih vrst.
Pa so govorile matere:
»Ali si jo videla?«
»Kakor pustna šema.«
»Čudno, da on kaj takega pusti.«
»Saj mora. Misliš, da ima kaj besede? Kar si dekle vtepe v glavo, to mora biti.«
»Naš bi ji že pokazal.«
»Če bi ji?«
»Zdaj seveda ne; je že prepozno. Taka reč se mora začeti o pravem času.«
V drugem taboru je bila pa seveda drugačna govorica.
»Ali si jo danes videla?«
»Že zopet vsa nova.«
»Denar imajo. Blagor ji.«
novah smo god svoje farne patrone sv. Neže; takrat je bilo tudi češčenje in sta prišla dva' gospoda na pomoč. V nedeljo po sv. Neži popoldne je priredil cerkveni pevski zbor neveljski cerkveni koncert, ki je krasno uspel.
NEVLJE. Nekaj statistike iz naše župnije! V letu 1930 je bilo v župniji 10 oklicev, porok 7. Rojenih je bilo 32 otrok, in sicer 22 dečkov in 10 deklic; med rojenimi je bilo tudi nekaj nezakonskih. Umrlo jih je 12, in sicer 6 odraslih in 6 otrok. Najstarejša oseba, ki je umrla v župniji, je bila stara 83 let. — Časopisi v župniji v letu 1930: Domoljubov prihajalo je v župnijo v skupnem zavitku 96, Bogoljubov 29, Glasnikov 36, Katoliških misijonov 25, Kraljestvo božje 5. Našega lista se je mesečno razprodalo po 30 izvodov. Nekaj naročnikov so imeli tudi Cvetje, Odmev iz Afrike, Zamorček, Vrtec, Angelček in dnevni Slovenec. Nedeljsko izdajo Slovenca pa Nevljam v precejšnjem številu sami kupujejo v Kamniku. — Cerkvenega shoda na praznik sv. Stefana se je udeležilo mnogo ljudstva iz domače župnije in iz okolice. Zlasti mož in fantov je bilo veliko. Berz plesa praznik sv. Stefana seveda ni smel biti. Vendar pa ni bilo slišati o kakih neredih, kakor se radi dogajajo ob takih prilikah.
ŠMARTIN v Tuhinju. Da ne bo kdo mislil, da smo Šmarčani izumrli, ker ni bilo nobene gaglasu od nas, naj sledi tu malo kronike iz pretečenega leta in še kaj. Rojenih je bilo lansko leto v naši župnijji 37, med temi 2, katerih očetov rojstna knjiga ne izkazuje; umrlo jih je 17; oklicanih je bilo 14; doma poročenih 11 parov. — Dne 16. dec. je nagloma umrla za srčno kapjo Marija Hribar iz Pirševega. Rajnka zapušča sedem otrok in bolehnega moža. Bila je dobra, krščanska mati in žena. Odlikovala jo je zlasti velika dobrotljivost in nihče ni odšel od nje prazen, dasi sama ni živela v izobilju. Ko se je 31. decembra poslavljalo od nas staro leto, poslovil se je od nas in od sveta zvesti Marijin družabnik Jožef Slapnik iz šmartina, star 26 let. Bil je spreten mizar, škoda le, da mu je bolezen, ki si jo je nakopal še v učni dobi s
»In veš kaj? Ženina lovi.«
»Pa ga ne bo vjela.«
»Kdo ji bo pa nategnil vsako nedeljo novo obleko!«
»O, ga bo že dobila.«
»Rada bi ga poznala.«
n.
In rastla je Katrica, roža deklet, in z njo se razvijal napuha je cvet.
Za delo ni bila. Škoda lepih belih rok, ki bi dobile žulje, morebiti še celo krvave. Škoda cvetočega obraza, ki bi ga solnce obžgalo, škoda obleke, ki bi se zamazala, škoda, škoda ...
K dekli je prisedala na lahek voziček — zapravljenček in je vozila z njo mleko v mesto. Sama seveda ni hotela voziti. Seveda: da bi ji roke dišale po usnju, obleka po konju, to vendar ne gre. Ampak takole zraven dekle sedeti in pokazati, kdo je gospodar, to je pa vse nekaj drugega.
In v mestu! K čevljarju Borku bo seveda dekla nesla mleko, h krojaču Suhaču tudi, ampak k gospodu zdravniku, k gospodu sodnemu svetniku, k gospodu glavarju in k drugim imenitnim glavam ga pa dekla ne sme
prehlajenjem, vzela orodje iz rok. Od svečnice dalje je ležal ter trpel včasih neznosne bolečine. Vso bolezen in vse bolečine pa je prenašal potrpežljivo in je bil vedno vesel, včasih celo šaljiv. Na Silvestrovo zjutraj, ko so drugi njegovi domači molili sv. rožni venec, je tudi on molil ž njimi do konca. Po končani molitvi se je trikrat pobožno prekrižal, pri tretjem pokrižanjU mu je roka omahnila in njegova duša se je preselila k Bogu in Mariji. Lepo, krščansko je živel, zato je bila tudi njegova smrt lepa. Počivaj v miru, dragi Jože!
STRANJE. Lepo smo letos praznovali sveto božično noč. Godba požarne hrambe je pred polnočnico in spet po sv. maši iz zvonikovih lin zaigrala »Svčta noč, blažena noč«. Bilo je res krasno. •— Naše kraje obišče vsako leto zelo veliko ljudi, posamezno, pa tudi v večjih družbah. Izmed vseh izletov nam bo najbolj ostal V spominu izlet salezijanskih gojencev dne 1. julija lanskega leta. Ob 8 so imeli v naši. cerkvi sv. mašo, pri kateri so vsi udeleženci krasno prepevali. Vzor pravega ljudskega petja. Na domačine je to petje napravilo mogočen vtis. — Dne 1. jan. t. 1. se je v kapelici v Kamniški Bistrici poročil g. dr. Alojzij Čampa iz Ljubljane z gdč. Slavo Salmič od istotam. Poročal je g. Vinko Zor. čestitamo tudi mi. — V letu 1930 je bilo porok 17, rojstev 48 (med njimi 5 nezakonskih), mrličev pa 15.
DOB. Statistika za leto 1930: Rojenih 70, v bolnici 4, skupaj 74; oklicanih je bilo 22 parov, doma poročenih 13; umrlo jih je 38, od teh od drugod pripeljanih 4; vseh je bilo torej v Dobu pokopanih 42. — V letu 1930 je bil pri nas sv. misijon od 8. do 16. marca. Nekateri umrlih so se umaknili misijonu, sodbi se pa niso mogli. Naj bo še živim v spomin, da so vedno pripravljeni! — Pomanjkanje denarja se tudi v naši župniji vedno bolj čuti; zlasti v polovici župnije, ki je bolj oddaljena od tovarn. Bližnji hodijo v tovarne in v Ljubljano delat in dobijo tedensko ali vsaj mesečno denar. Oni, ki žive od kmetij, imajo sicer živež, ne pa denarja. Poljski pridelki pa tudi nimajo nikake cene, ki bi bila le malo sorazmerna
nesti. Kdo bo pa jedel kavo, če ti prištorklja v kuhinjo dekla z vsemi duhovi, kar jih premore hlev!
Ali ne bo kava desetkrat bolj prijetna in okusna, če prinese mleko ona, gospodična Kati!
Kati, da Kati! To je ime, prijetno za uho, sladko za dušo! Ne pa Katra, Katrica! Hm! Kako to diši po neotesanosti. Ampak Kati, gospodična Kati!
In kako nežno ti govore ti mestni ljudje! Zlasti sodnikova kuharica Fanči. Kakor bi poslušala nebeške glasove, tako prijazno ti dopove, kaj je milostljiva gospa naročila; ne, zaprosila.
»Če bi bilo mogoče gospodična Kati, bodite tako dobri in pripravite nam za jutri pol literčka smetanice.«
In spet: »Takole eno kilo putrčka bi rada milostljiva. Kajne, gospodična Kati, da ga bomo dobih?«
Pa še: »Ah, kar prositi si ne upam-Kaj boste rekli, gospodična Kati, vedno vas nadlegujemo. In še vašo gosp0 mamo. Ah, da bi nam prinesh kakega pol literčka fižolčka. Saj boste
cenam, kar mora kmet kupovati v trgo-v’ni. Bog ne daj, da bi se uresničil prego-^°r: »Ako kmet nima denarja, ga nima nihče.« Nekateri napovedujejo to pomanjkanje že v bližnji bodočnosti. Ako bi se to Uresničilo, bo delavec strašno udarjen, ki ne bi imel niti živeža, niti denarja. Zato pa varčuj za črne dneve!
VODIČK. Nekaj suhih številk Vam g. urednik pošiljam; ljudje jih radi bero, za nas pa pomenijo naše življenje v župniji. Kdor bere te, spozna misli in srce naših ijudi. — v župniji je 2105 ljudi; v 425 hišah Prebivajo, v 431 družin porazdeljeni. V letu 1930. je bilo 73 rojstev (3 nezakonski), 25 Pogrebov (med temi 6 otroških pod 1 le-">m), oklicev 25, porok 16. —- O verskem ■nvljenju faranov govore sledeče številke: kv. obhajil je bilo v župnijski cerkvi 22.050; v Podružnicah pa: Podturnom 3500, na Ska-?učini 1500, v Repnjah pri sestrah 5400. vseh obhajanih je bilo v župniji 33.050; ako odštejemo sv. obhajila romarjev in gojenk nefarank v Repnjah v višini 4500, pride na furane skupno 27.550 sv. obhajil ali na vsakega farana povprečnopo 13 sv. obhajil. e°g daj, da bi bila vsa ta sv. obhajila res vredno in pobožno sprejeta! Vsekako pa je Pri nas premalo gorečih duš, posebno pov-darjam premalo iz Marijinih družb, ki bi Uotele prav pogosto in vsakdanje sv. obha-r.l° Prejemati. Kakih 13 nesrečnežev pa je, u sploh k sv. zakramentom ne pristopajo, v svojem napuhnjenem srcu mislijo, da bi Duo to za nje preveliko ponižanje. To so naočniki slabega časopisja. — O naši iz-ubrazbi pa pričajo sledeče številke: Domo-•'ub je imel 269 naročnikov, Slovenec 43 Vsakdanjih; ob nedeljah pa se pred cerkvijo Prpda zdaj že 110 Slovencev, Bogoljubov je Prihajalo 130, Glasnikov 250. žal, da je tudi ^ukih 25 izvodov slabih listov. Mohorje-ja družba je štela 202 uda, Misijonskih ko-edarjev smo razpečali 110,manjših misijon-kih koledarčkov 50. — Za danes naj spo-°čini le še to, da se naši možje in fantje Pfve nedelje prav zvesto drže, ko jih v žup-*]ski cerkvi 80 do 150 pristopa k mizi Gospodovi med sv. mašo. Pred sv. obhajilom 6 z glasno molitvijo pripravijo na sprejem,
po sv. obhajilu pa skupno molijo posvečenje in zadoščenje iz molitvenika Večno življe-; nje. Bog daj tem našim fantom in možem vztrajnost v dobrem!
KOMENDA. Danes naj številke govore! V preteklem letu je bilo pri nas rojenih 87 otrok. Ge samo to veš, ne veš še, ali je to veliko ali malo. To veš šele, če veš, koliko otrok je bilo rojenih na 1000 prebivalcev. Potem moreš šele Komendo primerjati z drugimi farami ni kraji. V komendski fari je bilo leta 1930 na tisoč prebivalcev rojenih 39 otrok. To je razveseljivo število v sedanjih časih, ko se grozovito širi po svetu bela kuga. Saj pride na Švedskem le 15 rojstev na 1000 ljudi, na Angleškem 16, v Švici 17, v Franciji 18, v Nemčiji 18, na Irskem 20, v Italiji 25, na Poljskem 32, v Romuniji 36. Mrličev je bilo 40, otrok pod šestim leto je umrlo 16 in dva sta bila mrtva rojena, torej je umrlo otrok 45 odstotkov. To da misliti. Visoko starost je učakala Maren Marija. Ko je dala svetu slovo, je bila stara 93 in 44 dni. Za jetiko jih je umrlo 6, utonil je v Pšati v Mostah 61 letni Janez Benda iz Suhadol. Poročenih je bilo doma 22, drugod 7 parov. Obhajil je bilo 28.109, pride jih 12 na enega prebivalca. Je že nekaj, a bo treba še napredovati.
ŠT. GOTARD. V 1. 1930 je bilo rojenih 28, umrlo jih je 15, poročenih 7 parov, oklicev 16. Po teh podatkih je soditi, da je število duš narastlo, ker je veliko več rojstev kot pa mrličev. V resnici pa župnija ne more zaznamovati prirastka na številu prebivalstva, ker se je v teku leta 6 družin izselilo na Farncosko, Holandsko in ena v Srbijo, skupno 22 oseb. Velikonočno izpraševanje se je vršilo y adventu za dekleta in žene, v nedeljo po Božiču pa za može. Tem se je razložil namen in pomen katoliške akcije in so se določili odborniki za posamezne vasi. — Prosvetno društvo je priredilo na praznik sv. treh kraljev lepo božično igro v 5. dejanjih »Logarjeva sinova«. Ker so se igralci zelo potrudili, so bili nekateri izmed navzočih kar do solz ganjeni, ko so se vživeli v pretresljive prizore.
DOMŽALE. Rojenih je bilo v letu 1930 doma 57 in v ljubljanski bolnici 13, skupaj
lepo prosim, postrezite nam. Ta-0 vas imamo radi.«
^Kdo bi se upiral takim besedam! rp , bi odrekel tako sladki prošnji!
aka, čast! Njo, Katrico, tako lepo gr°si sama sodnikova kuharica. Ka-0 una že njena kuharica kar angel-ko besedo.
Kati se je kar zatapljala v lepoto estnega življenja in mestnega go-2 rJ®nja. Koliko bi dala, če bi mogla stalno priti v mesto!
2a , oj Katrica, roža deklet, nisi kmete ti prišla na svet! d-. ^ecn°. nepozabno jutro tistega r ' v kuhinji pri sodnikovih je bila S°spa Sama milostljiva sodnikova
vstopila z vsakdanjim je (p001 *n Z(irug0 ropotijo, kakor ji Kanč^n poi?re-i nabobnala kuharica »Dob SV°'*0 rajskolepo govorico.
dob?’ ^°bro jutro! To je torej tista dobfot ^0sPocbčna’ ki nas zaklada z
vr\v	A •
Vorit ’ ^milostljiva, nikar tako ne go-Pri^eo’ kkJ vas ne zakladam. Vse, kar etti, vendar pošteno plačate.«
»Kakor se tudi spodobi. Pošteno blago mora biti tudi pošteno plačano«
Vse boljše bi vam rada postregla, milostljiva, pa vam ne morem.«
»Že dobro, gospodična Katinka, že dobro. Kar radi vas imamo.«
Spet je bila Katrica za požirek sreče na boljem. Sodnikova gospa je z njo govorila in Katinka ji je rekla, Katinka. Ah, kako to ime lepo zveni, posebno še, če ga izgovori tako lepa gospa. Kdaj bo še Katinka znala tako lepo govoriti! Nikdar! Zakaj kdo ve, po kakšni nesreči je morala biti rojena na kmetih. Sicer je res hči premožnega kmeta, ki ima zemljo in denar, posestvo in bogastvo, da ga marsikdo za nje zavida, a kaj se hoče; kmet je kmet. Živ krst ji tega ne zabriše.
In vendar ... Mesto, oh mesto! O, če bi imela noč in dan prebivati v mestu!
V teku naslednjih dni pa jo je zadelo nekaj, kakor višje razodetje.
Kuharica Fanči ji je začela in nadaljevala s pripovedovanjem, ki si ga ni mogla lepšega želeti.
(Dalje prihodnjič.)
70 otrok, 31 dečkov in 39 deklic. Nezakonski so bili doma eden, v bolnici 3. — Umrlo je 31 oseb, 12 otrok in 19 odraščenih. — Oklicanih je bilo 30 parov, poročenih v naši cerkvi 17 parov. — Obhajanih je bilo 22 tisoč 450 oseb. — Katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah: V 27. upravnem letu 1930 je imelo 75 moških in 209 ženskih, skupaj 284 plačujočih udov in sicer 49 mož, 26 fantov, 103 žene, 106 deklet. V obeh čebelicah, moškega in ženskega odseka, se je prihranilo Din 2980.50. Ta vsota se je 31. decembra dvignila in s pripadajočimi obrestmi porazdelila na prave hranilne knjižice posameznih varčevalcev. »Samopomoč« je plačevalo 246 udov, po 50 par za vsak smrtni slučaj. Izplačalo se ji je 760 Din. Bolniško podporo, za 30 dni bolezni, so prejeli 3 moški in 7 ženskih udov. Društvena knjižnica šteje 624 knjig. Izposodilo se jih je letos le 579, ker je nedostajalo novih knjig. Društvenih predstav je bilo 6. Vprizorile so se igre: Pegica mojega srca, Svet, Kovarstvo in ljubezen, Skopuh, Prababica (dvakrat). Priredila se je slavnostna proslava 80 letnice knezoškofa Jegliča in Miklavžev večer. Predavanja so bila 4. Dekliški odsek je štel 20 članic. Imel je redne tedenske sestanke vsak četrtek zvečer. Od septembra naprej se je po dvakrat na teden vršil pevski tečaj s teoretičnim in praktičnim poukom. Blagajniško stanje društva je ugodno. 6. jan. se je vršil v društveni dvorani redni letni občni zbor, na katerem je bil soglasno izvoljen ves dosedanji odbor.
ČEŠNJICE. Dne 13. decembra lanskega leta je tu umrl Šuštar Franc, stari Tinčko-vec, ki je bil znan daleč naokrog, ker je po vsej okolici skupljeval volno in jo nosil v Kamnik naprodaj. Vedno je bil na nogah. Še pet dni pred smrtjo je bil v Kamniku po kupčijskih potih. Neki zidar mi je pravil: če sem zidal pod št. Jurjem, sem ga doli srečal; če sem zidal na štajerskem, je prišel mimo.« In res, prazen ni šel nikoder. So rekli, da lažje gre, ako kaj nese. Bil je pobožen mož. V cerkvi in pri pogrebih je naglas molil. Zato upamo, da zdaj pri Bogu moli za nas. Imel je več že odraslih otrok, ki je vse lepo oskrbel.
VRANJA PEČ. Preteklo leto sta bila dva para poročena; 9 jih je umrlo, med temi eden v ljubljanski bolnici; rojenih je bilo 23, med njimi dva v ljubljanski bolnici; vsi so bili zakonski. Fara šteje okoli 430 ljudi, pride torej na 1000 53 rojstev. Svetih obhajil je bilo v farni cerkvi sv. Urha 9670. — Pri tukajšnjem občinskem posredovalnem uradu vlada popolna brezposelnost, ki je kajpakda zelo razveseljiva. Ta urad ima namreč to nalogo, da domačim ljudem v glavo vtepe misel, kako neumno se je to-žariti in da se z brezpametnimi tožbarijami prej umaže dobro ime kot opere. No, ljudje pri nas vse to dobro vedo, zato brezposelnost pri našem občinskem posredovalnem uradu.
LIMBARSKA GORA. Na Limbarski gori se nahaja sloveča romarska cerkev svetega Valentina nekako od srede 17. stoletja. Prej je stala na tem mestu kapela sv. Valentina, ki so jo dali zgraditi gospodje iz nižje ležečega in skritega Limberškega gradu, ki je seveda že davno v razvalinah. — Sv. Valentin, mašnik, je živel v tretjem stoletju v Rimu. Mučeniško smrt je prestal leta 269. Sv. Valentin, škof in mučenec pa je živel v petem stoletju. Prišel je iz današnje Belgije in se kot misijonar odlikoval v Švici, na Bavarskem in na Tirolskem, blizu današnjega Merana. Izdihnil je svojo sveto dušo 7. januarja okoli leta 475. — Na Limbarski gori je sv. opravilo na dan sv. Valentina 14. febr. vsako leto. Večji shodi pa so na nedeljo po sv. Janezu Krstniku, na bin-koštni ponedeljek in na dan sv. Egidija ali Tilna, 1. sept. Mnogo vernega ljudstva se zbere že na predvečer teh dni na gori, da
poslušajo pridige in prejmejo sv. zakramente.
MENGEŠ. V nedeljo pred Božičem se je pripetila pri nas resna nesreča. Franc Burgar iz Loke je z motornim kolesom zelo naglo privozil od Loke gori. Na ovinku pred kaplanijo vozila ni mogel obvladati, tako, da je zavozil v stopnice pred vrati in z veliko silo odletel z glavo v zid. Obležal je precej poškodovan. Rešilni auto ga je takoj odpeljal v ljublj. bolnico, kjer so mu rešili življenje, pomnil pa bo najbrže zmeraj, da je pri motornem kolesu treba velike previdnosti. — Naše kat. prosvetno društvo se letos prav pridno giblje. Po zelo dobro obiskani higijenski razstavi, ki jo je na prošnjo društva priredil drž. higijenski zavod še v zgodnji jeseni, je društvo priredilo že par lepih predstav in kino predavanj; za pred-pust pa zopet pripravlja, kakor čujemo, igro, pri kateri se bo lahko vsak prav od srca nasmejal za dolgo časa skupaj, če ne verjamete, pridite 1. febr. v Društveni dom prepričati se o resnici. Pa še ne izdamo, kaj bo. — Društvena knjižnica se je letos pomnožila za nekaj prav lepih in zanimivih knjig. Odprta je vsako nedeljo po krščanskem nauku in tudi dobro obiskana. Kogar zanima lepa knjiga zdajle ob dolgih zimskih večerih, naj se kar potrudi v nedeljo popoldne v mežnarijo in naš knjižničar mu bo z največjim veseljem postregel. — V nedeljo 11. januarja smo pokopali mlado dekle Francko Vrhovnik. V tujini, kamor je šla za kruhom, si je pri težkem delu nakopala hudo bolezen, ki jo je prenašala prav potrpežljivo vdana in upamo, da zato že uživa pri Bogu večno mladost. — Na Svečnico 2. febr. pa bo imela dekliška Mar. družba svoj praznik, ko se bo število članic z novo sprejetimi zopet pomnožilo in na-rastlo precej nad 300. Da bi le vse ostale Mariji zveste.
RADOMLJE. V Radomljah je bila v sredo, 26. XI. 1930. slovesno otvorjena in svojemu namenu izročena docela prezidana, zelo razširjena trirazredna šola. Ob tej priliki je gospod dekan Matej Rihar v lepem cerkvenem govoru orisal nalogo šole zlasti glede vzgoje ob sodelovanju staršev in cerkve ter blagoslovil stavbo in prostore. Nato pa je bil ogled šole in člani komisije za odobritev šolske stavbe so pohvalili šolo, kot eno najlepših v vsem okraju. G. okrajni načelnik dr. Ogrin je izrekel zahvalo vsem, ki so se trudili za šolo, zlasti pa domačemu županu gosp. Pavlinu, županu iz Volčjega potoka g. Pogačniku, šolsk. upravitelju g. Krištofu in celotnemu šol. odboru. Stroški, ki znašajo nad 4 00.000 Din, so se krili deloma z obstoječim stavbnim fondom, deloma z banovinsko podporo in pa posojilom. Prav z veseljem so prihiteli otroci v nove sobe, pa čisto domače se počutijo v njih, ker so jim poskrbeli ljudje, ki vedo ceniti pomen versko moralne vzgoje, v vsako šolsko sobo poleg križa še podobo Matere božje. Ta naj čuva naša šolo in našo mladino.
KAMNIK. Občni zbor Vincencijeve konference dne 4. jan. 1931 o pol 4 popoldne je prav lepo potekel. Udeležilo se je zborovanja, ki ga je vodil predsednik g. Hvastja, kakih 75 oseb. Gospod p. Valerijan Učak, križanski komtur, je v iskrenih besedah užigal ogenj za karitativno delo v naših srcih! V imenu Vincencijeve konference iz Novega mesta je prinesel pozdrave z meje naše banovine p. Ciprijan Napast O. F. M. Izvoljen je bil nanovo skoro isti odbor kakor prej, le p. Karel Dijak in pa g. Vinko Možina sta bila nanovo pritegnjena v odbor in pa dva zastopnika fantov, Lojze Čeh in Ivan Repanšek. — življenje in smrt v letu 1930: Rojenih je bilo v župniji 98, od teh v ljubljanski porodnišnici 15, skupaj torej 113, kar odgovarja navadnemu številu. Nezakonskih rojstev je bilo 8. Oklicanih je bilo 52 parov, poročenih 36 parov. Najmlajši ženin je bil star 20 let, nevesta 18 let.
Najstarejši ženin je imel 71 let, nevesta pa 62 let. V starosti pod 30 let se je poročilo 55 oseb, pod 25 let starih pa 25. Umrlo jih je 64, in sicer v starosti do enega leta 13. V starosti od 20—40 let 8, od 40—60 8, od 60—70 let 8, od 70—80 let 19, nad 80 let pa 6. Neprevidenih je šlo v večnost 8. Umrljivost je zadnjih 20 let močno padla, nad 40 odstotkov. — Velikonočnega pouka se je udeležilo skupno iz vse župnije mož 36, žena 105, fantov 41, deklet 50, tovarniških delavcev 28, tovarniških delavk 12, skupaj 271 oseb. Najbolj so se odrezali Podgorci, izmed mestnih pa šutničani. Mesto samo je docela izostalo. Je pa stik duhovnika zlasti ob Lakih prilikah nujno potreben za uspešno pastirovanje. — 28. dec. je pokosila smrt vdovo Katarino Robas, zgledno krščansko ženo in mater. Na novega leta dan je umri v bolnici v Ljubljani Janez Vrlin-šek, 70 letni gluhonemi čevljar iz Podgorja, ki je bil vsem zelo ljub zaradi svojega blagega značaja. 2. jan. smo pokopali v Podgorju nenadoma umrlega Matijo Kimes-wengerja, dolgoletnega vestnega bivšega oskrbnika zdravilišča v Kamniku. Dobro je vzgojil 10 otrok, ki so plakali ob grobu. Tolaži naj jih misel, da smrt očeta ni našla nepripravljenega. 5. jan. pa je na Pero-vem umrl vratar pri tovarni »Titan«, g. Rudolf Goršek. Zadela ga je možganska kap. 8. jan. je umrl v bolnici v Ljubljani Mihec Koželj, mali sinko akademskega slikarja in restavratorja g. Maksa Koželja. Davica ga je zmagala, nalezljiva otroška bolezen, ki se je pojavila v našem kraju. Vsem naj sveti večna luč; naj počivajo v miru! — Občni zbor kmetijske podružnice za Kamnik in okolico je bil v needljo, 11. jan. pri Rodetu na Šutni. Spričo velikih težav kmetskega stanu je bila udeležba odločno premajhna. - 3. febr. mine leto dni, kar je odmrl svetu in zaživel večnosti naš kanonik Iv. Lavrenčič. Spominjajmo se ga hvaležno v molitvah; v častnem številu se udeležimo službe božje, mrtvaškega opravila za pokojnika; čas po natančno oznanjen s prižnice in v časopisih.
Delavske jpritožbe
Božični prazniki so minuli. Tudi delavec želi preživeti praznike v miru pri svoji družini. Na žalost pa moram zopet poročati, da nekaterim našim podjetnikom niti božični prazniki niso sveti. Prepričati sem se hotel zadnje božične praznike, kateri podjetniki so tako nečloveški, da niti največjih praznikov ne privoščijo svojim delavcem, in sem jo mahnil med svoje tovariše v Kamnik, Jarše, Količevo, Domžale in še malo vstran od Bistrice. Pripovedovali so mi o svojih gospodarjih žalostne reči, katerih ne morem obdržati zase in katerih nobeden delavec ne more pustiti v nemar, ako ima le malo delavske zavesti v sebi. Zvedel sem, da nekaterim podjetnikom niso sveti praznik sv. treh kraljev, ne nedelje pred tem praznikom, ne za njim. Silili so jih o praznikih na delo, ki ni bilo prav nič potrebno. Dokaz temu je bilo mrmranje delavcev, naj te cevi leže še en teden tukaj, ko so ležale že več tednov. Mizarji prisiljeni na delo, so dali duška svoji nevolji, ko so oporekali, da ne bodo rabili mizarskih naprav takoj, katere so silil delati v praznike. In res, še danes, teden dni po prazniku ne rabijo onih mizarskih del. Res je, da je sili na delo v praznik človek, ki ni naše vere. Toda senca pa pade na podjetnika, ne na Juda. Sramota je pa za krščanskega podjetnika in za nas delavce, da nas tujec sili prelamljati naše praznike.
Na svoje oči sem se prepričal, kako se je nekatere zadnje praznike kadilo iz visokih tovarniških dimnikov nekaterih podjetij na bregu naše Bistrice. Zakaj ? Ali so mogoče gospodje pekli potice zase! Kaj še! Dim
mi je bil dokaz, da tovariši-trpini garajo v tovarni celo na praznike.
Kdaj bo temu konec? Kaj pravi k takemu ravnanju tovarniških podjetij gosposka, ki je varuhinja zakona, ki se tepta pred njenimi očmi. Kaj bi rekli, ako bi navedli imena podjetnikov v Domžalah, na Količevem, v Jaršah in Kamniku, ki ne ločijo svetka od petka!
Delavcu je nedeljsko delo vsakemu mučno. Ako gre od doma v delavni obleki, ga mora biti sram drugih ljudi, ki ga srečavajo praznično oblečeni. Ako se praznično obleče, je škoda obleke, ki se pokvari pri delu. Zato naj so bili božični prazniki zadnji, ki so izzvali našo pritožbo! y.
Zadnje telefonske vesti
HOMEC, 1. febr. (tel. Naš. listu). Konferenca, ki že dva meseca skuša ugotoviti vzroke, zakaj ne vozi kamniški vlak hitreje, se bliža zaključku. Dosedaj se je dognalo sledeče: Kolesa na vozovih kamniškega vlaka so premajhna in bo treba podaljšati premer za 65.9 cm; večina zborovalcev je tudi mnenja, da imajo vozovi premalo koles. Štiri ne zadostujejo. Uvedli se bodo vozovi s 6 in 8 kolesi in se bo tako hitrost pomnožila za dvakratno sedanjo brzino. — Vaš dopisnik se je poleg tega Informiral o vzrokih počasne vožnje pri ravnateljstvu kamniške železnice. Prijazni g. Jurkovič mu je izjavil sledeče: Kamničan povozi letno povprečno dva človeka, će okoličani dovolijo, da povozi štiri, bo vlak vozil z dvakratno sedanjo brzino.
STRANJE, 1. febr. (Tel. Naš. listu). Pod Ojstrico v Kanin, planinah so zadnje dni zborovale vile iz Kočne, Grintavca, Brane, Skute, Planjave in Ojstrice. Predmet zborovanja je bil nameravana automobilska cesta k izviru Bistrice. Zaradi nekaj milijonarjev nositi prah v bistriške gozdove, okuževati sveži planinski zrak z bencinskim smradom in ubogim zemeljskim param v imenu javnega zdravstva okuževati pljuča z gromado prahu in blatiti obleko s tovori cestnika: ali se izplača!! Ker so vile sklenile, da bodo tudi s plazovi nastopale na cesti, je važno tudi vprašanje vzdrževanja. Priporočajo pa vile električno železnico. Vodnih sil je zadosti, če bi pa ne zadostovale, so pripravljene vile posredovati pri velenjski centrali za pomoč. Ta železnica naj se izpelje do Kamnika, pa bo Imela vedno zadosti prometa. Zborovanje gorskih je vsekakor važen moment v vprašanju razvoja Kamniške Bistrice.
STRANJE, 1. febr. (tel. Našemu listu.) Republika ćrna je sklenila s pomočjo sosednih velesil napraviti pod Krivčevo rldo mogočen tunel. Pritisk zemeljskih plasti v hribih bodo inženerji izrabili za pridobivanje elektrike, zato bo predor po dnevi in ponoči električno razsvetljen in bodo vsakovrstne nesreče enkrat za vselej izključene. Prošnja za izvršitev dela je že vložena in je samo vprašanje časa, kdaj se bo delo začelo. Ko bodo načrti odobreni in ko bo prvič zamahnil kramp, bomo začeli poročati o poteku dela.
LIMBARSKA GORA, 1. febr. (tel. Naš-listut.Radi nesoglasja, ki vlada že dalje časa med Domžalami in sosednimi državamb bodo okoliške države opustile poslušanje domžalske radijske postaje in zgradile lastno oddajno postajo na Limbarski gori, ki bo oddajala s tako močjo, da se bo slišala brez sprejemnih aparatov.
TRZIN, 1. febr. (tel. Našemu listu). Trzinska vlada je sklenila, da bo podvrgla carini resnične in neresnične novice, ki se prevažajo z vlakom in avtomobili skozi trzinsko ozemlje. Carinil se bo izvoz in uvoz-Proračunano je, da bo to prineslo tolik® dohodkov, da bodo odpadli vsi drugi davki-
Otroški
kotiček
{Piše striček Matiček.)
Legenda.
Marija in Jožef sta bežala z božjim Detetom v Egipt, da bi ga obvarovala Herodove jeze. V Egiptu je rasel Jezušček sredi med mladimi pogančki. Ti poganski otroci so ga jako vzljubili. Ko sta se pa Marija in Jožef z božjim Detetom vračala nazaj v Nazaret, je bilo pogančkom silno žal, da so se morali od ljubeznivega malega Je-zuščka ločiti, žalostni so klicali za njim: »Jezušček, pridi nazaj k nam! Kajne, da se zopet vrneš?« Jezušček takrat še ni znal govoriti. Na čudovit način pa je naenkrat spregovoril in rekel pogančkom samo dve besedici: »Dolgo, dolgo ... « Užaio-Stili so se pogančki in spraševali naprej: »Jezušček, kdaj pa pride tisti dolgo?« Jezušček pa ni več odgovoril. Odšel je od njih. Poganski otroci so se pa med seboj pogovarjali: »Kdaj neki bo tisti dolgo, ko pride to ljubeznivo Dete zopet k nam?« Pozneje so ti pogančki odrasli. Pripovedovali so svojim otrokom, da Jezušček. nekoč zopet pride k pogančkom. Jezuščkovo ime so že davno pozabili. Pa še dandanes povprašujejo pogančki v tistih krajih: »Kdaj Pride zopet k nam tisti čudovit otrok, ki ga ni lepšega na svetu in ki nas je tako zelo ljubil?«
Odgovor je: Takrat, ko pridejo misijonarji v vsako pogansko mesto. In to bo pa zopet takrat, ko bodo beli otroci delo misijonarjev bolje podpirali in za misijone molili. Zato pa otroci, ne pozabite moliti za Uboge pogančke in za misijonarje, da bi ti Jezuščka zopet pripeljali k pogančkom.
Stričkova zbirka
V zadnjem otroškem kotičku je striček sporočil novico, da so otroci s svojo zbirko odkupili zamorčka Matička in Kitajko Te-reziko. Omenil je pa, da jima bo treba tudi Uače kupiti. Nekaj darov je v ta namen že prišlo, nekaj je pa še zadnji mesec ostalo. Darovali so: Valter Gajšek, Celje 10; Pirnat F., Stob 3; Tonček in Franček Šuštar, Preserje 20; Peter Naglič, šmarca 10; Tončka iz Celja 8; Francka, Andrej in Joško Zajc, Mala Loka pošiljajo po 20 Din >z željo, da bi ljubi Jezušček tudi iz naše ^fužine poklical katerega, da bi postal tak striček kot si Ti«. Strička ta želja veseli m bo molil, da bi Joško in Andrej postala Misijonarja, Francka pa misijonska sestra! ~~~ Striček še sprejema darove, ker piše nečakinja Tončka iz Celja, da želijo otroci Za veliko noč dati Jezuščku za pirh zopet snega pogančka.
Stričkova pošta
Mnogo pridnih nečakov in nečakinj je
ričku želelo vesele božične praznike in rečno novo leto. Striček se zahvaljuje sem. Prazniki so bili zanj veseli. Da bo Arnovo leto srečno, morajo nečaki in ne-e Mnje prav pridno za strička moliti. Stri-ln t 6 ?reC* jasUcami tudi za vas-vse molil ar ruš<*a prosil, da bi vam vsem dal prav cel n0 novo leto in pa milost, da Jezuščka raJi leto ne bi z nobenim smrtnim grehom je	To bo potem on vesel. — Zadnj;č
ra °Atal0 več odgovorov, ker ni bilo prosto-
• Otrooi pravijo, da bodo hudi na g. ured-sk a’. de bo prostor v otroškem kotičku p0 ajšal- Striček je bil tudi hud, pa ni nič ij£ ulagalo. Pravi, da so otroci mali in zato tički 0raJ° s stričkom vred stisniti v ko-u- Odgovori pridejo prihodnjič.
Uganka
Spričevala
Halo! V soboto pa spričevala dobimo! Tako kličejo pridni otroci, ki se veselijo, da bodo videli v spričevalu priznanje svoje pridnosti in priznanje svojega znanja v raznih predmetih. Leni in malopridni pa s strahom pričakujejo ta dan, ker vedo, da so graje vredni in bo njih malopridnost s spričevalom javno pokazana. Bojijo se pa tudi, da bodo starši palico vzeli in jim zasluženo plačilo našteli. V kateri vrsti bodo stričkovi nečaki in nečakinje ? Ali boste stričku sporočili, kaka spričevala imate?
•Škise • BITIH, ■ ATOLI-•rv/ETZA' P RAVl • BITI V •
■ MISIJONE •
Kaj pravi ta misijonar zamorčkom?
Dva izžrebana rešilca dobita po eno knjigo »Stric Jaka.«

Nervozni
umiralo zgodaj!
Ste II opazili pri sebi četudi le tnpatam katerega Izmed naalednlih znakov bliža* loče ae živčne oslabelosti?
Hitro razborien|«, mera*položeni« 4rgetaa|e altov, ne-mirnost, atrlpanfe aroa. omotični napadi, tesnobnost, nespečnost. nemirne san|e, neobčntlflvost posameznih telesnih delov, plažl|lvost, prevelika razdražljivost »pričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omatnilih, tobaku, alkohola, čaju, kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost. Ako »e pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, tedaj ■o Vaii ilvel resno oslabljeni tn potrebnjefo okrepila.
Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mil Radevolje Vam
zaslon} m poštnine prosto enostavennačin odhrlfem
ki Vam bo pripravil veselo iznenađenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način
kako slabosti V a šib živcev odpomočl.
Ta način prinese obenem tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil. To dokazu|e|o tudi mnenja zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vsm zelo poučno
knjigo popolnoma zastonj.
Oe Vam ni mogoč« pisati takoj, si spravite In oglas I
Ernst Pasternack, Berlin, SO.
MdMsUlnMstz Ha H. ftbtfcob
Velika zaloga manufakture, najlepša izbira za vuc stanove, zaloga vse vrste špecerije, moke, koruze itd. — Velika zaloga železa, vse vrste železnine, zaloga uajnovejših železnih plugov itd. — Vcdna zaloga svežega cementa in druge gradbene potrebščine. — Zaloga umetnih gnojil, stekla, porcelana itd. Cene uajuižje; brez konkurence.
Za obilen oblak se priporoča
TRGOVINA, DOMŽALE
>ECCLESIA<
D. Z O. Z. LJUBLJANA, PRISOJNA : :	ULICA ŠT. 5. (HAFNER). : :
IZDELOVANJE CERKVENE POSODE IN : : :	PARAMENTOV. : : ;
Priporočamo tvrdko »Eeclesia« za izvršitev mašnih plaščev, pluvijalov, cerkvene posode, lestencev ter vseh za notranjo opremo cerkve potrebnih predmetov po najnižjih cenah. Vsa dela izvršujemo v lastnih delavnicah.
»Tabernakljeva vratca ml je Izdelala tvrdka »Ecclesia« (Hafner). Z delom, kakor tudi s ceno sem prav zelo zadovoljen. Tudi sicer mi je tvrdka več reči izdelala po zelo zmerni ceni. Zato tvrdko prav z veseljem toplo priporočam. F. Golob, žup Kostanjevica 10. X. 1930.
smrekove in jelove kupi vsako množino
FRANC gMON
RODICA PRI DOMŽALAH
STALNO IMAM V ZALOGI DESKE VSEH VRST ZA MIZARSKA IN TESARSKA DELA PO NAJNIŽJI CENI.
Hlode
m
EOF UGODNA PRILIKA ZA
VARČEVANJE
Hranilnica in posojilnica v Kamniku
v svoji lastni hiši
SPREJEMA HRANILNE VLOGE
na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodnejše. Vse davke plačuje hranilnica sama.
oo
o
Šutna, štev. 22,
POSOJILA DAJE
pod ugodnimi pogoji.
URADNE URE od 8 do 12 dopoldne od 2 do 4 popoldne.
		
USTANOVLJENA	.. LETA 1869.	KADAR SI NABAVLJATE BLAGO ZA OBLEKE ALI PERUA), ZGLASITE SE ZANESLJIVO V TRGOVINI R. MIKLAUC „Pri škofu" LJUBLJANA Lingarjeva ulica 3 Pred Škofijo KJER BOSTE POSTREŽENI Z DOBRIM IN TRPEŽNIM BLAGOM PO NIZKIH IN SOLIDNO! CENAH. ZUNANJIM NAROČNIKOM SE NA ZAHTEVO DOSTAVIJO VZORCI SVRHO NAROČILA.	L	USTANOVLJENA ''VN.	LETA 1869. @ 'i