Jnžno štajarska hraiiilnica v Cclji. Due 22. julija otvorila se je sloveaao ^Južaoštajarska hrauilaica" ali ,,Sparkasaa" vCelji. Veaelje aad tem velevažnitn ia pomembe-polnim dogodkom bilo je obče, ae samo v aarod-nih krogili v Celji, ampak aa celem slov. Stajarakem ia v aosedaih kroaoviaah, v katerih bivajo Sloveaci. Potrebao se aain toraj zdi, da spregovo rimo aekoliko besed o tem aovem deaarneBi zavodu, da bodo čitatelji ,,Slov. Gi-oap." vedeli, zakaj da se je ta hraailaica osnovala, ter kaj je aje aamea ia pomen. Ko smo se začeli Sloveuci zavedati ia čutiti, da smo aarod, kateremu pripadajo po državnih poatavah zagotovljeue pravice, zaeoli amo tudi zabtevati, da aam dado te aaše pravice, obstoječe v tern, da se prizna aašemu milemu sloveaskemu jeziku dostojea proator v šolah, od aajuižjih Ijudskih šol do Bajvišjih ali vseucilišo. Zalitevali smo, da se uvede pri aoduijab in drugih goapoakah sloveaski jezik, tako da bo Sloveaec dobival od vaeh gosposk dopiae v avojem jeziku. Zahtevali smo, da ae uaatavljajo pri aaa uradaiki zmožai Bašega jezika, ter da ae pred vsem ozir jemlje aa domaSiae, aiaove sloveaakih atarišev, rekoč, da bi krivica bila, če bi se aastavljali tukaj tuji goapodje, uaai domači Ijudje pa morali si iakati kruha na tujem. S kratka rečeao, zalitevali siao, da tam, kjer je aloveaska zemlja, kjer bivajo Sloveaci, morajo ti imeti kot goapodarji na avoji zemlji prvo meato; da ae gre, da bi se aa sloveaakib tleh šopiril tujec, tukaj komaadiral ia vladal Nemec ia aemškutar, Sloveaec pa moral potegaiti ae v kot ia molčati. Na sloveasko zemljo priseljeaim Nemcem, ki so ae privadili tukaj goapode igrati, ia pa aemškutarjem, izaeverivšim se svojemu rodu, prestopivšim aied uaaprotaike Sloveacev, ki ohlepBO braBijo ia zagovarjajo kar je tujega, zaničujejo ia aovražijo pa vae, kar je doma- ! čpga, sloveaskega, to zalitevanje naaili pravic /ni bilo po godu. Začeli so se protiviti ia skucšati, da si ohraaijo svoje goapodatvo aad aami. Iu aedaj je prišlo do tega, kar aaataae :med aoaedi, ako je edea teh aasilea, da bi rad ,'ilruge strahoval ia aegal v ajili pravice, drugi pa tudi ae dado teptati in si jemati avojih — do pravde Iu taka pravda ali borba za naae pravice uastala je med aami Sloveaci aa eai straai ia Nemci in nemškutarji aa drugi straai. Ta borba suče se za aas Sloveace prav ugoduo, iu veduo ugodaiae, pa tudi čiata razumljivo ; kajti aa aaši straai je pravica in poatava ia aaa Sloveacev je aa sloveaski zemlji se ve, da maogo, in do deaetkrat več, kakor pa Nemcev iu aemakutarjev vseli vkup. Ce ae torej le Sloveuci vzdramijo iu združijo, tako da se kakor eaa edina armada postavijo v brau zoper svoje aaaprotuikp, tedaj bode vsled tega združeaja ajihova moč tako velika, da bo ves trud aasprotaikov zaatoaj, ia da ajili bomo pomeli tako, kakor pomete dekla ameti v kot. Ker pa še dozdaj aiso vsi Sloveaci tako zavedai ia ker aiao ae dovolje poaoaai, da ao alovenske krvi, traja še ta borba za pravice sloveaskega aaroda aaprej, ia mi se le veselimo, da Sloveaci Bapredujemo od leta do leta vedao liitreje, da imamo vedao več ia več uspebov ter tiščimo veduo bolje aaae aasprotaike aazaj, ali bolje, da uaaprotflike, ki ao v začetku borbe bili uad aami, katere pa amo vže vrgli raz naa doli ia ob tla, tiščimo vedno bolje iti bolje trdo aa tla, tako, da že zaeeajajo sami obupavati, da bi aaa še kedaj aopet dobili pod se. Pri tej uaši borbi pa smo kuialu uvideli, da aaa aasprotaiki v eaej reči prekoaijo, vdeaarju; ue rečemo, da so imeli ia imajo več deaarja, kakor Sloveuci, pa v rokah ga imajo ia so ga imeli večin ao ž ajim goapodarili tako, kakor je bilo BJim prav. Imeli ao vae deaarae zavode v rokah ia to ao bile takrat edino hraailaice, ali ,,šparkaae". Ia kdor ai je izposodil od ajih deaar, ta bi ajim moral biti pokorea. Pri volitvah ae je kar reklo: Ti imaš aaa deaar; č-e ae boš vo- lil z aaini, ali 6e voliš zoper aas, odpovemo ti poaojilo ia te apravimo aa bobea. Na drugi straai amo pa sopet videli, da so posebao v meatih, med aaešcaui, ae prikazali oderuhi; davali so kmetom. ko so bili ti v zadregab, deaar, od katerih so jeruali po 60, 80, do 100 ia ae več proceatov, ter ae ,,za dobroto" odpeljali ob bratvi kmetu par polovajakov aajboljšega viaa, ali mu pa ajegove pridelke za polovico ceae kupili. Gorje kmetu, če bi jili komu drugemu prodal! Tako so aa eai atraai drli oderabi, te človeake pijavke, naše ubogo Ijudatvo do belih kosti, spravljali poaestvo za poaestvom na bobea, lepša poseatva pokupili za-ae, alabša pa prodali, vso eao, za kako ceao. Na drugi straai pa ao aemški aasprotai deaarai zavodi držali vse, ki so imeli od ajih kaka poaojila, kakor na vajetih. Naši rodoljubi spozaali so toraj z grozo, da ce gre to tako aaprej, bodemo Sloveaci vaičeai ter zatrti kot narod. Kajti aarod, ki jo v svojem blagostaaju propal ia priael aa ai5, ia kateri je v deuaraem oziru odvisea od drugib, tak narod se ne raore potegovati za svoje pravioe, ampak kar bira, kakor trta, aa katero se je apravila trtaa uš, tcr koaečao zgiae. Da ae obranimo pogiaa, začeli amo si toraj saovati poaojiluice, katerih je poaebao aa Stajarskera tako lepo število ia katere ae tako lepo razvijajo, pred vsera Celjska ia Mariborska iu potem Ptujaka iu dvuge, da so imele laaako leto vae poaojilaice deaarja, ki ao ga izpoaodile večiaoma med kmete, akoraj tri niiljoae, kakor je to v enej zadajih številk razložil Sloveaaki Gospodar v goapodarstveai prilogi. Od tega zaeaka pa pridete dobri dve tretjiai t. j. do dva miljoaa samo aa apodaje Štaj arako! Tako arao se s posojiiaicanri otresli akoraj popolaoina tujega kapitala, ali prav za prav dobili amo aazaj velik del aašega kap i t a l a, kajti deaar, ki so ga poaojilaice kmetom izpoaodite, je kaie oki deaar, Vei-iaoma kmetje nesli so svoje prihraujene krajcarje ia goldiaarje v poaojilaice, da so ajih tam ahranili in dali aa obresti. Posojilaice pa so sopet ta sloveaaki kmeeki doaar izposodile kmetom. Ves ta deaar je bil prej v aemških braailaicah, da so ž ajira goapodarili Nemci ia uemakutarji, ter se baliali ošabao, 6eš, da imajo oai deaar, ia kapital. Ali deaar je bil aaš ia z uašim kapitalom ia deaarjem so pritiskali ter aas stiakavali. Zdaj amo pa velik del tega aaaega deBarja dobili iz aemškib rok aazaj in ga dali v sloveaske roke, da te ž ajim gospodarijo. Koj ao se pa tudi pokazali blagodejai aasledki te spremembe. Naše lju,dstvo iztrgalo ae je goapodarskim pijavkam, oderubom iz rok. Kdor je v zadregah, dobii je ia dobi, ako že ai bil preveč zadolžea, tako da ai bilo ve6 pomoči za aj, pri posojilaicah hitro ia po ceai deaar. Valed tega se je število ekaekutivBib dražb pomaajšalo, tako da v aekaterib farab, kjer ao aedeljo za aedeljo zemljišča aa prodajo ozaaajevali, aiti ai čuti več o ekaekutivui dražbi. Poaebal je pa tudi pritiak deaaraih mogotcev in aasprotaib deaaraih zavodov pri volitvah; kajti sedaj 80 veseli, 6e pride dober goapodar k BJira po deaar. Ia knr ae sloveaakemu kraetu Bi treba ve6 vklaajati aeaiškutarskemu upaiku, stopa aedaj brez bojazai, s poaoaoai ia saraozavestjo aa volišča, ter voli za — Sloveace! To je silea uspeh. ki smo ga doaegli, ker amo •— ob pravem casu še — oaaovali si poaojilaice! (Dalje prib.)