Do SiO krat. pi. PaSthfruz&lpčpna vqoiovzru IZHAJA vsak ponedeljek ob 4 zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani. Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1 Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubliani. Knafljeva al. 5.. telefon št. 2034. 2072. 2804. UPRAVA v Ljubljani. Prešernova ul. S4., telefon št. 2036 1NSERATNI ODDELEK v Ljubljani Prešernova ul. 4.. telefon št 2492. Leto IV. Ljubljana, 10. marca 1930 štev. 10< umor mlajši mož sredi noči n pod Rožnikom Truplo v mlaki za zidom poleg Strelišča - Neznanec je bil ustreljen za levim ušesom - Obširna preiskava LJubljana, 9. marca. V moči od sobote na nedeljo je bil izvršen na Večni poti pod Rožnikom zagoneten zločin, ki je povzročil v vsej DjublijarJi veliko razburjenje. Malo pred 11. uro dopoldne so našli Igrajoči se otroci, ki so se podili po gozdu nad Streliščem, s suknjo pokrito moško truplo, ki je bf.ilo v čudno skrčena legi v mali mlaki za zidom poleg Strelišča, tik nad novo Hafcljanovo gostilno. Prestrašeni otroci se sprva niso nitJi zavedali, da imaijo pred seboj v grapi mrtveca. Ker pa se moški tudi čez dolgo časa ni zganil, so pohiteli nekateri dečki k svojim staršem, stanujoči m v tamošnjih vilah, in jim zadevo opisali. V gozd je odlšlo nato tudi nekaj odraslih tudi. Predem so dospeli do neznanca, kamor zaradi grape niso mogli tako hitro, je nekdo vzkliknil: »Kri!« In res so že naslednji trenutek opazili nekateri tik poleg zidu, v katerem so prirejene strelske line, na zemlji male luže krvi. S tem je bilo takoj očitno, da se ie tu moral odigrati tragičen dogodek. Ljudje so takoj pohiteli zopet na cesto, nakar je nekdo telefo-niono obvestil policijsko direkcilio in viško stražnico. Novica se je bliskovito razširila po Rožni dolini, Glfmcah in kmalu tudi po mestu. Čez čas je bilo na mestu kar črmo radovednega ljudstva, ki je nenehoma ugibalo o vzrokih neznančeve smrti in o njegova identitete. Malo pred poldnem je prispela k Strelišču 'policijska komisija pod vod- stvom upravnika policije g. dr. Guština. Spremljala sta ga policijski zdravnik dr. Avramovič in nadzornik Matko Močnik. Ker je policija takoj po obvestilu o najdbi trupla sveda Obvestila tudi državno tožiteljstvo, se je komisiji pridružil vliišji drž. tožilec dr. Ogcrevc. Ogled trupla Komisija je takoj pričela s preiskavo. Č&m so potegnili z mrtveca lepo modro suknjo, sc je pokazal mlad, nekoliko spačen obraz 25—301etnega mladeniča, opravljenega v temen suknjič, lepo modro srajco in črtaste, modne hlače. Neznanec je bil obut v črtaste nogavice in črne nizke čevlje. Po zunanji opremi sodeč, je moral mrtvec vsekakor pripadati boljšim slojem. Navzoči zdravnik je ugotovil, da je bil neznanec ustreljen in sicer v glavo za levim ušesom, nakar je krogla vdrla v možgane in tam obtičala. Strel je povzročil takojšnjo smrt. Policijski organi so nato preiskali žepe iin vso obleko mrtveca. Pri njeni so našli razne dokumente, o katerih pa se je pričelo takoj samiti, da so potvorje-ni. V žepu suknjiča so našli na kratki verižici tudi uro, ki je še tiktakala. Poleg dokumentov je bilo p naloženih v listnici svojih 500 Din gotovine. Okrog 13. je po natančni preiskavi, pripeljal mizar Malavašič z Gline leseno krsto, v katero so položlili mrtveca in ga odpeljali na višfco pokopališče. Nadaljnja preiskava Policija je okrog mesta, kjer so našli truplo neznanca, stražo popacala in na- daljevala s preiskavo. pod Rožnik ie prišel detektiv g. Podobnik s policijski m psom, ki pa na terenu, pohojenem že od stotine ljudi, seveda ni mogel prijeti prave sledi. Tudi se ni posrečilo najti policijskim organom prazne patro-ne, ki naj bi jo morilec vrgel po dejanju iz svojega samokresa. Mrtveca in prostor, kjer je ležal, so fotografirali. Da vsaj kolikor toliko in čimprej e pojasni misterijozni umor, je polioiia že ■tekcni dopoldneva in popoldne zaslišala razne osebe, stanujoče ob Večni poti in v bližini kraja, kjer so našli truplo. Strel v noči Nekatere priče so izpovedale, da so čule streljanje že okrog 22.30, dočim izpovedujejo druge popolnoma drugače. Par zaslišanih je trdilo, da so čulli ponoči okrog pol 1. drdratl po Večni poti voz, čigar ropot se ie kmahi zgubil v gozdu. Koj na to so čuli tudi strel, nakar je vse utihnilo. Da je prišlo do streljanja šele po polnoči, 'je tembolj verjetno, ker sc je v teh navedbah zedini-'lo največ zaslišanih okoličanov. Agronom J., stanujoč na Cesti IX v mali vili tik pod Večno potijo, je izpovedal, da se mu je nekaj po polnoči snel z verige celo pes, ki je silovito lajal. Zločinec, morda iih je bilo tudi več, je sivojo žntev vsekakor podrl s -strelom na cesti in jo nato zavlekel v jarek za strelnim zidom, kakih 100 m proč od Večne poti. To je razvidno iz sledi, ki se vleče od Večne poti do kraja. kjer je M pozneje mrtvec najden. Policija mrzlično nadaljuje obširno uvedeno preiskavo. Beograjsko sokolstvo proslavlja Masaryka Včeraj jc beograjsko Sokolstvo slovesno proslavilo 80 letnico predsednika T. G. Masaryka Beograd, 9. marca. Ob 11. dopoldne j-c bila sokolska proslava 80 letnice predsednika CSR dr. T. G. Masarvka in sicer v telovadnici II. moške gimnazije, ki je bila okrašena s cvetijein, zelenjem in z zastavami ter s slikama Nj. Vel. kralja in slavljenca dr. Masaryka. Proslavi so prisostvovali upravnik češkoslovaškega poslaništva v Beogradu dr. Vokač, zastopnik predsednika ministrskega sveta, vrhovni inšpektor g. Milan Nikolič ter ugledni člani beograjske družbe, češkoslovaške kolonije in mnogoštevilni beograjski Sokoli. Oim so se po.avili v dvorani člani sokolskega starešinstva z odpravnikom češkoslovaškega poslaništva v Beogradu g. Vokačem, je godba kraljeve garde odsvirala uverturo k Smetanovi operi »Libuša«. Nato je starešina beograjskega Sokcila g. Branko Živkovič otvoril svečanost in pozval saveznega podsta-rešino Sokola kraljevine Jugoslavije Bngeliberta ngla, nai zavzame predsedniško mesno. G. Gangl je pozdravil vse prisotne s toplim nagovorom in poveličeval delo predsednika Masaryka, ki vrši med češkoslovaškim narodom ■podobno poslanstvo kakor v naši domovini Nj. Vel. kralj Aleksander Ko je govornik omer.il imena Nj. Vel. kraia in slavijenca dr. Masarvka, so jima prisotni priredili živahne ovacije in burho klicali »Živeli«, godba kraltieve garde pa je zasv-irala našo in češkoslovaško hiimno. Predsednik je podal nato besedo načelniku prosvetnega odbora beograjskega Sokola dr. Miloradu Dragiču, ki je imel slavnostni govor o Masaryko-vem delu in osebnosti ter o slavllenče-vih zaslugah za Sokolstvo, kakor tudi za ustanovitev češkoslovaške države pred vojno in med vojno. Odpravnik češkoslovaškega poslaništva dr. Vokač se je v iskrenih besedah zahvalil prisotnim za proslavo in naglasa!, da tekmuje jugoslovenski narod s češkoslovaškim pri proslavi in poveli-čaniu Masarvkovega dela in njegove osebnosti. Godba kralijeve garde je po njegovem govoru ponovno intonirala obe državni himni. Akademsko pevsko društvo Obilic je zapelo v češkem jeziku Smetanovo pesem »Vilno« in pesem »Jugoslavija«, ki jo je skomponiral beograjski skladatelj Milojevič. orkester pa je odigral Dvorakov ples in Masarvkovo koračnico. Naposled je predsedujoči podstarosta Gangl govoril o tesnih idejnih stikih med Tyršem kot ustanoviteljem Sokolstva in dr. Masarykom ter zaključil svečanost, ki je ponovno manifestirala bratstvo med obema narodoma. (AA) Tudi Gandhi bo aretiran London, 9. marca. Po vesteh iz Indije bo prihodnjo sredo vodja indijskih nacionalistov Gandhi obšel pokrajino Ahmedabad. kjer bo ozinanjeval nema-sf&no neposlušnost napram angleškim Oblastvom v Indiji. S poučene strani se zagotavlja, da bo Gandhi aretiran tako, da njegovi privrženci ne bodo mogli izvesti njegovega načrta. Zaenkrat je bil aretiran znani agitator indijske naciio-n al i stične stranke Patel, ožji prijatelj Gandhiia. (.AA) Vsa Francija za ponesrečence Poleg številnih človeških žrtev je zahtevala poplava v južni Franciji tudi veliko materialno škodo — Žalni dan v Parizu ■ IIIIMIMIII II "T----■ O«"?**«?';^.-;--: porazum s Sofijo v interesu Evrope Ugleden švicarski list o našem sporazumu z Bolgarijo —Uspehi naše vnanje politike Ženeva, 9. marca. Današnji »Journal de Genevc« prinaša članek o jugoslo-vensko-r^fco*ca$o poslovanje njene uprave — Volitev novih članov upravnega in nadzornega odbora Bo^scrad. 9. marca. Dapes dopoldne se ie vašSSa skapšSha dcirečarjev Narodne borile. Z-borovanie je otvoril guverner Narodne banke tesna t Baconi, ki ie sporočil, da zastopa vladnega kosritsatija šef kabineta JHšnrstra trgovine in industrije Milan Do stanič iu da nrisoistv.u-ic zborovanju km za-steo-nik finančnega minstra dr. Mi-lrailo .lo-vanovič. Nadalje je sooročH. da je navzoče zadostno -število delničarjev, zaradi česar •more sfcuipščina Dravomočao sklepati. Bo sia&rtfh barske ie pripadlo ored.setfs.ivo sfcnDŠCfec rtaijaoM skupini delničarjev. Ker sca najveoie število delnic deponirali Beo-granfcka zadrga in sicer 4430 s pravico do 30 glasov ter Beograjska trgovska banka 37*35. te guverner BaSlooi pozval Mihajio Sondo kot predstavnika Beogradske zadruge m Bossoieviea kot predstavnika Beo-gra^.sfcc tr®ov>Jke banke, nai zavzameta mesto kot škrati natonia. Ugotovljeno .ie bilo. da ie bito mfiavljemli 46.3 delničarjev s 37.87-0 defoica-mi in 161S glasovi. Guverner B anioni je zatem podal že prej napovedano izčrpno poročilo o z,gradivi zavoda za tiskanje bankovcev, v katerem so lVtia 8. t. ni. dovršena vsa dela veljal 44.835,000 .i« instalacij. Zavod jc 1V;1 \'aio se ie prešlo tta dnevni red. Ker so htfa poročpfe »prave že prej natisnjena in razdeljena delnščaniem. ie direktor Narodne banke dr. Dras.oj.-ub Nova k o v i č prečita? le prcčetek poročila za današnjo skuD-šehto. V tem poročita pravi dr. Novakovič. da >e z zakonom od 3. oktobra l. 1929 dobila naša država i:ue kraljevina Jugoslavija. zaradi česar se ie moral tndi naziv Narodne banke prilagoditi novemu nazivu države. Upravni odbor banke je to storil na svoi,j sej-; od 8. oktobra ter zamenjal naziv »Narodna banka kraljevine SMS-" z nazivom -Narodna banka kraljevine Jii-go-slavtfe«. Nadalje .ie dr. Novakovšč-. navedel, da so biS na lansfei skupščini delničarjev Narodne banke izvoljeni za člane upravnega odbora Ignat Bajdoni. Andniia Rado-v»č. dr. Gjorgiie Giuričič. dr. Vladimir Turkov ič. J ura j Dutooikovič. Vojislav Petrovič in Boodan Markovič. Na prvi seji upravnega odbora ie bil izvoljen za podgiuver-neria Narodne barske Andriia Radovič. Po odredbi ministra trgovine in industrije od 20. aprila la,ii ie postal šef kabineta ministra trgovine ;n industrije Milan Dostanič namestnik vladnega komisarja pri upravi Nar-odnc banlkc. Ko ie dr. Novakovič ome-rmi imena lani umrlih članov jn sotrudmi-kov Narodne banke. .Mm je skupščina izkazala čast stoje s klici Slava«. Dr. Novakovič ie prečita! končno poročilo o uspebu celotnega poslovanja banke ter sporočil, da bo od čistesa dobička razdeljeno delničarjem 38.224.003.36 Din oziroma 400 Din na delnico. V debati je najprei govoril g. Š i č a r e -v i č. ki ie hvalil devizno in kreditno politiko banke v preteklem letu. zlasti pa pov-dariai ltieno delo pri pospeševani! narodnega gospodarstva. Prosil je. nai Narodna banka v bodoče posveča več pozornosti sezonskim in rednim kreditom za naše izvoznike. Iti nai se no možnosti povečajo, ker bi v nasprotnem slučaju naši izvozniki •ne -rrc-gii vzdržati konkurence dobro organiziranih tirifh driiižb. 0. Peter G roben ac .ie izrazil mnenje, da se ne trrore izreči absokrtorii upravnemu odboru- dokler se ne obravnava vprašanje izdatkov, porabljenih za zavod za tiskanje bankovcev, za katerega se ie izdalo nad 40 milijonov dinarjev. Zahteval >e. nai se odpošlje pristojnemu ministru nrošnia. nai določi komisijo, ki naj trrouči to vprašatve. Šele. ko bi ta komisija do-vršrla svoie delo in poročala o nicgovcm uspehu. bi se mogel upravnemu odboru oodeHH absehrtorii. Zborovanje železničarjev v Zagrebu Zagnb. 0. marca. Danes se je vršila Iu skupščina obnovljeno podružnice Udruženja jugo-lovc-askih nacionalnih železničarjev. To udruženje ima v Zagrebu dvoje podružnic, eno za območje kolodvora Zagreb — Savi. drugo za področje glavnega loloivora. Obe podružnici štejeta 1200 članov. Predsednik oblastne uprave udruženja Jerko Baljkas ie predsedoval skupščini in , oro-cal o delu udruženja. Pri volitvah so bili iz-v>ljeni za predsednika Dušan Trtica, za t tafnnca pod pred sedntki Tvan Lončar, za Ivan 1U rur ter za predsednika nadzornega o;Pb:ra Peter Rundek. Železničarje zanima trenutno najbolj vprašan ie nove uredbo o organizaciji ministrstva prometa, zboljšanji gmolnega stanja železničarjev, vplačevanja 5 rlr 10 T>in za Savez nabrvtjačkih zadrug. Nova tvornka svile 0-Hck. 0. jrmrcii. Mestno zastopstvo ie irt»efr sejo. J»a kateri jc razpravljalo o proš-rtii češkoslovaških združen iJi tovarn svile bralov Schi! d. d., ki namerava r kratke rit /gradili v Osiieku veliko tvomico svil;. Mestno zastopstvo je sklenilo, da od-sloru tvornici brroolačno stavbišče ter jo tudi osvobodi vseh obanekih dm"1e nova tvornk-a 1-ri porabi električnega tolw. Tvornici bodo pricoH gradili najbrž meseca junija. Zaposlila bo okoli 200 naših ku zmote, ki niso bile za -nas prijetne. Tako je neki zeio razširjen francoski .gospodarski list poročal oo krivdi takega Porodila. da ie naša država glede na pokritje v Narodni banlki na 23. mestu, čeprav ii dejansko pripada deveto mesto. Zgraditev zavoda iza tiskanje bankovcev se je utemeljevala z namenom, da bi sc naša država omančroiraia od inozemstva v orestkrbova-nišu zelo važne potrebe. Te utemeljitve ne more odobravati, ker so se vsi dosedanji naši bankovci tiskali v Franciji, ki ir naša druga domovina in za katero se ne more trditi, da je potrebno, cmancipirati se od nje. Kar se tiče zavarovanja glede na narodno obrambo, bi bilo no njegovem mnenju najbolj učinkovito sredstvo, ako bi imeli natisnjeni!} še več novčanše ter iih imeli shrani ene v kleti. Nato je govoril o izdatkih za zavod za tiskanje novčanic, zlasti .glede na to- ker n:i bila vnesena v pasiva vsoia. investirana od države. Na ta način je prišel do prepričanja, da .ie država to vsoto, ki znaša 27 mili.ionov dinarjev, 'poklonila Narodni banlki. k čemer ii more samo čestitati. Ko so govorniku sporočili, da se ie to zgodilo v sporazumu med državo in Narodno baniko. je zahteval, nai se ta sporazum objavi, ker ga ko-t delničarja zanima. kajti država gotovo ni zahtevala, nai se obdrži v tajnosti in skriva. Ob koncu je dr. Ba.ikič izrekel upravi Narodne banke tudi grajo, ker Narodna banka kraljevine Jugoslavije ni slovesno proslavila 10-le'-nice svojega oo Slovani a. kakor so to storile vse druge ustanove. Svoi govor ie zaključil z vzklikom: Slava Marku Siojano-viču. živel Voja Vctiikovič! •Trgovec Miloje Novakovič ie govoril o Jombardnem kreditu in predlagal, nai se zniža obrestna mera. Odvetnik Voia P a vi če vič ie očital upravi, ker ie iz-premenila naziv barike. ne da bi za to vprašala zbor delničarjev. Sreta G r e b e -na c je v svojem govoru ugotovil, da je uprava Narodne banke pokazala gotov napredek, vendar ne toliko v delu kakor v •idejah. Sfcrinia se s predlogom, da b; bilo treba odigoditi skupščino delničarjev, dokler se ne pojasni zadeva z zavodom za izdelavo novčanic. Po kritiki posloval!'!a uprave Narodne banke se ie prišlo na izvolitev 9 novih članov uprave in 4 članov nadzornega odbora. V upravni odbor Narodne banke so bili izvoljeni: Jo van Marko vič. Miloš Savčič. Toma Popovič (Skoplje). Nikola Berikovič (Sarajevo)Ivan Jelačiit (Liv.bljana). dr. Svetislav Šttmanovič (Zagreb), industri.iec Dra-giša Mateiič. indiustrijec .MKia.Ho Sonda (Beograd) in dr. MeFko Čingriia (Dubrovnik). V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Zi.ka -Tankovič. Milivoi Popovič. Dragutin Hribar. Salomon Kocn. Zborovanje delničarjev Narodne banke sc bo jutri še nadaljevalo. Razstava del ruskih umetnikov v Beogradu Beograd, 9. marca. Danes ie bila v prostorih umetniškega paviljona >Cvijeta Zn-zorič-: ob 11. otvorjena razstava ruske umetnosti. Razstavo je pripravil poseben odbor, sestavljen iz najuglednejših zastopnikov umetniških kr >gov. Razstavljeno je 803 slik in 48 kiparskih del. Velik del je bil že vnaprej odkupljen, zlasti mnogo za »Muzej sodobno umetnosti in za Nj. Visočanstvo princa Pavla. Otvoritvi je prisostvoval Nj. Vi-, princ Pavle v spremsfvu kraljevega adju-tanita ma-foria Pogačnika, nadalje min. ( rosvete Boža Maksimovič, zastopnik ministra za zunanje zadeve dr. K. Kumanudi, minister vojske in mornarice general Hadžič. minister Trilunovič, papežev nuncij Pclle^rinetti. francoski poslanik Emil Dard. italijanski poslanik Galli. upravnik Narodnega gledališča Miloš Predič, ravnatelj beograjske opere Stevan Hristič. vladika Irinej, kakor tudi mnogi mladi in stari umetniki, slikarji in drugo ugledno občinstvo. Razstavo je >tvoril mini^er prosvete R. Maksimovič z govorom, v katerem je poudarjal. da so take in slične razstave ne samo specifične manifestacije enega naroda. ene smeri ali ene dobe. temveč hkrati tudi sredstvo, s katerim se utira pot skupni, šir.rki in splošni člm-eški kulturi.. Nato je minister prosvete naglašal, koliko zaslug za splošno človeško kulturo si pridobfl rušiti narod na vseh pM.fiti nmel-niškega in znanstvenega udejštvovanja Razvoj kuit-iire bi moral iti od naroda k splošnemu človeštvu. Na U-i rrasitavi sodelujejo nnski umetniki k New'\orka. Pariza. Prage. Varšave rn iz drugih mest. ki s/> ustvariab v tujini pod najtežjimi okolnost-mj. Ko je minister prosvete proglasil razstavo za otvorie^no, je pozdravil vse. ki »o pripomoči k lepi umetniški manifestaciji rtrskih bratov. Za irjšm je govoril ta^ršk Srbske kr. akademije znanost in umetnosti dr. Aleksander BeMč, znan prrjatel; ruskih emigrasi-tov, M se je zabvaltl Nj. Vefl. kra?iu. Nj. Vel. hraljiei. Nj. Vi*, princu Pavlu, Ni. Vis. k-seginji Olgi zh njihov3 |>ozomost rn na^> nanlstmiTi lej- oslafim v imenu raakiii aHietarikov. Naiposle«! .je npkdimji ruski po-elajn^c g. Sirantman izrekel zahvalo vse?n Brfeležencem rrt7?*m>e. nakar so si prisotni oglodali razstavo, ki je po svojem visokem umetniškem nivoju zbudila splošno pozornost (AA) švehla okreval Praga. 9. marca. V pol i lični li krogih in v drugi iiiviiodi je zbudila nemal.- r^nzaci-jo kr tka vesl agrarnega »Ve^-T.i , da se •je bivši ministrski predsednik švenl.i rlu lahko nastopil daljšo rekonvalosrrnlno >-tovanje na rivijero. \'est ie pre-xnelila t<»m bolj. ker se je do sedaj Švehiovo stani" smatralo skoraj /a brezupno in k«'i* se ni nihče r; al računati z incžiiosiio. ia ^>o Švehla še povrnil v politiko. K !ci vesti prinaša današnji -Prager T;.g-bUitt- očividno \r najožie >ko!icc švehle cbši-jn informativno rcročilo •> S -hlnvi hrle/.ii: in •-> poteku. Lic1 pravi, da z.i-avila Čvehio dva uahr-na univeiT.iteln-a prefes i-ia iu da ic bivši ministrski predsednik t-.red dvema ieio<;.,-i >icer resno obolel ai l.Mvi-cah. ft ja je ciavna njegova bolezni i«!« v popolnem izčrpanju živčnega fisleuM. Sedaj -e je švehla že zopet op >mogel ter nedavno prvič zaji-ustil posteljo, švehla iva velik anetit ter mnogo čila. zlasti razim spomine poitikov in diplomatov. Ako bo vreme ug^fino. mu bosta zdravn ka ž" v par cueh dovolila sprehode po vrtu. sredi aprila pr: fcr švehla odšel fia-nc '-ko ri-vijere. Zdravnika upat.-, da so bo od tain vrnil popolnoma zlrav. Znamenje o ozdravljenju Svcble ic tudi dejstvo, pa katero sc .ic zvedelo šeic danes, da .ie švehla sani pisal predsedniku republike Masarvku krajše pismo, v katerem mu čestita k f-JO. rojstnemu dnevu. Predsednik Ma.-ai \ k mu je odgovoril v rbš:,-nem pismu, v katerem se mu zahvaljuje za častitke ler mu obenem - svoje strani ."••!-?tita k njegovemu .zdriv-tjenjii. Danes ob 8. zvečer simfonični koncert v Unionu Dirigent L. M. Škcrjan Pianist: I. Noč M članov orkestrn Aretacija nemškega komunističnega poslanca v Parizu Pariz- 9. marca. Davi ie noHoiia prijela nemškega komunističnega poslanca liansa Koleisa in sa tekom dooi Idneva odoeiiala na francosko meio. kier ga ie oddaia nemškim oblastvom. Nemšiki poslanec ie prispel v Francijo brez potnega lista in ie stopil takoj v stike s francoskimi komuni sti č. mirni tx)slanci. (AA). Avstrijski kromn' za Italijo Difiiii.i, 9. marca. »Ncue Prei Presse« poroča. da ie odpotoval načelnik trgovinskega ministrstva dr. Schiller v Riin. da stopi z ital.iiarrsiko vlado v pregovore zaradi trgovinske pogedbe. Najvažnejši predmet razgovorov bo vprašamc uviza avstr-iskega krompiria v Italijo, kar je Italija dosedai zabranila. NadaHe se bodo vršila pr.gria-inia o uvozu ždezrrh predmetov :n lesa. (AA.). Nesreča orient ekspresa na Grškem Atene. 9. marca. Orient ekspres jo med postajama Stirisk iu Tianokladi skotil s tira. Lokomotiva, tender in en vagon so se prevrnili. Dve osebi sla bili ubiti. ;5 pa so težko ranjene. l'bita sta železničar in strojevodja. Lahko ranjenih je samo 3 oseb. Orient ekspres ni mogel nadaljevati vožnje. Albert Thomas je prekinil svoje pK>'o-vanje ter je ostal v Lamia. Otvoritev dunajskega velesejma Dunaj. 9. marca. Korbiro poroča, h j? bil danes svečano otvorjen vzorčni velesejem. Otvoritvi je prisostvovalo veliko inozemcev. .Sejem ho otvorjen do 16. marca. (AA) Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni sc glasijo spomini bivšega tajnega agenta v svetovni vojni, slepega invalida lidgarja Lansdala. ki jih pričenjamo objavljati z današnjo številko. Čitatelji, ki jih hixlo ta senzacijonalna razkritja gotovo takoj navezala nase. naj blagovolijo na naš invi i z-v i r n i podlistek opozoriti vse znanec in prijatelje. »Ponedeljek« jc najbolj razširjeni ponedeljski tednik v Jugoslaviji. — Naročnina jc malenkostna: četrtletno 10,— Din. O stari Ljubljani bo jutri, v torek ob 20. v mali dvorani Kazine predaval g. Potočnik. Predavanje bo opremljeno s 120 redkimi slikami. Ljubljanska opera Y nedeljo sc poje Lconcavalla opera »Glumači« z go. k. Stotter v partiji Ncddc. katero poje v slovenskem jeziku. Cania poje prvič — g. Marece. Tonia naš odlični g. Primožič. Silvia — g. Grba. Beppa gosp. Mohorič. Nato sledi Puccinijcv zabavni »Gkfcnni Se hi ceh i« t g. Primožičem v naslovni partiji. Partijo Simona ]>ojc g. Bc-tetto. ki jo je pri krstni vprizoritvi pel na Dunaju pod" osebnim vodstvom komponista 7. velikim uspehom. Dalje sodelujejo: ga. Ribičeva, ade. Spanova. gg. Kovač, G"r-ba, Mohorič, Sekula. Perko i. dr. Obe operi vodi g. Ncffat in sc vršita /»a abonma A. -V četrtek sc poje Putcinija opera »Bohč-me« s prvovrstno zasetlbo /a abonma (J. Generalna vaja za nocojšnji simfonični koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice ie bila včeraj in jc izpadla tako odlično, da ic navzoče občinstvo izvajalce k on čem vaje spontano aklamiralo. Ker jc vstopnic za ta koncert Ic še malo. pw>zivamo občinstvo, da sc poslužuje prcdprodajc v Matični knjigarni do 7. ure zvečer. JNAD Jadran 21. redni občni zbor našega društva bo jutri ob 20. in nc danes kakor jc bilo prvotno javfjeno. Sestanek dramskega tečaja ZKD se bo vrši! namestu v torek danes, in sicer pervi letnik ob 19., drugi ob pol 21. j Masarykova proslava v Mariboru Vse mesto v zastavah — Sprejem predstavnika ČSR — Krasna manifestacija v dvorani Uniona — Interna proslava mariborske češkoslovaške kolonije Marti>or. 9. marca. obmejni Maribor proslavil največjega sinu če«k,»sio- Dain-s jc tndi SiMelnu-o roistva vaškega nar:da. prrridenla Ma«aryka. V do s^ je na poziv župana odelo v državne zabave. Ot> jhjI Ki. jo prispel /. viškom konzul g. dr Re«l iz Ljubljane. Na kolodvoru so ga sprei.Jj zastopniki .K*'-lige dr. Reisman. inž. Lei»en u, dnigi. za Češki klub [-red«-ednik Bureš in svetnik Knop, za S»k .la župni starosta dr. Kovačič s tovariši in n.nogo drugega občin-lva. Ob 10.3(1 se je pričela v dvorani limoni mogečna proslava, kakršno Maribor r^dko v idi. V vse prostore dvorane kakor tudi galerijo je bil naval občinstva naravno^' ogromen. Prišli so ljudje vseh slojev z zastopniki državnih in mestnih oblastev na čelu. Precej pa se je opazilo, da ni b',io zastopstva duhovščine- Oder. na katerem 'a v ozadju viseli sliki Nj. \"e'. kralja Aleksandra in pTezidenta Masarvka, jc bil preprosto okrašen z drž. zastavami. Ko je vojaška godba zaigrala jugoslovensko in č^škn-slov. himno, jc žup-ni starosta Sokola prof. dr. Kovačič pozdravil v imenu -prirediteljev (.K'-iige. Sokola in Češkega kluba) zbrane množice, imenoma pa poveljnika mesta garala Stanisavljeviča. mes-nega načelnika r-šcvana in ministra v p. dr. kukovca. V svojem govoru ie prof. dr. Kovačič |>oudar-jal prefiričanje, da slavimo enega največjih mož. kar jih danes svet premore 'er *!a bomo 1o prepričanje zanesli tudi v najširše kroge prebivalstva. Sledila ie predigra Smetanove ki jo je izvajala vojaška godba, češke šole Zdenka Ointz in Chladek sia deklamirala pesem prani" in Masarvk . Žela c,a hvale. V zelo le^>o zasnovanem slavnostnem govoru jp predselnik JČ-lige dr. Reisman Libuše . Učenca F ran t i še k »Blafoo-obilo p> or i sai M.«afvka kot človeka, znanstveniki in |H)litika. moža neizprosnega b ja /r, resnic-) in pravico, moža dela, ljubezni ,lo naroda. globokega socialnega čuta in nred vsem krt velikega prijatelja nas Jugoslovc- n >v pred vojno, |*-srt>no šo med voino in dane«. Moški -'bor mariborske Glasbene MaliVe je zapel troje pesmi, zlasti čustveno češkoslovaško narodno leče -oda. tfčo Mn*a-ivkovo najljubšo p^em. ki j) jo moril y >,,r ponovili. Godba i- šo /asvirala uverturo iz .'»vofakove -Navihani kmet . nakar > -lop.l pred občinslvo konzul ČSR \7. Uui,-Ijaane g. dr. ter v c,„v<.nskor), vo.-ij izrekel v imenu češkoslovaške republike obmejnemu Mariboru zahvalo za io veličastno | roslavo. Obenem iisročil -ir Resi po naročilu sv >je vlade odlikovanji dvorna članoma Savez;t r.rtnika in dohrovolin.-a kraljevine Jugoslavije, in sicer prof. dr. Pi\>-ku red Belega leva IV. stopnje in trgovcu Ra'du Lenardu medaljo Belega leva T.~do|v "je- Končno je pw.val zborovalce, nai za-klič^io velikemu prijatelju ČSR Nj. Vel. kralju Aleksandru mogočni »Živijo«-, čemur so sc pridružili navzoči r. nepopisnim navdušenjem. S sviranjem himne »Hej Slovani« jc bila zaključena mogočna s!wesr>osrf, s katero jc tudi Maribor pokazal, kako zna ceniti moža, ki je vw svoje žfv+jene bila z velikim odobr-a-vanjem sprejeta. Konzul dr. Resi je v svojem govoru orisal pomen Masaryka v zgodovini Čchoslovakov. Vrstile so sc k dekla macije čeških otrok o M-3saryku vodstvom učitelja češke šole g. Drfva. Vojaška godba je odsvirala nekaj točk, med njimi uvertiBO k operi »Prodana nevesta". Ob 17. ie bila proslav* zalitueen-s ter sc jc konzul ČSR g. dr. Resi ob t?.30 po lepem slovesu vrnil v LrobljafKj. Dve lepi svečanosti v Celju Navdušena proslava 80 letnice predsednica Masar^a — Slavnostni koncert celjske Glasbene Matice ob nieni 10 letnici Celje. 9. marca. Današnja nedelja .ic bila v Celju izredno živahna zaradi dveh velikih svečanosti: Masarvknve proslave in jubilejnega koncerta celjske Glasbene .Matice. Proslava SOletnice prezidenta Masarvka se je vršila dopoldne v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. ki je bila nabito polna navdušenega »narodnega občinstva. Svečanost, ki so .io priredili sporazumno JCL, celjski Sokol in vsa celjska kulturna društva, ic uspela sijajno in v živcu« ognju vseslovanskega čutenja in široke slovanske ljubezni. Otvorjena je bila s sokolsko koračnico. Zelo temperamentno io je zaigrala celjska železuičarska godba, ki .ie izvajala z doslej nedoseženo rutino tudi ostaie glasbene točke slavnostnega sporeda. Otvoritveni govor .ie ime! predsednik celjske -IC-lige, osiveli narodni borec, bivši celjski župani g. Juro Hrašovec. Združena pevska zbora Olike iti celjskega pevskega društva sta zapela češkoslovaško in iugoslovensko državno himno, nakar je prof. Janko Orožen v krasno zasnovanem in z velikim govorniškim darom izvedenem predavanju orisa! življenje in ogromno delo filozofa in državnika Masarvka. Razpoloženje občinstva sc ic stopnjevalo z vsako točko pro-gra ma. Godba jc prav mojstrsko odigrala venec češkoslovaških narodnih pesmi v katerih je briliirala mehka himna -Kde domov muj«. Pevci so z mogočnim zanosom zapeli krepko pesem Slovan-, nakar ie sledila krasna simbolična živa slika, v kateri ic bilo ponazorjeno nerazdružno. večno iugoslovensko - češko prijateljstvo. Mesto je bilo odeto v državne zastave, žal ne tako gosto, kakor bi to moralo biti. Na slavnosti so bili poleg občinstva vseh slojev idi stanov zastopani tudi predstavniki vseh tukajšnjih javnih uradov in obla- j -ti in zlasti mnogo je bilo zastopnikov na- i Popoldne ie proslaviti celjska OJasbena Matica svoj 1 dietni obstoj s slavnostnem koncertom v veliki dvorani Celjskega doma. Koncert .ie oddajala v svet tudi Tnib-ljanska radijska postaja. Dvorana je bila malone ixil»a in je bilo :rniširše občinstvo nad vse zadovoljno s presenetljivimi uspehi našega odličnega kutin r tega in umetn-i-šken-a zavoda. Po krajšem uvodiicoi govoru ie izaoel matični dijaški moški zbor pod vodstvo«? dirigenta Cirila Preglja troje skladb: Adamičevo Slaviček-. Ravnikov© Polic spi« in Taclikovo >Oj, bosilVe*. Sledila ic mehka. nežno razpletena Mozartova fantazija v C-molu. ki io je odigrala res dovršeno na klaviriu mlada umetnica Tiaša Pregljeva. Nato je odsviral na gosli vefefifldariem gojenec ravnatelja Sancina 91etmi M. Viher dve težki skladbi: Vilbelmyjevo -Romanco^ in Schubertove »Čebele«. Občinstvo se mu ie oddolžilo s trenetičnim odobravairjem. fjloboko resno razpoloženje sta ustvarila z dvojno klavirsko igro Vladigerovesa koncerta op. 6. prvi stavek gdč. Pfeakova in ga. M. SaiKinova. Izredna novost za poslušalce jc bil veličasten slovanski kvartet komponista A. Glazunova. ki ga ie mojstrsko txiigral matični godalni kvartet. c^>s-to-ieč iz ravnatelja Karla Sa-ncina. Scbram-ina. D. Sancina in O. Baideta. Kot zaključno točko je zaigral ttbrami in disciplinirano godalni orkester celjske Glasbene Matice, pomrhožen s petimi svo«-rni glasbenimi prriatelji. tri težke, a zelo prijetne skladbe: Plgarijevo ^Serenado . Nedbalovo »Valse triste< in Griegovo Smrt!-. Dirigiral je ravnatelj Karei Sancin. Občinstvo, med katerim je bilo precei Hii-biteljcv glasbe z dežele, ie bilo s koncertom močno zadovoljno in moremo celjski Glasbeni Matici ob ni en i Kretnici le vnovič prav iskreno čestitati. Novo zmagoslavje ljubljanske Glasbene Matice Maribor. 9. marca. Ljubljanska Glasbena Matica, ki je ponesla sloves naše pesmi že daleč preko naših meja na Češkoslovaško. Poljsko in Francijo, je včeraj in danes obiskala na.šo severno meio in konccrtirala sinoči y Mariboru danes pa v Ljutomeru in Ptuiu. povsod ob veličastni udeiežbi našega narodnega občinstva. Triuuif Matice ie bil naravnost sjiaien. Že včerajšnji torti sprejem ljubljanskih Matičarjev na mariborskem kolodvoru ie pokazal, kako hvaležno sprejema obmejni Maribor vse. kar prihaja dobrega in lepega iz naše metropole. V tem smislu in z želio da odnesejo pevci ljubljanske Matice iz .Maribora in naših krajev sploh najlepše vtise in spomine, sta bila izražena po prihodu vlaka ob 16.30 pozdravna govora predsednika Liudske univerze inž. Kukovca v imenu tc korporaciie in v imenu mariborske Glasbene Matice ter magistralnega svetnika dr. Rcdošega v imenu župana in mestne občine mariborske. Zmagoslavje, kakršno so doiiveii gost-ic sinoči v polni unionski dvorani pri vsaki točki svojega francoskega programa, dejstvo, da so morali ponoviti več pesmi zaradi burnega aplavza, zlasti dr. Svabovo Zdravo Marijo- in Gotovčevo - Jadovan-ko« in burna noh-vala za umetniško n tehnično dovršeno petič, vse to ie dokazalo, kako visoko zna ceniti mariborsko občinstvo umetniško stremljenje pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice, čije zgodovinski razvoj in uspehi v tujini v bratskih in prijateljskih državah, ic v lapidaruih besedah uvodoma podal njen predsednik dr. ie Ravniliar. Dirigent g. ravnatelj Poli prejel krasen lovor j cv venec. Po koncertu sc je vršila v Imteki ftel skupna večerja gostov in zastopnikov naše mariborske pevske in glasbene kulture 5 predsednikom mariborske Glasbene Matice dr. Tomin»šfconi na čelu. Davi so se odpeljali Ljubljančani v Ljutomer. kjer so nastopili popoldne v nabtfo polni dvorani Sokolskcga doma. od tam pa v Ptuj. kier so koncertirali v društvenem domu. t>ovsod 7. istim velikim uspebom. Komunizem med grško mladino Solun. 9. marca. Sodišče obsodilo 7 učencev zaradi komunistična proTJj^parhV na ječo od 2 do 7 mesecev. Nov višinski rekord Rim. 9. marca Mednarodna letal-ka f»'-k-racija je priznala višinski rekord sa l^*-kem letalu, ki ga je postavil itabiancki pi-lol Renato Donatti z aeropbm mi Rekord znaša «782 m. (AA) VeKk požar v Sofiji Sofija. 9. marca Nocoj ie v bližini izbruhnil v neki tvornici velik požar. l ožarom je eksplodirala zal «ra sofe>e kr?-line. ki se je nato razlila po kanalih in rar-širila požar. Kasneje je došlo do po*KW»i*i eks]rlozij. Pož:>r je bil šele -pi dolc«ib TMn>"-rili pogašen. (A A) Krvav pretep na nogometni tekmi Zajtreb. 9. marca. Med nogonje«fa>o tekani na igrišču Grad^prnskega sta se danes okrog pol 12. sprla in stepte nadakar PetramorJf, ler neki šofer. Pet rano vir. je dobil pri pretepu težke poškodbe na giavi in ga je pre-I eljalo režrlno društvo v bolnico. Šofer, ee-gar kae še ni uootoirfjen«, je pobegatil. »ROMEDELJeK' » ^ 3 — Ponedeljek, HI. 1930 Graški nogometaši v Ljubljani Remts Primorje : GSC — Ilirija si v prvenstvu pridobi dve točki — Maribor porazi Železničarje — SK Celje nadvlada v prvenstvu SK ORmp — Pomoč zagrebških športnikov zaostalim ponesrečenega par-nika »Dafcse« — Zmaga JNAD Jadrana v ping pongu nad Ljubljanskim klubom — Delovanje motokol. Ilirije Včerajšnji »dwfril program« in lup d;u> K Pr:-vabil' ipreccjšnje število publike na igrišče ASK Prirooria, "ki pa ni prišla popolnoma na svoj ra-č«n. Krivde na tem pa ne nosijo moštva, nego — oba sodnika. Tako prvenstvena tekma med SK Ilirijo in Hcrmesom. kakor judi prvi polčas mediiarodtic tekme ASK Primorje : GSK sta bi-•>i zanimivi in sta nuditi napete momente. V tmweflo®owoma in nevarno ogrožali Iliri,j-anska vrata. Ko pa je bil bJesiran srednji krilec Hermes?, »e »moriti Zalokar, in ko se je moralo pre-srfnpirad moštvo, je izgubil Hermes vsako nado, da bj zHTtanijšal reztnUait. Heravežaini so igrali prav dobro. Škoda je 'e, da poedijui igralci prekoračijo meje iairaesse. za-rad česar postaja igra precej opasna. Tega na-čma igranja se mora:« igralci odvaditi, pa bo mnogo boljše. Tudi naskakovatija na vratarja naj sc moštvo odvadi. Pri Iftriji ni »Mapalo«. Zdi se, da napadalni trlo ic ni popolnoma vigran. čemur jc vz.rok ne-■tvoKMK) izmenjavanje igralcev. Ob tej priliki kračam© nado. da se bo NeM odvadil opas-r* ifflre. "T^e-Sama se je odigrala v ostrem tempu, kar je oprav-ftn sodbika g. ScJmeMerja nekoliko iz kon-cepitE. Hermes je prešel taikoj v napad, .ki ga 11. «tTra-r«. Nato izmenja joči sc napadi. V 8. nun. fotri Vernika nad Kkincntkom. Iz kazenskega f&t&ki sledi kot proti 1!.. ki ga zasrrcfei Svetile. Jtirn-a napada, Hermes strelja v kot. ki ga tudi otaani. V 10. nwi. lepa kombinacija Neli-Rihar-K«e©e*ič. ki soorta. 1:0 za Mirijo. •Henmc žiini zopet napadejo, Urbajičič steče iz eoia. Hermes strelja, obramba Ilir. odbije žogo, ki je že pa sir a ia gokno črto. Sodnik nc prizna aria. Hemies*napada daije, toda iKr. obramba ie trda kot zid. Mri.i a vrača, toda doseže v 16. nru. !c kot. ki ga strelja Kreč v ottt. Her.-mes napada ne« steno, t^da trio niima fimsha in tako ostanejo 'ene siffl&cšje nc iz rablje ne. Tandi lik ija v protinapadu ne izrabi lepih .pozkij. V 23. min. obrani Hermes v kot, sodnik nc pripoz-na. V ,*3. min. sc midi H. krasn-a prilika za izenačeni«. Uribaočič leži na tleh, toda Mokorel ne izrab1:, a f!. ohrani w kot. Powvon kot prot: H. iasr?wfva H. V d rasten) polčasu pride Ilirija poceni do dru-jx«a gola. V 5. lmn. hoče podati Košenina žog«) #ra®ai vira »rita. ki .ie stekel k gola. a ji je dal nepacwn .«mer iti žoga se skotafi počasi v prazna ta. 2 ; 0. V Hi. min. diktira sodnik v kaz. prostoru Ilir. '•»Kreteni strel, k: ga obrani Hir. V 12. mm. dobi Doberlet žogo v jasni oifsidc-poziciji, a strel «Jcži Burja. Hir. ostro napada, toda brez uspeha. V 27. min. Kosem na pra.vikno prestreže Doberleta v kaz. prostorni, a sodnik na vseobče začudenje dftoSra efKw*stimot-ro\4io, ki obsedi. 3 : 0 za Ilirijo. V 53. min. grd ioul Neli.pa i«wl Zalokarjem, sodnik ne kaMiugc. Zalokarja od.neso z igrišča, Hčera e-s igra z 10 igralci. Pregruipacija moštiva Hermesa pripomore do raztngane igre. V 40. min. sc vrača Zalokar, ki statira na levem krilu. Nato kmastJ -konec. Ma-Sbofiši pri obeli mošavrh sta bili obrambni foimac*«. V napadu jc imel Hermes majhen pfo*s, kar pa ie lliriia izravnala z boljšo krilsko vrsto. Si?rt> dan je knrf sodnik g. Sobne lile r, zaradi česar so padali proti njotnu ostri očiiki od stran' e, kar pa nikakor nc odobravamo. Spri-liti se pač moramo z de.Ksovom. da trpimo na 'snmanlkart« dobrrh sodnikov in upa.imo, da nam •^riisese VidcČOTOiv: kaj boRšega. ASK Primorje : Grazer Sportctab 2:2 (2:1) Posoasi moatcA-: Grazer SK: Bnuimer—Stanek, Aitaet- Angeresv, Ka*r; n; Prim. S^da.ik odslej zgubi glavo, posluša se pokorava klicam enega dela publike. Gost-:c >••>:,incd»scip8mira«i in igraio zek> ostro. Nekateri Primorjaši prevzamcio oster način igra-:i . Tek-tna po*.: a.i a nezanijiriva. Sodnik debatira > g'isti. S-Kln-k piska zaporedne oSsidc (Uršiou » E rnaiui)- V 33. min. IzSvtouči sodnik Zctruliaka. "e bi; st-isnjen po d ven nasorowwh igralcih m " :• Milan. Tekma se izrodi. Primorjaši so očivid-1 tieor V 39. min. kot proti Prim«. ir. ^ate-eg«! s led: izenačenje 2 : 2. Se nekai oNijestfaf?sk.H) na*iti» izlečil »bolezen^, na kameri je trpel •iapad. Ermanu se pozna, da ni bil vso .zimo v Ba-1'^vič'jv: šor. Sia.par se boljša, vendar mw tnan?'-. a šc precej do dobre zvesK. Jisg prebMro od-dala žogo; ZeitrSak bo posrta.1 opa-sen napadalec, če s: bo odrekel nekorrs+netrro dribiSmsc. Ursič n v formi. V ferHsfci vrsfti je b?T Pišck ind;-s-)-«i5ran. Jančigaj ni »avašen na novsrai mastn, kaže pa talent tudi za krilca. Samo post i r ar i se mora boljše in kriti nasprotnika. Slamič prav priden in miren. Tudi ni dela! »ruod« po igrišču, zaradi česar ;e zdržal do konca. V obrambi je presenetil Korče. samo malce nc siguren je še. Tudi se mora odvaditi Igrati za publiko! Hassl je bil nekoliko boljši od Svetica, ki pa »udi ni odrekel. Pni gostili si no občudovali izvrsten napadalni trio. ki bliskovito menja poteze in strePia Iz viseli pozicij. Obe krili nekoliko slabši. Zelo je iuigaia.1 srednji krilec Kastrum. ki je bil neumoren v obrambi in v podpiranju napada. Tudi oba stranska krilca sta storila svojo dolžnost. V obrambi jc paradiral mirni vratar. Oba branilca sigurna z lepimi odbojnimi udarci. Škoda, da so si gostje zapravili simpatije, ki so si iili v soboto pridobili, z neprestanim protestiranjem. Vedeti bi pač morali, da pristoia pravica, ki so io reklamirani za-se. tudi domačinom. Žalostno, da jim je gotov del publike priprte,val. Da pa ie tekma zgubila v drugem p^hčasn ves šport, leži krivda na sodniku g. Pevalekn. ki ie lepi) pričel, a nerodno končal. Šibak je bi! v presojan:« offsida, preveč ie bil popnsd-jiv napram gostom, ki ne bi smeli izrabSjati gosto-■ijtrbtiosti. No, upajmo, da l-o v bodoče boljše. 1 SSK Maribor — SK Železničar 4:2 (2:0) Maribor. 9. marca. V finalu, odigranem v korist podsaveane blagajne, sta se danes prvič letos srečala na zelenem polju 1SSK Maribor in SK Železničar. Kakor ie bilo pričakovati, ie ostala enajstoriea belo-črnili zmagovita. Po poteku tekme bi bila tudi večja raziliika golov upravičena. I SSK Maribor je loliu'1) temu. da ie bil primoran nasto-oitd z rezervami, podal lepo komlbinaci.isko igro, ni pa izkorisbil neštetih prilik in ie zo-'Pet ertkrat premalo streljal na nasiorotn-i-kovo svetišče. Obramba ie bila zanesljiva in tudi krilska vrsta, v kateri sta bila dva jubilanta, ie bila dzredmo dobro razpoložena. Napadalna vrsta je predolgo držala žogo in breveč driblala. levo krilo ie bilo izrazito slabo. Železničarji so imeli v obrambi nalboiii-še moči. Bila pa je tudi krilska vrsta čisto dobra. Na žalost smo opažali pri Fra-n-gešu surovo igro. ki njemu pač ne bi bila potrebna, ker ie teiinično dovoli podkovan. Napadalna vrsta izvzemši Konrada in Bač-nika ih pokazala ničesar. Knezevič absolutno ni vodja napada. Pollak predolgo zadržuje žogo. Pezdiček zna samo centrirati, me pa streljati. Sodil ie g. Nemec. Njegove odiločitve glede fantov in off-sidiv so nemogoče. V predtekmi ie rezerva Železtiič.iriev porazila rezervo Maribora s 4:2 (3:2). Jubilanta Hreščak in Kirbiš. Pri današnji nogometni tekmi I SSK Ma-ri'bor-SK Železničar ie imela ena isto pica 1SSK Maribora v svoii sredi dva jubilanta. Redko se oita. da bi igral za iste barve svojega klLulba igralec d v e s t o t o nogometno tekmo, na kakršen uspeli ie lahko ponosen vztrajni stranski half g. .hr>t Hreščak. Jubilant ie aktiven nogometaš belo-črnih že od klubove ustanovitve ~e n ter je žrtvoval mnogo sv;:jega prostega časa za klub. Istočasno ie odigral za barve ISSK Maribora iiubiile.mo stoto tektno simpatičivi certter-fhalf belo-črnih g. Joža Kirhiš. Obema vzornima športnikoma i-n ISSK Maribora tudi iiaše čestitke! SK Celje : SK Olimp 4:1 (1:1) Celje, 9. marca. Danes popoldne sta sc v ršili na igrišču pri Skalni kleti dve nogometni tekmi, med njima ena prvenstvena. Najprej sta nastopili rezervi atletikov in Olimpa v prijateljski tekmi. Rezerva Olimpa je zmagala z rezultatom 7 : 2. Prva letošnja prvenstvena tekma Celje : Olimp je končala z zmago Celja 4 : 1 (1 : 1). Tekma je bila odigrana v precej ostrem tempu. Tehnično je nadvladoval SK Celje, zlasti je vse pohvale vredna leva zveza. Pri Olimpu so se igrači odlikovali s požrtvovalno igro. Napad Celja je bil vsekakor premehak. Igrišče Atletikov pri Skalni kleti je bilo /aradi sobotnega dežja zelo opolzko. Občinstva je biio z ozirom na razne druge prireditve, precej. Obe tekmi je sodil zadovoljivo g. Ochs. Ostale nogometne tekme BEOGRAD. JI. kolo prvenstva. Jugoslavija : BUSK 7 : 0 (3 : 0), Soko : (Jrafičar 2 : 0 (1 : 0), Obilic : Jedinstvo 3 : 0 (2 : 0), Stanje je sedaj naslednje: Jugoslavija, BSK Soko, Obilic. Jedinstvo, BLŠK. Gra-fičar. Pri tekmi Obilic : Jedinstvo jc bila ioraču Obilica, Mandiču, zlomljena noga. Po tem dogodku je prišlo do pretepa med gledalci in igrači. Zakrivil je ta incident sodnik Gjorgjevič. ZAGREB. Zagrebški športniki so včeraj doprinesli svoj obulus za žrtve ponesrečenega parnika »Dakseki:n klubom v razmerju 22 18. Za vsak klub ie nastopilo po 6 tdkmovaleev: vsak je igral z vsakim nasprotnikom, tako da ie bilo v singlu .% iger. v daufolu pa 4 igre. Matcli ie započel v preceišn;i premoči Ljubljanskega kluba, in jc no prekinitvi mateha v soboto zvečer bilo pričakovati sigurne zmage Li. k. Mogoče ie bila temu vzrok turnirska rutina igralcev Li. k., ki so več ali mani že vaieni javni ii nastopov: na drugi strani pa devstvo. da ie Jadrana-šem s par izjemami tab'e-tcmiis neznana stvar še do pred par meseci. V nedeljo pa se ie stvar zaokrenila: igralci L.i. k. so izgledali utrujeni in indisnonirani. dočim so se Jadranaši po sobotnih začetnih udarcih znašli in premagali sobotno nervozno«;t. To ;'i:n ie pripomoglo do zmage. Od igra če v L.i. k. omenimo predvsem Heine.ia. ki igra preudarno in mirno in ie tudi tclMVčno odličen. I)"bro sta zastopala svoi klub Marko Bleivveis iti Prelovšek. ki brezdvomno spadata med naSboliše litrb-iianske ping-pon«ače. Trukoczv in Bransen-stein n:sta igrala z članom in to ie najbrže vzrok, da in'sta dosegla večjih utocIiov. Kersnik ie bil nervozen: njegov neuspeh so zakrivili deloma tudi njegovi čevlii. Od Jadranašev ie treba predvsem omeniti Razpotnrka. Izgtfbil je eno samo partio. S svoio izrazito defenzivno in skrajno oprezno igro. pri kater; ie nastond s čisto navadnim lesemi-n topa njem. ie t voril senzacijo dneva. Vaso Zaiec. v soboto nekoliko indrlsponiran. ie v nedeSo zadovolkil popolnoma in igral odlično in te im nično do-vršeno. Gosak se nc sigurnosti in nervozno sti ni mogel otresti ves čas. zato je nudil mani. kot se ie od niega upravičeno pričakovalo. Javornik ie igral mirno, žcicti pa ie. da postane boli elastičen, zlasti če nasprotnik daje dobre pase. Kar ie manjkalo Javorniku. to ie imel Kolšek. nri ka-tere;n ie baš niegova prožnost nadomestila nervoznost, ki ga ic spretnliala ves čas mateha. Hiter ie zadovdSl. igral je dobro, dasi tabela izkaznic zani le malo dobljenih iger. bo vendar moral l">ti v vsaki Jadra-novi reprezentanci. Od U. k. so priborili: Heine 6 točk. Marko Bleivveis in Prelovšek oo 4. TriH>:oczv in Brauscnstefin po 2. Kersnik •». Od Jadrana: Zaiec in Razpotnik po 5. (iosak 3. Javornik in Kolšek no 2. Hiter 1. V douljJu so ostali igralci Li. k. brez vsake točke: Jadra nova para Zaiec-Gosak ter Razoot-nik-Hiter pa sta si priborila vsak po 2 točki. Rezultat ie torei 22 : KS za Jadran. Tekma ie bila vzorno organizirana in ii ie prisostvovalo ves čas precei gledalcev. Turnir ie vodil Vaso Zajec. M. Z. Kolesarstvo Občni zbor Motokol. kluba Ilirije Motokolesarski klub Ilirija ie imel v soboto svoj redni letni občni zbor. ki ie bil izredno dobro obiskan. Iz obširnega tain;-škega poročila povzamemo naslednje: Klub se spominja prerano ipreminulega odbornika in odličnega športnika g. Mirka Proše-ka._ Klub šteje 46 ustanovnih, moto - odsek 1.37 in kolesarski odsek 123 članov. Športno kakor tudi propagandno delo kluba je bilo v preteklem letu na višku: rešilo se je 394 dopisov ter razposlalo preko 1000 raizipisov. okrožnic in vabil. Klub jc priredil 3. februarja 1929 >> Motoskijoring« kot prvo prireditev te vrste v Jugoslaviji ter je gosp. Josip Maček (Harle.v - Davidson 1300 kub. cm) na 3 km dosegel najboljši čas dneva v času 2 min. 21 sek. ITe prireditve se .ie udeležila zeio številna športna .publika. Spomladanski niotociklrški »Lov na lisico«- se ie vršil dne Kolesar?\ ."ga kluba Ribnica« ie priredila Ilirija propagandno dirko na progi Ljubljana - Ribnica ter izlet motociklistov. Klub se je korporativno udeležil VIII. Zvezdne dirke v Celit: 21. juli.ia 1929, isto-tako 4. avgusta p. I. ob priliki otvoritve »(iodbenega doma v Domžalah «ter izvedel propagandno dirko na progi Ljubljana -Vransko - Domžale km 72. Kot predtekma k vsakoletni »Jubilejni dirki« v soomin ustanovitve prve slovenske kolesarske organizacije »Kluba slov. biciklistov Ljubljana 1887« se je vršila 11. avgusta p. 1. cestna dirka na progi Ljubljana Krka. Stična. Ljubljana km 75.. pri kateri >e zmagal Fr. Abulnar (član Ilirije) v 2 urah 22 min. in 14. sek. Finale k »Jubilejni dirki . katere se je udeležilo 27 najboljših dirkačev Slovenije, se ie vršil 18. avgusta^P. I. na progi Ljubljana - Novo mesto - St. Jernej in obratno km K>8. Zmagal je g. Fr. Gjorjgjevič (koles. Mub »Sava«) v 6 urali 11 min. 2 sek.. drugi g. Fr. Oblak (Vrhnika) v 6 urah 11 min. 2 m eni pe*i«ki sek. in tretji g. Fr. Abulnar (moiokoies. Jurija) v 6 urah 11 miti. 2 in dvefe pefcnkab sek.. Zmagovalci so preieli častne nagrade: vrhu tega je poklonil gosp. V-iktor Bohmec zmagovalcu tovarniško novo cMtateo kolo. Tudi ostali dirkači so posebne nagrade ljubljanskih tvrdk. Cestno prvenstvo Slovenije na progi .Maribor - Ljubljana km 134 se ic vršilo sept. p. I. ter sj je prvenstvo priboril član trtoiokoftes. nirije g. I^an Valant v 4 urah m»n. 4S sek. K'lob je raizpisal za okt. 1929 »(Vciiko medklubsko gorsko dirko« na progi Pijava Gorica - Turjak km 10 pri kateri je zmagal g. Fran Abulnar (Ilirija) v 23 min. S sek. Kot zaključna klubska prireditev se ie vršil 10. nov. p. 1. jesenski motocikliški »Lov na lisico«. Člani moto-odseka. kakor tudi kolesari i so se z znatnimi uspehi udeleževali dirk. in sicer v Zagrebu. Mariboru itd. Motoklub Celje .ie priredil 15. sept. p. I. cestno motorno dirko na progi Vransko - Trojane km 10. katere se je udeležilo 10 klubskih članov moto - odseka s povoljnimi uspehi. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da .ie imel klub v preteklem letu 10.272.50 Din denarnega prometa ter ie razdelil tekmovalcem nagrad v vrednosti preko 1(U!00 Din. katere so po večini naklonile ljubljanske klubu naklonjene tvrdke in športniki, katerim občni zbor izreka najtoplejšo zahvalo. Blagajniško stanje 1932 Din. vrednost treh kompletnih dirkalnih aparatov in ostalega inventarja Din. Po izvršeni reviziji sta predlagala revizorja absolutorii odstopivvemu odboru, ki je bil soglasno j sprejet. Novo izvoljeni odbor je naslednji: predsednik Zalokar Rndo'lf. podoredsedmk Fr. Ogrin. tajnik Kepec Vekoslav. namestnik Ivo Jontes blagajnik Ivan Bricelj: odborniki Branivoj Pilia (Novo mesto) Vo!kax Fr. in Breskvar Anton, namestniki prjf. Ravni?: in Gregorc Metod, gospodar Jos. Berno*. vodja motociklistov Josip Maček namestnik Alojzij Weihl: vodja kolesarjev Joso Šolar, nam. Fdi Prodan: športna komisija Debelak Riko. Zupan Ervin. Pipenbacher Goiko: revizorja Joso Goreč in I^eop. Juvan. Prva spomladanska kolesarska dirka in izlet motociklistov se vrši v nedeljo 6. aprila v Stično, obenem sestanek s člani novomeškega moto-odseka Ilirije. V juniju se razpiše medklubska gorska motocikliška hitrostna dirka Novo mesto - vrh Gorjancev km 13 obenem s kolesarsko »Zvezdno dirko na progah Ljubljana - Novo mesto in Zagreb - Noto mesto. * Seja upravnega odbora JZSS sc vrši danes r ponedeljek dne 10. t. m. ob 20. pri v dam-skem salonu kavarne Emona. Dnevni r-»xi: Poročilo t hi i kmenkol is'k i.h tekmah. Ljubljanska postna nedelja Sledovi pepelnične spokornosti — Na izletih in v ljubljanskih zabaviščih — Nenavaden poskus samomora z žico — Zastrupljenje Ljubljana. 9. marca. Prva postna nedelja je bila vsekakor bolj mirna kakor one v veselem predpustu. Ljudje postajajo umirjenejši, na «:brazih marsikomu čitaš skrb. Marsikje je pred p ust pustil v gostih takega mačka, da ga bodo c/dpodili šele meseci. Po sobotnem pustjm vremenu t>e je ponoči naenkrat spet zjasnilo. Oblaki so se trgali po dolgem in se skrili tja za planine. Ljubljančani so se pripravljali za nedeljske izlete, ki so jih pa mnogi opustili, kajti jutro se je zbudilo zopet nekam vlažno in čmerno. Dopoldne so prišli Ljubljančani na promenado le bolj mrke volje. Manjkalo ic so nca. Ali tudi to jc sled lo. Zopet sc je razkadila megla in naenkrat smo imeli nad seboj visoko razgrnjeno sinje nebo. Par popoldanskih ur je bilo izredno toplih. Pozneje pa se je spet pooblačilo in s j sc nekateri žc zbali dežja. V okolico so : j udarili Ljubljančani zategadelj oborožen* z dežniki. A pešci so bili le b >lj rcil'-'.i. Čemu imamo pa avtobuse? Za pešačenje res tudi niso poti preveč prikladne, ker so zaradi moče ra«zrvane in blatne, da t^ neusmiljeno obrizga vsak avto. Kdor se ni oddahnil od skroi io mučnih misli v okolici, na šmarni gori, Katarini ali na izletu na Gorenjsko, se je zatekel v gledališče, kino ali pa enostavno v kavarno. Kino Matica ie bil zopet zaseden pri vseh predstavah. »'Hie singing fool« š edno vleče in bo vlekel. Nad vse ugajajoči zvočni .film so si ogledali danes zlasti tudi deželani. ki prispejo v mesto z lahkoto bodisi z vlakom ali na avtobusih. V operi so popoldne peli opereto »Ptičar«. v drami pa. se je zvečer smeha željno občinstvo v drugič z Lipahom radovalo »Glavnega dobitka.« Na i®>!iciji so imeli v gostih lc par via-čugarjev in nekaj izgubljenih deklet. Prijeti so tudi nekega- Janeza, ki je igral Micko Kovačevo. V neki gostilni v mestu se je snoči pošteno najedel, nato pa se tudi skoro do nezavesti napil in to vse brez beliča v žepu. Na polju z.a K lečami si je nameraval popoldne končati življenje 23 letni V. B. rz Ljubljane VII, in sicer na prav originalen način. Fant, ki že dalje časa boleha na melanholiji, si je doma pripravil zanjko iz jeklene žice. S to zanjko je odšel popoldne iz Šiške na polje in sc ustavil pod nekim drevesom med Klečami in Št. Vidom. Nato je splezal v vrh drevesa, pritrdil zanjko na močno vejo. jo zadrgnil okrog vratu in obvisel. K sreči je nesrečnega kandidata smrti opazil poleg raznih izletnikov neki kmetski fant, ki je pohitel k drevesu in urno splezal na vrh. B. je bil v obraz že čisto modrikast in se je fantu le težko p«>-srečilo rešiti ga iz jeklene žice. Nesrečneža so pozneje prepeljali v splošno bolnico. Tja so spravili tudi Zofijo S., stanujočo na Vidov danski cesti št. 1, ki je opoldne vzela preveliko dozo strupenega zdravila. Domala je bilo po njej. A v bolnici so >i hitro ižprali želodec in jo tako rešiti smrti. Pestri dogodki mariborske nedelje Prva postna nedelja v Mariboru b kazenskih pa tudi .Maribor. 9. marca. Prva postna nedelja, ki je imela za uverturo precei pohleven pomladni dežek. ni imela podobe postne nedelje. Sicer je bilo soditi, da je Maribor do poznih jutranjih ur nekam izumrl, pozneje pa se jc vse mesto razgibalo kakor na povelje. V namah odkrito pomladansko jasnino neba so zabr-neli motor i i aeroplanov. Izpod podstrešij zaspanih hiš Pa so pričeli hišniki izvešati zastave. V .pičli uri ie bilo vse mesto odeto v državne trobojnice. na začudenje mnogih. ki niso vedeli, kaj to pomeni. Kmalu po 10. pa so se pričeli številni šetalci obeli spolov in vseh slojev zgrinjati v veliko dvorano Uniona na Masarvkovo proslavo, o kateri poročamo na drugem mestu. Lep jubilej trgovske in obrtniške mladine Dopoldne ^ 10. ie imelo mariborsko izobraževalno društvo napredne, trgovske in obrtniške mladine v Narodnem domu svoj slavnostni občni zhor povodom petletnicc društvenega obstoja. Društvo ie danes središče družabnega življenja našega trgovskega in obrtniškega naraščala ter lahko s ponosom gleda na svoie petletno delo. Društveni orkester se ic prenovil in bo nastopil v javni akademiji 23. t. m. Tudi društveni šahovski odsek pridno dela. Jzvo+ien ie bil danes z malimi izpreuiem-bami dosedanji odbor z g. Danilom Justiu-čičem kot predsednikom in Alojzijem Got-lichoni kot podpredsednikom na čelu. Popoldne sc ie vršila lepo uspela družabna zabava društva. Z največjo vnemo sc pripravlja napredna trgovska in obrtniška mladina zbrana v tem društvu, na itrHlej-no akademijo 23. t. m. ter pričakuie. da io bodo po^ctili krogi mariborskega občinstva, ki jim ie pri srcu napredek mladine. Zagonetna smrt inženjerja v kopalnici Danes okrog 16.30 so našli v kopalnici hotela Mariborski dvor mrtvega inženjerja Milana Kremžaria. starega 34 let in usluž-beneea v tukajšnji železniški kurilnici. Tičal .ie sesedeii v kopalni banii z glavo nagnjeno v vodo. Oblastvena komisija, ki ie bila tako.i odposlana na krai nesreče, ni mogla točno ugotoviti pravega vzroka smrti. Vendar je verjetno, da se je pripetila nesreča zaradi nepravilnega manipuliranja s plinsko napravo tza segrevanje vode. Po ogledu koonosiie so truplo tragično preminulega inženjerja odpeljali v mrtvašnico na Pohrežie. Policijska kronika izkazuje prvo postno nedeljo v vsem štiri aretacije iu sicer skoro vse samih pijancev in razgrajačev, ki se menda še vedno nc zavedajo, da vsebuje novi kazenski zakonik tudi zanje onre.išc odredbe. Policijskih prijav je bilo od sobote na nedelio vloženih 26 kar je po dolgih treh tednih zopet lepo število. Zaradi cestno - policijskih prestopkov so prijavljeni šitirie grešniki in štirje avtomobilisti. iV neki gostilni v Vetrinjski ulici ie policiia našla 29!etnega Jakoha P. in .letnega Ivana J., ki sta zaradi slabega zaslužka hazardirala. Cim je Jakob zaigral nekaj nad 20»> Din. mu je soigra'ec Ivan hotel za-rubiti suknjo, dežnik in čepico v vrednosti 1600 Din. V zadevo ie morala poseči policija. ki bo oba srečolovca naučila pameti. V neki gostilni na Koroški cesti •"> doživeli nenavadne prizore. Kakih 45 let star eleži nenavadno števik) tragičnfti, veselih pripetljajev zidar Aloir/i.i R. je imel žc deij ča«a liubavno razmerje s poročeno Marijo D.. čemur sta se protivila 'mož in sin imenovane. Pozno v noči je sin izsledil svojo mater v gostilni, moral pa ie po začeti ofenzivi preiti v det'en živo. Po vsem tem ie prišel sedaj Alojzij R. pod obtožbo zaradi prestopka zoper varnost življenja. Napad in nezgoda Dočim smo v eri princa Karnevala z začudenjem- registrirali, da k poleg pustne nedelje Potekel tudi pustni torek brez večjih nerodnosti in senzacij nam jc dobavHa prva postna nedelja kot dostojen nadomestek prav nesramen napad v Lajteršperku. hudo nezgodo v Šetarjevem in prav obupen. četudi izjalovljen poskus samomora na železniški progi v Studencih. V Lajtenšperku .ie postal žrtev sirovega napada ?31etni Frctijo Lubej. katerega so aufbiksarski napadalci ranili zelo opasno z nožem v levo roko. Prvo pomoč mu je nudila rešilna postaja, nakar so ga odpeftaW ' v domačo oskrbo. Zavoljo nesrečne ljubezni V Studencih beležijo edinstven priiner resno poskušenega m ne popolnoma izvnše-nega samomora. Okrog 13. ure se ie vrgeJ 221 e trn pomočnik i>z delavnic državne železnice Franio Haberi v samomorilnem namenu pred pravkar prihajajoči koroški vlak. Haberla je baje gnala pod kolesa nesrečna ljubezen. Toda kolesa so vrgla Haberla s tako sito z železniškega tira, da je dobil fant hudo poškodbo v želodcu in v prsnem košu. Poklicani rešilni oddelek je odpeljal Haberla v bolnico. Kakor smo nb sklepu redakcije mogli doznati iz bolnice, stanje Haberla ni preveč nevarno. Vsekakor čudežna rešrvet izpod, odnosno izpred mrzlih koles lokomotive! Prva postna nedelja je torej zapustita pester mo-zaik rajnih dogodkov. Večma ■meščanstva pa se .ie razveseljevala izredno lepega vremena, ki ie nastopilo v prijetnem pomladanskem popoldnevu. In ker so med tem v okolici že odprli prve vrnotoče, ni bilo Mariborčana, ki nnu je od pu^ta sem ostalo šc kaj drobiža, brez zabave. Samomor t duševni zmedenosti Braslovče. 9. marca. Med tržani iu okofcčaoi. ki so prišli davi k naši v trg Braskivče. se ie z bliskovito naglico razširila vest o tragičnem dogodku. kakršnega že dote« časa nrso zabeležile Braslovče. Ko ie davi vstala posestnš-ca Robidova. »o domače Mežnarjeva. cfea bi nakrmila živino, se ie podala tudi ra skedenj. Tu pa ie naenkrat vsa preoadena obstala. Na lesenem k4ww. zabitem v tram. ie visel na v-rv« mrtev mien mož Franc Robida. o katerem ie misfila. ker ga ni bffco ootiooi domov, da prenočuje morda nri kakšnem sosedu. Kai je gmailo aesrečnejsa. nreko 50 let starega moža v smrt. ni znano. PokoŠn?k ie bil prav mšren mi tih mo^.ak. Sicer sta sc sem in tia z ženo spordkla, vendar to »i mogel biti povod obupnemu clačrnini. Včerai ie še nesel popravit roro k nrarm i« je mimo govv>ril o vsakdani-rh rečeh < sosedi, ki iriso aroigfri iMS ste*i+i. k»k%ne obumtie mi s li so se že cfeifle v niego\T sgiavi. Ker je mož kassjl ve3crat »take velike duševne potrtost", ic skoro gotovo i^vrSI ta pen korak v dw^evni ameKfenosti. »PONEDELJEK« št. 10 Ponedeljek, 10. III. 1!>30 Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni Spomini slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije in Anglije (Rokopis izključna last »Ponedeljka«) Pričujoče spomine Edgarja Lans-daila, ki je bil v svetovni vojni iz-prva v nemški in nato v angleški tajni s'užbi, jc stencgrafsko zabeležil in jim dal literarno obliko jugoslovenski publicist 1. M., ki je zadnja leta bival v Nemčiji. Edgar Lansdale, čigar pravega nemškega imena zaenkrat še ne objavimo, živi kot slep-invalid v Porenju. O svojih burnih doživljajih pripoveduje: Dne 10. julija 1914 zvečer sem za-gatim Argontincem. Pod drugimi okoln ostmi bi bil morda pohitel za parčkom in obračunal z zapeljivcem, toda stvar sc mi je zdela premalen-kestna. Usoda pa je hotela, da sem tisti dan sorciel izreden obisk. Atašč angleškega poslaništva v Washingtonu me je poiskal v Newyorku in mi izročil pismo napisano z znano mi tajno pisavo, k' sem se je bil svojčas naučil od angleškega kape ta na Robinsona. Pismo c bilo res njegovo in se je glasilo prav kratko: »Potrebujemo Vas nujno. Pomislite na to, kdo vas jc svoj čas izdal. Ako sprejmete. Vas bo neki pri-;atcH sprejel v Liverpoolu.« Ni mi bilo treba dolgo premišljevati. Zavedal sem sc prav dobro, kdo me je svoj čas izročil Angležem na milost in nemilost. Hoteli so me uničiti in me za vekomaj odstraniti, ker sem preveč vedel, dasi sem v tajni službi skozi leta izvrševal neki srcdnjc-evropski državi najdragocenejše usluge. Kaj takega boli tudi skeptika, kakršen sem jaz, ki prav jiič nc dam na človeško hvaležnost. Na drugi strani pa se mi jc zdelo zoprno, da bi rovaril proti omenjeni državi. Premnoge vezi so me vezale nanjo. Toda. ali nisem bil mojster v svojem .poklicu? Mar nisem poznal vseh skrivnosti in zahrbinosti? Z lahkoto bi utegnii služiti Angini, obenem pa to udejstvovanjc izravnavati s svarili, namenjenimi dotični velesili . . . In ravno to bi novemu delu podajalo dvojni si- jaj in priliko, da pogledam za kulise in da opazujem raznoliko sipletkarsko igro posameznih držav. Tako se je zgodilo, da ie mister Edgar Lansdale že naslednji dan po prejemu pisma kupil vozni listek za prvorazredno kabino na par-niku »Amnabel«. Cez teden dni bom v Liverpoolu stopil zopet na kopno. Cora in njen striček Lo;>e gospe in devoke so se vozile na pariVku. Živahne Američanke, prepolne tiho tlečega ognja, ki je začel ■plamteti v veVkc-m pričakovanju pustolovščin v »Old Dear Little Europa«. Bahave Angležinje, ki postanejo zvečer po večerji, ko morje zablesti srebrno. brezmejno sentimentalne. Neka-teer Parižanke, med njimi gospa nekega francoskega generalnega konzula z dvema hčerkama — pikantna bitja, ki so mi prostosrčno dala razumeti, da iim nisem ravnodušen. Najbolj pa mj je ugajala M:iss Cora Thumles, rdečkasta Irka čudovite gra-cije v vsakem pogledu. Sp-rcunlnal jo je striček, sam svoj kakor medved, ki se za svojo nečakinjo navidezno ni mnogo brigal. Naslednji dan ga je popadka morska bolezen in tako vobče ni več zapustil kabine, midva s Coro pa sva presedela cele ure in ljubko kramljala. Najbolj mi je na ntej ugajala odkritosrčnost. Pripovedovala mu jc o svoji mladosti v Dublkvu in o svojem navdušenju za slnfajnovce. Nisem niti mnogo opažal, da angleščine ne obvlada baš vzorno in razumel sem tudi, da mora Anglijo sovražiti. — Mar se niti v Dublinu ne bova več videla? me je vprašala nekega večera. ko sva se sama nahajala na pro-menadni palubi. Takrat se mi je videla posebno lepa. Lahen vetrič je vzvaio-vil njene rdečkaste kodrčke in se poigraval z njeno lahko volneno obleko. Lepa Cora se je kakor nezavedno naslonila name, iščoč ob meni opore. — Čutim, da ste energični in pogumni. mi pravi naposled. Ljubite li razburljivo življentje.? O, ko bi vedeli, kako lepo je to, zastaviti svoje moči za kako veliko zadevo. Za osvoboditev Irske delujejo sile. kakršnih ne morete niti slutiti ... In kakšni zanimivi ljudje so med našimi pomočniki! Dejali ste mi včeraj, da vam nisem popolnoma ravnodušna . . . Mar želite, da bi me •zcipet videli? Dokumenti so izginili Njena bližina me je opajala. imel sem njene velike rjavkasto zelene oči tik pred seboj in 'njena rdeča usta so mi zapeljivo sijala nasproti. Njena roka se je krčevito oklenila moje, tipajoč nezavedno dalje, kakor da hoče doseči moje srce. Najina usta so se znašla v dolgem poljubu. Čutil sem, kako so se njeni fini prsti nervozno držali moje suknje, ravno tam, kjer sem čuval svojo listnico. V prvem trenutku tega nisem niti posebno opazil. Dejal pa sem že, da sem skeptik in sem v svojem poklicu spoznal že različne lepe dame. Nenadoma mi je preletela •možgane nova ideja. Hotel sem točno dognati, kdo prav za prav je Cora. In ko sem devojko čvrstere prižcl k sebi, sem ji zašepetal: — Cora, očarljivi ste. Uganili ste gotovo, kako je z menoj in jaz vam bom rad sledil. Toda nc takoj . . . — In zakaj ne takoj? je vprašala ona smehljaje, s čimer pa se ni posebno skladal ostri pogled njenih oči. — Urediti moram važno zadevo! se izognem njenemu prodirijivemu vprašanju. — Osebno zadevo? O, nikakor nisem tako radovedna . . . — Ne . . . Zadevo, ki jc zvezana s politiko. ✓ — Torej vam je poverjena kaka misija? me vpraša nedolžno dalje, kakor da res gre za malenkost. — Morda, odvrnem po ovinku. Vsekakor za enkrat še nisem svoboden, pač pa bom v doglednem času. Pred vsem moram v Liverpoolu oddati sveženj dokumentov, ki jih stalno nosim -s sebe/. — To me dalje nc zanima, me prekine ona iii se navidezno ravnodušno zazre na morje. — Toda čim boste zopet razpolagali sami s seboj, mc od prihodnjega četrtka dalje najdete v ho- telu St. Patrick v Dublinu . . . Zdaj pa govoriva o naju dveh. Povejte mi še enkrat, da me ljubite! . . . Bila jc očarljiva, zares očarljiva ta ljubka Čora. V njeni družbi sem preizkušal dvojen užitek, ker sem bil prepričan, da sem jo pregledal v dno duše. Da pa bi bil glede tega gotov, sem "potreboval še en dekaz. ki sem ga preizkusil še tisti večer. Pel ure po najinem sestanku sem v notranji žep svojega smokinga vrinil precejšen smotek »dokumentov« ... Naslednji večer okrog 22. bi morali dospeti v Liverpool. Pri poslednji večerji na parniku se je pojavil tudi Co-rin striček in je bil napram meni nenavadno prijazen. Cora pa je bila nekoliko otožna jn njene oči so me često pogledale tako. kakor da mi nekaj obetajo. — V dveh urah se bova ločila, mi pravi, ko sva sc dvignila od mize in je striček že odkoračil v salon za kadilce. Prepoved otroških zakonov v Indiji 'wmmm.:< m M T*V V aprilu t. 1. st >;>i v Indii v veljavo odredba, ki prepoveduje sklepanje otroških zakonov. Med Indi je ta postava povzročila velik cdpor, ker jo smatrajo za napad na stoletne tradicije. Zato skušajo hitro poročiti čim največ otrok. Kdor hoče razumeti indski običaj otroških zakonov, mora vedeti, da je za mdsko dekle največja sramota, če ostane neporočena. Cesto poroče starši svoje hčerke z drevesom ali rastlino, samo da so »poročene«. Oor.e, ki ga je povzročil ta nemoralni običaj v deželi, jc strašno. Pri zadnjem štetju so Slika prikazuje šestletno ncvc- (s našteli tisoče in tisoče vdov pod petiirti leti sto v poročili i obleki. . , O tem in o drugih nesrečah velikega indskega naroda poroča članek slikami) tedaj nastale vstaje v Brunšviku, na Saksonskem in v Varšavi. Samostojno«! Grčije se ie takrat razglasila. Ivanko d'Arc so ujeli 1430. Ruskega carja Petra II. so odstavili 1730. V Kantonu je 1830 potres ugonobil GflOO ljudi. Kuga je razsajala po Franciji I. 1630. Naposled menijo nekateri, da se je 1. 3130 pred našo ero izvršil najhujši prevrat, kar jih pomni naš planet: vesoljni potop. Sladkosnednost in feminizem Brillat Savarin je bil pristaš ženskega pokreta, preden se ie ta pojavil. Ženske bi sa mora 'le oboževati, pravi GaMon Dcrvs. Na čelu svojih razmišljanj ie postav1! izrek: »Kar hoče ženska, to hoče Bos. To ie v 6 besedah vsa .pariška karta svoboščin. Zanj blaigoslastmštvo ni srcii. ampak než-nočufcna krepost: »Stvarnik nam .ie ukazal jesti, da moremo živeti. K temu nas kliče in miiče s slastij o, nas podim ra z dobrim tekom in Tiann daje plačilo v radosti." Da je dobrojedstvo res čednost, sc vidi iz tesa. ker ie usodno za lepoto, vrhovno čednost, ie rekel .Rena«. »Cela vrsta toOni.i in določnih opazovanj — piše Brillat — jo dokazala, da ?očna, slastna in skrbna prehrana na doilso m da Ječ odsattia nriznake starosti. Oeetn daje večji blesk, pol H večjo svežino, mišica/m večao jedrovitost. To P-1 še ni vse. Brillat ima v svojih rokah ključ do zakonske sreče in ta zlati Mine ic rahločutna i« prosvetliena sladlkcsnednost. »Dva dob roži1 v Ska zakonca -imata vsaj dvakrat na dan prijetno priliko, da se združita«. nas opozarja. In možak dokazuje, da so zakoni med dobrOiedoi dosti trdnejši mimo drugih ... V fkrbi za svoje čitatelii- ce jim Brillat nakazuje ravnanje proti dc-belušnosti. pri čemer je predhodnik današnji vedi... In ako navsezadnje izum nove jedi stori več za blasanio človeškega redu nego odkritje kake zvezde, kakor proglaša on, kaj naj si mislimo o zasledbi n>vega po-močka za toaleto, za gizdavost, novega prispevka zalepMo? Ne pozabimo, da je Brilldt Savarin izumil razprašilnik in ga predstavil Društvu za oovzdizo narodnesa obrt a. pri čemer je učene osebe poškropil z odišavlje- nimi kapljicami. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 aJPj® J) f v da «e mu pošlje JI©©« pe poiti naslov aH /eateo drago Informacijo ticoco sc malih oglasov naj priloži v snamfcah gm A^ft* sicer ne ho preje! odgovora t « CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsake beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Vajenko sprejmem za. dams-e>jme takoj špecerijska trgovina F. Dolenc, Kranj. 9096 Vajenko * P r p j m e modsii falo-n Mlchai.ček. Strita'jeva ulit. 7 llU. 01-77 Učenca za flikamrtvo in p'.e»i;ar-*tvo. i? ctanovanjt-ir. in brano v hiši, drugo po dogovoril. tj>rp}me J o s. Gre-benfok, slikar v Kranju št. 16. 91S0 Več učenk za šivanje perila in likanje ^nrejme tovarna perila (J. VoUia. AVclfova ulica 12. 9133 Vajenca za krojaiko ol)rt sprejmem, poizve se v oglas, oddelku .»Jutra«. 9269 Pisarniško moč že izurjen«, ibč;iu. Prednost i.inajo oni, ki se razumejo na posle kot solk-ita-tor tudi v socLnijskih po-pllh. Naslor t oglas. odd. »Jutra«. 9137 Dobro pomočnico »prejme takej šivilja za obleke. Ponudbe na oglas, o Id. »Jutra« pod »Takoj delo«. 9142 Šivarico za A nit a B mašino, izvež-bano. išf-ein. Te-denska p'a-Ca 3(10 Din s hrano in stanovanjem. Ponudbe poslati na TinVa Nifcolič, modlsti-nja, Xiš. 9211 Dobrega gaterista .»prejmemo takoj. Ponudbe pod šifro »Parna žaga Celje« na podruž. »Ju-tra« v Celju. »1S6 Natakarico dobro -vpeljano v goMilni-šti uroki takoj sprejmem. Na«lov t oglasnem oddelku »J-utra«. 9311 Dekle vajeno v si e h hišnih del Sfprejmem takoj na goetiano v- Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. £$02 Sodavičarja iščem za Dalmacijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dalmacija« 9393 Šofer mehanik dobi službo. Ponudbe na og»as. oddelek »Jutra« pod šifro »Fiat«. 9375 Kroj. vajenca Oskrba v ogl'. odd. 9443 ftprejm".m takoj lriši. Naslov v »Jutra«. Žagovodia za žago « potaiin jarmom, ali več benečanskih jar mov, f večletno prakso, vešč vse manipulacije in popravil, išče mesta za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« ' 9219 Pek. pomočnik star 26 let. išče primerne sAlžbe. Nastopi takoj ali pozneje. Naelov v ogia-. oddeTKU »Jutra«. 9200 Zakupcu gl. zalog;e tobaka se priporoča dobro verzi-rau samski, kavcije zmožen poslovodja. srednjih let. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 906-j Žago v akord prevzame žaga^ki mojster z večletno izkušnjo, vešč v»eb žagarskih de! in popravil. Nastopi takoj. Naslov pove oglas-ni oddelek »Jut-a« 9226 Ekonom verziran v vseh [ian'>gah kmetijstva, želi za takoj primerno sialuo slaiibo. — Ponudbe na oglas, oildelek »Jutra« pod »Ekonom«. 9119 Elektrotehnik z večletno praiso. tehnično izobrazbo. zmožer'K'e prem. ši ine IO') mm, večine in parne cevi. samotno opeko ia Samotno moko, razni eleklr. materija'. ele-ktro (Dlnamo) mot&r ca 60 KW, »lektro (Dinamo) motor ca 30 KW, strešno in zid.no ooeko. ptambihii sitrcj ca »i KW, 2 komprft-orja ca 40.000 kalorij uroo ra Amsnjaik in ogljikov dvo-ki? (Kohlensaure), razne železne rezervarje itd. — Na ogled v bivši pivovarni Laiko pri Celju. 0332 Čitajte vedno naše oglase! msmm Dvigalo (Anfzug) na ročni ali ek-k-t iC:ii pogon, kakor tudi tehtnico ca. 500- 1000 kg kupi Franja Genkman. Laiko. 15—20 betonskih stebrov < i žično a'i leseno og a jo kupim. Ponudbe na: A. I'.. Glin-e p-i Ljub'jani - ce- ;t V£n/U sta XV/i. 9439 Stanovanje t. 3 sobami, kopalnico in vsemi pritiklinami odrlam na Vrhniki poie^ kolodvora. Vila Oro^zv, Vrhnika. 9004 Stanovanje 1—2 tob ia pritiklin, suho in so'i.^i'0. samo v meetu išče dvoč'anska rodbina za takoj ali koncem maja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točen p'.ačni'< iu mirna stran-ka«. 49S5 Stanovanje dvosol>no a!i enojobno išče stranki brez oitro-k. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stanovanje — inaj«. Stanovanje t.ikoj oddam. Cena nizka. Naelov v oglasnem oddelku »Julia« 9172 Sobo 6 popolnoma s«pari-ranim vhodom išče goppod — v bližini gl. kolodvora, a'i v centru mesta. — Ponudb« na ogl.isr.i oddelek »Jutra« pod »15. marec«. 9390 Solnčno sobo f souporabo kopalnice oddam blizu opere. Naslov v oglasnem oddel'k-u »Jutra«. 91S4 I0G Prazno sobo j-ipoinoma se.parirano takoj o Idam v Rcžni dolini, ce-9111 Lepo posestvo i gospodar* kim posJopjtm. sadnim vrtom, vinogradom, travnikom in gozdom zelo ugodno prodam. Na«'ov v oglasnem oddelku »Jutra« 9101 Lokal na ze'o prometnem kraju *-edi Ljubi iane oddani s 1. maj«ni. Na^Vov v oglas, oddelku »Jutra«. 9297 Gostilno dobro idočft na deželi ali v mestu vmdnii v najem. Pomi>ibe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »DoVrn idoča gostija«. 9195 Sostanovalca sprejmem takoj. Nasiov v ogla nem oddelku »Jutra« 9100 Sobo išče v bližini BU-i»ei-ove ceste solidna gospodična uradnica. Ponudbe ua og'aMU oddelek »Jutra« j>od šifro »SoU«. 9403 Oddam sobo s posebnim vhodvm boljšemu gospodu. — šnšte-šio Leopold, Dunajska 41_. 9411 Prazno sobo oddam. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«. 9465 Zgubljeno! V soboto zvečer «d 10. ure dalje jc bila zgubljena iz avitoniobila, na ccst; od g,aražc_ Kcršič