If nadellverad rotara Mi
'GLASILO K. 8. JEDNOTE"
•117 St. Clair Avo. CLEVELAND, O.
The largest Slovenian
Weekly In the United Statea
of America. Sworn circulation 17,400
laaued every Tuesday Subscription rate: For members yearly ...40.84 Poi nonmenbera -----41.80
Foreign Countries ......43.00
Telephone: Randolph 3012
ininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuunnii;
NaJvedJI slovenski tednik v Združenih Drtavah
Izhaja1 vsak torek
Ima 17,400 naročnikov
Narotnina:
Za Člane, na lero............10.84
7.4 nrčlane ......................$1.60
ia inozemstvo ____________$3.00
NASLOV
uredništva in uprsvnlltva:
6117 Sr. Clair Ave "J Cleveland. O.
Telefon: Rat.4olpb 3012.
; Tmt»nt»t:i:»»tns»ii8»!:t:tti»imm»:n»i
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF P08TAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917/ AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Stev. 49. — No. 49.
CLEVELAND, 0„ 7. DECEMBRA (DECEMBER), 1926.
Leto XII. — Volume XIL
(LEVELANDSKE NOVICE.
—Prihodnjo nedeljo dne 12. decembra ob 10:30 dopoldne bo v slovenski cerkvi Matere Božje v Collin wood u posebna pridiga za katoličane in nekatoliča-ne. Vabljeni so posebno oni, ki iščejo resnice. — Rev. Vitus Hribar, župnik.
—Minulo nedeljo popoldne se je vršila glavna letna seja uglednega društva sv. Vida, št. 25, K. S. K. Jednote ob lepi udeležbi članov. Na tej seji se je odobrilo nova pravila bolniškega oddelka, ki stopijo v veljavo s 1. januarjem, 1927. Zborovanje je trajalo od ene do pol šeste ure. Društvo je določilo še za naprej prost društveni pristop tako tudi društvo plača pristojbino zdravniške preiskave za nove člane. V odbor za prihodnje leto so bili izvoljeni sledeči:
Predsednik Josip Ogrin; dosedanji večletni predsednik brat Anton Strnisha ni hotel več sprejeti tega urada. Podpredsednik Josip Germ, tajnik A. J. Fortuna, ?opet soglasno izvoljen; blagajnik Ignac Stepic, zopet izvoljen; nadzorniki: Ig. Kushlan. Frank Skrabec, John (Iabrenj4; zastavonoša * John Pajk, vratar Jakob Korenčan, bolniški obiskovalec in nadzornik Josip Ponikvar.
izvoljenemu odboru, kakor tudi označenemu društvu želimo v prihodnjem letu največ uspeha.
—Tudi društvo Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 v West Parku je imelo zadnjo nedeljo svojo glavno sejo. V odbor so bili izvoljeni večinoma stari uradniki in uradnice. Tako je moral tudi dosedanji tajnik brat Josip Grdina ponovno ta urad prevzeti, dasiravno živi na našem St. Clairju. Člani so mu namreč napovedali bojkot, če zopet ne prevzame tega važnega urada. Bolniška centralizacija pri društvu je ostala po starem. Tudi našim sosednim Westparkčanom želimo na društvenem polju mnogo uspeha.
—Znana slovanska tvrdka Joseph Triner Co. v Chicagu nam je vposlala na ogled svoj krasen stenski koledar za leto 1927. O tem koledarju čitate več v današnjem oglasu označene tvrdke. Dobite ga brezplačno v vsaki lekarni ali ga pa naročite direktno od one družbe.
—Dne 4. decembra je dobilo na federalni sodniji v Cleve-landu 133 prosilcev drugi državljanski papir. Med sedemnajstimi narodnostmi teh prosilcev, oziroma novih državljanov je bilo največ Slovencev in Poljakov. Novi slovenski ameriški državljani so: John Traven, Josip Zrimšek, Anton Turk, Jurij Kaliope, Pavel Ter-novec, Alojz Jakopič, Stefan Horvat, John Kaušek, Leopold Kavšek, Ana Pantovič, Frank Kastelan, John Trček, Rudolph Kogovšek, Frančiška Skok, Math Tekavec, Frank Turšič. Alojz Mrhar in Mike Struna Živeli naši novi ameriški sodržavljani !
—Družino rojaka John Ka-»telec-a, stanujočega na 5480 Stanard Ave. j* zadela minuli
Četrtek popoldne velika katastrofa. Njegovo soprogo Fran-čiško je že dlje časa mučila huda živčna bolezen. To jo je privedlo do obupa, da je sklenila izvršiti samomor. Označeno popoldne je poslala svoja dva sinova, Filipa, 8, in Josipa, 11 v šolo, zatem je napisala sledeči listek svojemu možu:
"Grem na most, da skočiin doli. Skrbi dobro za oba dečka. Danes zjutraj sem šla ^ cerkev in upam, da bo vse Kobro. Ozdravila ne bom nikdar več in je potem boljše, da storim sedaj konec."
Nato se je odpeljala s poulično karo v dolenji del mesta, mostu 90 čevljev v globočino. kjer je skočila iz High Level Naravno, da je bila na mestu mrtva. Neki policaj jo je opazoval, ko je plezala na obzidek, toda doseči je ni več mogel. Nesrečnica je v roki krčevito stiskala ročno torbico, kjer je bilo najdeno njeno ime. Pokoj niča je bila doma iz kamniškega okraja, ter je bila označeni stara ravno 34 let. Hudo prizadetim naše"sožalje!
—Nakupovaki božičnih daril bodo imeli letos v Clevelandu deset milijonov dolarjev na roki kot posledic* varčevanja potom bančnih božičnih klubov, i takozvanih 'Christmas Thrift Clubs." Py celi Ameriki je razširjen ta sistem, v Clevelandu pa je bil upeljan šele pred par leti toda je nenavadno uspešen zlasti letos.
Naša slovenska banka, The North American Bank, ki je vedno med prvimi, kar se ti$e postrežbe, je imela letos nenavadno, velik uspeh z božičnim klubom. Skoro $50.000 j* bilo razdeljenih 1. decembra reja^ kom, ki so tekom leta tedensko plačevali svoje prispevke v ta namen. Posebno veliko otrok je varčevalo na ta način,' in Miss Rose Kovač, ki ima klub v rokah, ima ta teden največ malih prijateljev in prijateljic, ko deli čeke božičnega kluba. Toda ves denar, ki je bil na ta sistematični 1 način zbran skupaj, ne gre za sladkarije in igrače. Večina — skoro tri četrtine prihranjenih centov — najde svejo pot v hranilne vloge, kjer je denar stalno naložen in donaša štiri procente obresti.
Naša slovenska banka je ta teden razposlala povabila med Slovence, da se zopet pridružijo temu klubu. Upamo, da bo udeležba obilna, kajti ni boljšega načina, zlasti za otroke, da se jih že iz mladega uči varčevati. čitajte današnji tozadevni oglas na peti strani.
—Pismonoše v Clevelandu, ki bodo morali delati letos na božični praznik, bodo dobili en dan dopusta enkrat y januarju. Tako poroča naš poštar Mr. Taylor.
-o-
Bara v zraka.
Neka družba v Dessau, Nemčija, ki izdeluje potniške aeroplane, bo iste na najbolj moderni način opremila, poleg spalne kabine se bo v vsakemu letalu nahajala tudi poeebna kabina, oziroma bara, kjer sj bodo cenjeni potniki visoke » zraku lahko gasili svbjo žeje z najboljšo pijačo.
PORAŽENA PROffiBKUA
ZMAGA MOKRIH V PROVINCI ONTARIO
Toronto, Ontario, Kanada, 10.
decembra. — Prebivalci naše province so se naveličali prohi-bicije, ki je bila v veljavi zadnjih deset let. To se je očitno pokazalo pri današnjih volitvah poslancev-v zakonodajo s tem, da so nasprotniki prohibi-cije z veliko večino zmagali.
Ministrski predsednik Ferguson, konzervativec je zopet kandidiral na mokri platformi; pri tem je priporočal vplilcem, naj glasujejo za opravo prohibicije, ki je bila šc ob izbruhu vojne uvedena. Izmed 112 poslancev zakonodajne zbornice je bilo izvoljenih 70 konzervativcev — (mokri), 12 liberalcev, devet progresivcev, štirje liberalni progresivci, trije neodvisni liberalci (mokri), en delavske stranke (moker), en proliibici-jonist, dva mandata sta pa še negotova. Mokri imajo torej veliko večino (74 poslancev).
Borba za odpravo prohibicije v provinci Ontarijo je trajala več let, kajti o tem Se je že prej trikrat vršilo splošno glasovanj«. prvič so imeli pristaši suše . 400,000 glasov, drugič 100,000, tretjič 33,000; zdaj so pa docela pogoreli. Noyji pro-tiprohibicijska postava štopj v veljavo s 1. febru .jem prihodnjega leta.
- V Ontario ne bodo odprte gostilne, pač pa bo vlada odprta posebne trgovine, kjer se bo lahko dobila vsakovrstna pijača s posebnimi nakaznicami. Žganje se. lahko -kupi samo en kvort naenkrat, dočim se dobi vina in plve v poljudnih množinah po zek> nizki ceni. Re-ta vran t i in hoteli dobijo pravico prodajati pivo in vino tudi na kozarce. Pričakuje se pa, da bo tekom poletja, ali že zgodaj spomladi prihajalo na tisoče ameriških turistov, ki bodo kupovali pijačo. Ontario bo torej bogatela na račun ameriških dolarjev in žeje.
Novo postavo bodo skušali okoristiti tudi podjetni Ameri-kanci. V raznih letoviščih na obrežju jezera so namreč že kupili za več milijonov vrednosti ozemlja, kjer bodo zgradili hotele za žejne ameriške izletnike.
ZASEDANJE KONGRESA
DAVKI BODO ZNIŽANI VSAKO LETO
Washington, 1. decembra. — V pondeljek, dne 6. decembra bo formalno otvorjeno zopetno zasedanje kongresa, kojega čaka jako dosti dela čez zimo. Danes se je mudil predsednik zbornice Nicholas Long wort h pri predsedniku Coolidge; tako je govoril tudi z voditelji republikanske stranke o glavnih točkah in načrtih, ki pridejo tekom zasedanja na dnevni red.
Demokratje imajo izdelan zakonski načrt, na podlagi katerega naj v se vsako leto zniža davek za $350,000,000, med tem ko priporočajo republikanci zui žanje v znesku JU'205,000,000.
Med drugim se bo razpravljalo tudi o točki, da se Nemcem povrne okrog $400,000,000 razne lastnine, ki je bila tekom j minule svetovne vojne zajilenje^ na.	v	,'
Najprvo se bo vzelo v poštev državni proračun za bodoče fiskalno leto. ;
PREDPISANA PIJAČA
VAŽNA DOLOČBA NAJVlS-JEGA SODIŠČA
Slovenec — vseučiliški profesor na Portugalskem.
Naš rojak Rudolf Knapič, do ma iz Vidma pri Krškem, sin ondotnega sedaj že upokojenega naudučitelja, je imenovan izrednim profesorjem za germansko filologijo na univerzi v Lisbon!. Imenovani je pe končanih študijah na ljubljanski realki ter eksportni akademiji na Dunaju o^šel pred trinajstimi leti na Portugalsko, kjer se je prvotno posvetil trgovski stroki. Zadnja leta je bil tudi so-urednik v Lisboni izhajajočega dnevnika Novidades.
, i i SUra dvojčka.
V mestu Ponea, Neb. »ta dvojčka William In Tkopas Barker dne 30. nofembrf t i. fte oba trdna in ?dFiva> btiha jala 85. rojstni dan.
Tovorni brzevlajt.
Neka znana newyorika im-portna družba je nedavno iz Japonske naročila večjo množino sarove svile. Ta, poldrugi milijon dolarjev vredna po&i-I j ate v je dospela dne 19. novembra i. 1. v Seattle, Wash, čez pacifiški ocean. •' Svilo so še isti dan natovorili v devet vagonov da jo odpremijo naprej v New Yorku s posebnim tovornim vlakom. ' Da pokažejo razne železniški družbe svoj moderni prometni sistem, so ukrenile vse potrebno, da je označeni tovorni vlak š svilo prevozil ves kontinent Združenih držav v krajšem času kakor pa kak osebni breovlak. Dospel je namreč v New York ravno v 85 urah, ali treh dnevih in pol; ršzdalja med New Yorkom in Seattle znaša 3107 milj; vlak je drvil povprečno po 50 milj na uro. Doslej ni še noben potniški br-zovlak dosegel tega rekorda, vozeč iz Seattle do New Yorka.
Sin ustrelil očeta. Jasper, Wis., 1. decembra. — Tukajšnja porota je oprostila 13-letnega dečka Lyle Derr-a, ki je minulo nedeljo v silobranu ustrelil svojega očima John Pattona.
Patton se je pričel prepirati s svojo ženo, materjo mladega dečka; ni manjkalo dosti, da je ni pri tem napadu zadavil. V skrajni sili je mati velela sinu, naj skoči po puško ter strelja, kar je pogumni deček tudi izvršil. ,
Ameriška Narodna garda.
General Hammond v Wash-ingtonu poroča v svojem letnem izvestju, da znaša število mož v Narodni gardi 177,585, ki so vsi dobro izvežbani v Vseh vojnih strokah; število reserve Narodne garde .je pa še večje.
Zrn vjdrttvanje" te garde je vlada l*dal* v minulem poplav, nem letu 112 milijonov dolar jev.
' Washington, 29. novembra. — Najvišje sodišče Združenih držav je danes določilo, da se sme na podlagi prohibicijske postave po zdravnikih bolnikom predpisati en pint viške vsakih deset dni. V zgodovini narodne suše je to ena izmed najbolj značilnih merodajnih določb. Glasovanje se je vršilo 5-4. Za to določbo so bili sledeči najvišji sodniki: Taft, Holmes, Brandeis, Vandervan-ter in Sanford; izjavo je preči-tal nadsodnik Brandeis. Nasproti so pa glasovali sodniki: Sutherland, Reynolds, Butler in Stone.
Priziv na najvišje zvezno sodišče je vložil Dr. Samuel W. Lambert iz New Yorka in sicer že potem, ko je njegovo pritožbo najvišje sodišče države New York zavrglo. Dr. Lambert je navajal, da imajo baš zdravniki največ skušnje za predpisovanje ruma in viške svojim pa-cijentom v zdravilne svrhe. V tem pogledu Di se ne smela pro-hibicijska oblast vmešavati. Po njegovi sodbi zadostuje en pint dobrega žganja za vsakega bolnika za dobo deset dni.
Najvišje sodišče je dalje opomnilo, da so v tej zadevi zdravniki odgovorni, namreč da naj ne izdajajo nakaznic za visko takim oset»am, ki niso bolne, ali da bi pile žganje samo iz navade.
KONČANA OBRAVNAVA
OBTOŽENCI V HALL-MILLS UMORU OPROŠČENI
Za poplavljene** v Jugoslaviji.
Generalni konzulat SHS v New Yorku naznanja, da se je do 1. decembra v Združenih državah nabralo $15,496.77 v pomoč stradajočim poplavljencem na Srbskem in Hrvaškem. Denar je bil poslan Narodnemu odboru Rdečega križe SHS.
•Kralj vseh kraljev."
' Neka velika filmska družba v Los Angeles, Cal., ima v delu Cecil B. DeMillesovo biblično produkcijo pod imenom "The King of Kings" (Kralj vseh kraljev), v kateri se bo v premikajočih slikah kazalo življenje Jezusa Kristusa. Napise in pojasnila k raznim slikam se bo oskrbelo v 27 raznih svetovnih jezikih, tako da bo mogoče to krasno delo kazati po vseh svetovnih delih. Ti napisi bodo za Jugoslavijo narejeni tudi v slovenskem jeziku.
Sommerville, N. J., 3. decembra. — Mrs. Frances Hall in njena dva brata, Henry in Willie Stevens so bili nocoj oproščeni krivde umora pastorja Hali in cerkvene pevke Mrs. Mills. Porotniki so se posvetovali vsega skupaj pet ur in 4o minut. Izrek za vsakega obtoženca je bil: "nekriv, nakar je sodnik Parker poroto razpustil.
Mrs. Hall, žena že pr^d štirimi leti umorjenega pastorja ni bila vsled lega prav nič razburjena, kakor ves čas med obravnavo, se je tudi sedaj držala mirno in hladnokrvno v svesti si. da bo oproščena. Navzoči znanci in prijatelji so oproščenim iskreno častitali.
S tem je zaključena dolgotrajna senzačna obravnava, ki je širom držav zbujala splošno pozornost.
Gorinavedene osebe so bile obtožene sokrivde umora bivšega pastorja Dr. Halla in cerkvene pevke Mrs. Mills, katera So' našlf že pred 4 leti ustreljena na nekem samotnem prostoru nedaleč od farovža. Mrš. Mills je imela ljubavno razmerje s pastorjem. Kdo ju je umoril, bo ostalo za vedno tajno.
Zadeva tega umora je bila žt enkrat pred sodni jo, kjer so bili vsi gorinavedeni obtoženci oproščeni. Stvar je prišla zopet pred sodnijo in poroto vsled tega, ker je bivša kuharica pri pastorju Hallu te tri ovadila, da" so najeli umor; toda nobenemu se ni moglo dokazati krivde. Ta obravnava je veljala državo in okraj nad $100,000.
-—o-
Stroga zavarovalninska postava Hnrrisburg, Pa., 1. decembra. — Zavarovalninski department države Pennsylvania je prepovedal trinajstim raznim podpornim organizacijam, da ne smejo več poslovati v tej državi, ker niso solventne. Prizadete organizacije spadajo k raznim tujim narodnostim. Med temi je tudi Družba sv Družine, z glavnim seoežom v Jolietu. m.
IZ RUMUNIJE
KRALJ FERDINAND JE NEKOLIKO OKREVAL
Bogata nevesta. Norristown, Pa., 3. decembra — Danes se je tukaj poročila Miss Marjorie Bourne, kateri je njen oče zapustil 40 milijonov dolarjev; srečen ženin je Alexander D. Thayer iz Phila-delphije. Bournejeva družina je obogatela s tem, ker ima največ delnic znane Singerjeve tovarne šivalnih strojev.
Najvišje poolopje b« svetu.
V Detroit, Mich, bodo pričeli po Novem letu graditi novo {took Tower poslopje, ki bo najvišja zgradba na celem svetu, visoka 873 čtvtfev, 0**f-nebotičnik bo Imel 81 nadstropij. j.
Svetišče is školjk.
Neka izdelovalnica umetnih dragulj iz školjk (ostrig) v mestu Ise na Japonskem namerava postaviti posebne vrste tempelj v spomin in počast školjkam. To svetišče bo zgrajeno v obliki visokega stolpa iz samih školjk in okrašeno z 10.000 umetnimi biseri; stalo bo ravno pred cesarskim svetiščem. Pri otvoritvi tega templja se bo opravilo tudi verske obrede, kjer bodo navzoči molili za pokoj duš?! mrtvih školjk.
—Senator William B. McKin-ley iz države Illinois, se nahaja v nekem sanitoriju v Martinsville, Ind., na smrt bolan.
—V Washingtonu je prvi dan kongresnega zasedanja kongresnik Gallawan iz Massa-' ccusetts, predlož|l resolucijo za odpravo prohibicije potom ljudskega glasovanja.
Bukreš, 3. decembra. — Po večtedenskem bolehanju se je kralj Ferdinand danes prvič pokazal na prostem, oziroma javnem. Iz svojega dvora v Co-troceni se je z avtomobilom peljal naproti, da sprejme in pozdravi španskega ministra. Ljudstvo je pri tej priliki kralja navdušeno pozdravljalo.
Berlin. 3. decembra. — Semkaj iz centralnih evropskih in balkanskih držav prihajajo poročila, da je zavladala tam velika nevošljivost vsled prijateljskih odnošajev med Rumu-nijo in Združenimi državami. V gotovih krogih, se bo skuhalo uvesti propagando, da se Ru-munijo diskreditira.
Dalje se semkaj poroča o velikih pogonih na jude, ki se vršijo v Rumuniji.
Bukreš. 3. decembra. — V Besarabiji. osobito v Kišinevu vprizarja dijaštvo velike pogone na ondi živeče jude. Vlada je jxtslala v one kraje več vojaštva. da naredi mir. Med Kišenevem in Jassg dijuki napadli nek potniški vlak, ter potnike;'večinoma jude, pošteno pretepli.
-o
Namesto v prodajalno v smrt.
Birmingham, Ala., 3. decembra. — Mrs. E. L. Owens, soproga tukajšnjega trgovca s pohištvom je danes rekla svojim štirim otrokom, da gre v prodajalno v svrho nakupa novega klobuka. Ko je prišel njen mož zvečer domov je našel sledeči listek:
"Dragi Mr. Owens: Tukaj ti vračam $4 od $5, katere si mi dal za nov klobuk, ker ga nisem kupila. Jaz grem sedaj proti reki, kamor bom skočila."
Iz življenja "Uncle Joe Cannon.
Sledečo dogodbico pripovedujejo iz življenja tipičnega strica Joe Cannona. ki je nedavno umrl v Danville, 111., v visoki starosti 90 let:
Stric Joe ni rad kupoval in nosil dragih oblek. Neko zimo baš pred božičem je omenil svoji hčeri Heleni, da si bo pri nekem Židu kupil novo zimsko suknjo. Hči je šla takoj v ono trgovino in izbrala ta svojega očeta najlepšo suknjo, vredno $50. Dala je tudi $35 naplači-la.
Ko pride stari Joe izbirat suknje, je bila kupčija kmalu sklenjena, ker je dobil suknjo samo za $15 kakor nameravano.
VraČaje se domov, se je stric Joe vstavil v nekem klubu, kjer so ga njegovi prijatelji vsi hvalili, kako lepo suknjo da ima.
"Da, sem pa tudi zanjo plačal $15," jim odgovori Cannon,
"Kje si jo pa tako po ceni kupil? Jaz ti dam zanjo iakoj $25," mu veli eden izmoo njegovih znancev.
Cannon je novo suknjo takoj slekel in jo prodal za označeno svoto onemu prijatelju. Domov prišedši je svoji hčeri Heleni veselo povedal kako dobro kupčijo J® pravkar naredil pri novi zimski suknji.
Društvo Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet. 111.
V dolžnost si štejem, da vas, cenjeni sobratje, poživljam na prihodnjo mesečno sejo dne 12. decembra, da se iste udeležite v polnem številu, ker to bo ena najbolj važnih .v celem ' letu. Sedaj si je treba začrtati pot, po kateri bo društvo delovalo prihodnje leto, zdaj je čas za premem bo pravil, da se kaj k istim doda ali črta. Ni se treba potem čez leto nad uradni-
Društvo »v. Alojzija št. 47.
Chicago, 111.
Vsi člani našega društva so vabljeni na prihodnjo sejo, katera se bo vršila dne 11. decembra v navadnih prostorih.. Ker bo volitev uradnikov, je vsakega člana dolžnost, da se udeleži te seje.
Prošeni ste dalje vsi člani, kateri dolgujete asesment, da poravnate dolg; in prosim tudi one člane, ki boste poslali svo-ie otroke plačat vaš asesment,
ki jeziti, ker uradniki se mo-jda jih pošljete med 6:30 in 7.
uro, ker jaz bom v zborovalni dvorani že ob pol sedmih. S sobratskim pozdravom
Ludwig J. Skala, tajnik.
Iz urada društva sv. Jožefa št.
53. Waukegan, 111.
Tem potom se uradno naznanja vsem članom gori označenega društva, da naj se polno-številno udeležite glavne ali letne seje dne 12. decembra točno ob eni uri popdldne. Kateri član se ne udeleži, zapade kazni, kakoršno je društvo do ločilo. x
Vse one člane, ki dolgujejo društvu na asesmentu opozar jam, da poravnajo dolg do prihodnje seje, da mi bo mogoče jestaviti letni račun.
Z bratskim pozdravom,
August Cepon. tajnik.
rajo ravnati po pravilih kakor
vi.
Prihodnjo sejo se bo tudi razdalo vstopnice za banket, katerega priredi naše društvo v proslavo 35-letnice obstanka. Vsak član mora vzeti en tiket in plačati (članice so prostovoljne.) Vstopnina bo $1 za osebo. Banket se vrši 26. decembra t. 1. na Štefanovo, zato pa v prvi vrsti vsi Štefani na noge! To bo nekaj imenitnega!
Stalni, kakor tudi posebni odbor vam bo več važnih stvari poročal o delovanju preteklega meseca in leta; na dnevnem redu bo tudi volitev odbora za prihodnje leto 1927; torej je dolžnost vsakega člana, da se seje udeleži in voli po svojem J prepričanju.
Prosim, kateri dolgujete društvu na ases., da dolg poravnate pred koncem tega leta., Asesment bom pobiral od 12. ure naprej, ali pa na domu vsak čas.
Vsakega člana je tudi dolžnost da agitira za nove člane; in ravno sedaj se vam nudi najlepša priložnost, ker društveni šeni, da se za gotovo polnošte-odbor je določil vsakemu nove-jvilno udeležite te seje, da si iz-■mu članu prost vstop na ban-,volite novi odbor za leto 1927. ket. Malo se potrudite vsak Nadalje vas prosim, da porav-po svoji moči, da bo za 35 let- nate svoj dolg tako, da bom nico našega društva 35 novih lahko oddal novemu tajniku či članov. Pa tudi kateri nimate , sti račun brez dolga, še svojih otrok vpisanih v mla- S sobratskim pozdravom, dinsjtem oddelku ne odlašajte,	Frank Peterlin, tajnik.
ker ne veste kje in kdaj tas	-
lahko nesreča zadene. Agiti- Iz urada tajnika društva Vitezi rajte za mladinski oddelek se- sv. Mihalja br. 61. Youngs-daj ko je še prosta pristopnina.	town, Ohio.
Torej vsi na delo za večje dru- Cenjeno braea i sestre našeg štvo Vitezi sv. Jurija št. 3 K. S. društva: K. Jednote!	Mislim da nije prerano, da
S sobratskim pozdravom vas opomenem sjednice koja če Peter Musich, tajnik, se obdržati 19. decembra (pro-—.--sinca) 1926. Kazat ču Vam
Društvo sv. Jožefa št. 16. razlog zašto nije prerano!
Virginia, Minn.	j Pozivao sam člane (ice) u
Naznanjam vsem članom na-j "Glasilu" 8. decembra, 1925 za šega društva, da bomo imeli decembersku sjednicu, koja je glavno ali letno sejo dne 12. glavna u godini; pa ima još decembra točno ob 2. uri po- med nama, da ih nišam vidio poldne v prostorih M. Prijano- na 1926. Svim onim članom-vicha. Zatorej ste vsi člani in | (icam) kad im je pripjelo ili
"GLASILO K.
smsmmaaae
biva; i onda tajnik mora od Poncija do Pilata ispovjedati 3, 4 do 5 brojev Glasila. I kad bi tajhikrimao 50c na uru u hali; još bi kazao ovo je premalo za dva uha, kad bi imao 10 uha bilo bi $5. Društveni odbor, — bračo i sestre, — zapamtite, tako je siguran kao i vi. Da-nas je odbor, sutra več nije, a može biti radi smrti; pa stoga, svi smo jednaki. Tu netreba misliti: Ja sam toliko i toliko dobar u društvu. Ja sam stari član. — Dobro je to sve. čast svima starima! Ali uzmitq u obzir ko ju fabriku. Vi ste pilili u fabriki i 50 godin; i ako ;fc ne pokoravate zakonu kom oanije, šta je? Putuj! Pravila jesu pravila. — I to bez zamere. Više toga gledajte Glasilo mjes. dec. 1926.
Bratski pozdrav svim članom ' članicam našeg društva kao i ilanom K. S. K. Jednote*
John Bajs, tajnik.
Naznanilo.
Uradno se naznanja članom društva sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, Minn., da se bo vršila glavna letna seja dne 12. decembra v cerkveni dvorani ali v navadnem prostoru po prvi sv. maši. Uljudno ste pro-
tudi članice uljudno naprošerfi. da se v polnem številu udeležite te seje, ker imamo več važnih točk, ki morajo biti rešene ta dan.
Nadalje poživljam vse one člane, ki dolgujejo na asesmen-tih. da to vse poravnajo na prihodnji seji, če ne, bo društvo postopalo ž njimi po pravilih. Zatorej vas prosim, da to vpo-števate.
Z bratskim pozdravom ,	Joseph Jaki«, tajnik.
Naznanilo.
Naznanja se članom društva sv. Cirila in Metoda št. 45 v East Helena, Mint., da se prihodnja 3eja dne 14. decembra prične eno uro prej, kot po navadi, in sicer ob šestih zvečer. Ker bo poleg redne seje tudi glavna, zato so vsi člani pod globo $1 kateri se ne udeleže omenjene seje; izvzeti so sarrto bolniki in oni, ki isti čas delajo. Glavna seja je velike važnosti, zato vas prosim, da je ne zamudite.
S pozdravom, . J. M. Sasek, tajnik.
bolest i šta takvog, onda je društveni tajnik i Jednota "all-light." Dok je zdravlje kažu: asesment je prevelik, naklade su prevelike, inšurance je bolj ši itd. A kad ti treba pomoči od društva ili Jednote, onda ni! — Ne pitaš je li si platio asesment svoja 2, 3 i do 4 ipjeseca; samo tvoje tebi mora da bude. Je li tako, ili ne?
Ako nije več veliš: Ne valja društvo i Jednota. A, sam sebe ne gledaš. Je li ti Štfi va ljas? Mislim u tome ovo. a ne volim da uvrijedim ni jednog brata ili sestru. Zakoni sti po cjelome svjetu: tarski, kra-jevski, republikanski itd., pa i laša K. S. K. J. ima svoje zakone kao i svako društvo i po-iedini član ili članica koja spada pod zaštitu naše majke K. S. K. J.
Da velim zakone; to sU vam pravila Jednotina i društvena. Ima članov-nič; pa si misli: Ja ču doči "na sjednicu, ja ču "po-^ksat" odbor; to jest tajnika, zašto toliko plačam itd. A ovakovi sljijepci kod zdravih očiju nikda ne vide Glasila K. S. K. Jednote, prem da §a do-
Naznanilo in vabilo.
Iz urada društva sv. Lovren-:a št. 63 Cleveland, O. se naznanja, da bo prihodnja meseni a seja ob enem tudi letna se-ia, torej je dolžnost vsakega člana da se iste udeleži. Z zborovanjem se bo pričelo točho )b eni uri popoldne dne 12. decembra (drugo nedeljo) v navadnih prostorih. Na letnem zborovanju je več važnih točk za rešiti ter izvoliti novi odbor za prihodnje leto.
Tajniki raznih društev, ka kor tudi jaz, opominjamo čla-ie, da bi se bolj številno udele-. ževali rednih društvenih sej Seveda, na take opomine se mnogi člani malo ali pa celo lič ne ozirajo; toda glavnega letnega zborovanja naj se pa ja vsak član udeleži.
K sklepu naj še ppomnim nekatere člane, ki dolgujejo na asesmentih, da decembra meseca morajo biti plačani vsi asesmenti za tekoče leto.
S sobratskim pozdravom Anton Kordan, tajnik
Naznanilo.
Iz urada društva sv. Janeze Evangelista, št. 65, Milwaukee Wis., se naznanja vsem našim članom, da se vrši prihodnja letna seja v soboto dne 11. de cembra ob sedmi uri zvečer v navadnem prostoru. Torej ste prošeni vsi, da se gotovo te seje udeležite, ker imamo vet važnih točk za rešiti v korist društva in Jednote. Na dnevnem redu bo tudi volifev odbora za leto 1927. Le od vas, cenjeni sobratje, je odvisno, da si izvolite odbor, ki bo v res niči delal v korist društva in \ zadovoljnost članov. Dolžnost vas vseh članov je, da pridete vsaj enkrat na leto, to je na glavno sejo, ter da tam izrazite svoje misli in želje; nikakor pa ni lepo, da se po gostilnah in privatnih hišah zabavlja: Ta ni dober uradnik in oni ni dober. Zato ne grem na sejo, itd. S tem se dela samo prepir med članstvom in to škoduje društvu večinoma zaradi osebnosti.	* Nadalje ste prošeni vsi člani, ki ste zaostali z asesmen-tom na dolgu, da vsi poravnate dolg vsaj do 20. decembra t. L, da mi bo na ta način mogoče dati čisti račun novemu odboru.
K sklepu naznanjam vsem sobratskim kakor tudi vsem drugim društvom v Milwaukee in okolici, da ima naše društvo sv. Janeza Evangelista, št. 65 najeto S. S. Turn dvorano za predpustno veselico dne 27. februarja, 1927, to je na pustno nedeljo; torej se uljudno prosi vsa cenjena društva v naselbini, da ne prirejajo omenjenega dne kaj sličnega, ker s tem bi škodovali nam kakor tudi sami sebi.
Sobratski pozdrav do vsega članstva K. S. K. Jedriote! Laka Urafikar, tajnik.
Vabile Ha glavno sejo.
S tem Uljudno vabim vse člane in članice našega društva
S. K. JEDNOTE/;,,7. DECEMBRA, 1926.
„1111 II .1 II .1 Li I I nw I I. B"-ggBMBgMg3BC
sv. Barbare, št. 74 v Spring-fieldu, 111., na glavno letno sejo, vršečo se dne 12. decembra. Ker bomo imeli na tej seji volitev novih uradnikov iri več drugih važnih reči, zato prosim, da se prihodnje seje udeležijo vsi člani in članice. S sobratskim pozdravom, Peter Librich, tajnik.
Društvo Marije Pomagaj, št.
78, Chicago, III.
Uljudno naznanjam vsem članicam našega dru|tva, da se naša letna seja vrši v nedeljo, 19. decembra, 1926, in sicer v veliki Šolski dvorani. Začetek seje točnp ob 1. uri popoldne. Na to sejo pride naša glavna podpredsednica: sosestra Marie Prisland, ki bo sprejela nove članice. Do sedaj se je priglasilo že len6 število kandidatinj, i me želimo, -da bi na tej seji bilo sprejetih veliko število norih. Zatorej potrudite se sedaj. Pokažimo, da smo vedno pripravljene delati zk napredek našega društva in K. S. K. Jednote.
skupnega sv. obhajila, kakor vsako leto, tako tudi letos. Ker bo dne 8. decembra god naše druitvene patrone, bomo imfele v nedeljo dne 12. decembra skupno sv. obhajilo. Ob enem je isti dan tudi glavna letna seja, na katero ste vse uljudno vabljene; izjema neudeležbe je samo bolezen in važno delo. Katera se ne bo mogla udeležiti te seje, naj se prej javi.
Ker smo večinoma samo uradnice na seji skozi celo leto, upam da se boste Vsaj glavne, seje udeležile. Prosim še enkrat, da vse pridet?fe tudi zjutraj k skupnemu sv. obhajilu.
S sestrskim pozdravom
, Francos Tomazin, tajnica.
št.
Društvo sv. Anton Padov.
87. Joliet, 111. ~
S tem se naznanja vsem članom gori imenovanega društva, da je vsakega dolžnost, da se udeleži seje dne 12. decembra t. 1. Na prihodnji seji bo več važnih točk na dnevnem redu.
lin tudi se lahko spremenijo te članice, ki stanujejo v bliži-j točke le na letnih sejah; zaenod ti, se prosijo, da pridejo svoj bo na bodoči seji volitev odbo-isesment plačat pred sejo na ra za leto 1927. * Torej cenjeno j dom, da bodo imele odda- ni mi bratje! Ne pozabite te jene več priložnosti za porav-iseje! Pridite v največjem šte-tati za tekoče leto. Seveda vilu, da si izvolite dobre in raz-eje pa se mora vsaka udeleži- sodne može v odbor, s katerimi
da eden ali drugi odbornik ni dober. Zato ee Je dne 14. novembra aklenilo, da vsak, ki se letne seje ne udeleži, bo moral posebej plačati 60c v društveno blagajno. Zatorej udeležite se vsi bratje in sestre, da se pogovorimo za napredek in procvit našega društva in Jednote. Na svidenje dne 12. decembra !
John Yager, tajnik.

:i, ker ta je najvažnješa sejh v etu. Opozarjam Vas na točko / naših pravilih, ki se glasi, da 'saka članica, ki se letne seje le udeleži, plača S1.Q0 v dru-itveno blagajno. Torej ne pohabite na sejo 1$. dceembra.
Ravno isti dani it. j. 19. decembra, se ob 6. uri zvečer vrli v cerkveni dvorani banket lašega društva. Pričakujemo /eč dobrih govornikov, da ne )o nobenemu žal, ki se ga bo udeležil. Preskrbite si vstopnice najmanj tri dni pred sejo. Vstopnina je $1.00 za osebo.
Naznanilo članom društva sv.
Jožefa it 112. Ely, Minn.
Glavna Jetna seja se bo vršila v nedeljo dne 12. decembra točno ob 9. uri zjutraj. Ker nas vse veže dolžnoset, da se vsaj enkrat na leto seje vsi skupaj udeležimo, naj se to vrši dne 12. decembra. Kdor ne pride na to sejo, bo plačal kazen po društvenih pravilih. Zdaj bo zadnja seja v letu ko 1)0 treba voliti odbor za 1. 1927, in bo še več drugih važnih točk na dnevijem redu v korist društva ter Jednote.
Tudi so prošeni oni člani, ki dolgujejo društvu na asesmentu, da poravnajo zaostalo, da bo mogoče sedanjemu odboru izročil čiste račune novemu odhpru. Torej pridite vsi člani ira sejo dne 12. decembra!
Z bratskim pozdravom
Joseph Agnieh. tajnik.
vam omenila zato, da boste vse dobro pripravljene in kot take bomo lahko sejo v kratkem zaključile v zadovoljnost vseh.
Nadalje prosim vse one, ki dolgujete društvu, da to poravnate do te seje, da bo potem mogoče tajnici vse knjige urediti do prihodnje januarske seje ter sestaviti celoletni račun.
Torej še enkrat vam priporočam, ne pozabite dolžnosti, katere vam ukazujejo društvena in Jednotina pravila.
Pričakujem torej popolne udeležbe na decemberski glavni seji, ter ostajam s sosestr-skim pozdravom vam vdana Mary Ko3telec, tajnica.
boste lahko zadovoljni; ne pa da bi potem godrnjali: Ta ne ve nič; ta ni dober; ta ne zna itd. Torej zdaj je čas za to; naj si vsakdo dobro premisli ali je tJ potrebno ali ne. Torej se vidimo vsi dne 12. decembra t. 1. v stari šoli ob eni uri popoldne.
S sobratskim pozdravom,
Joseph Horvat, tajnik.
Poziv na godišnju sjednjicu. Iz ureda dr. sv. Barbare br. 92, Pittsburgh, Pa.
Naše društvo bude imalo Torej, udeležite se zagotovo jsvoju godišnju sjednicu dne^l2. e seje in poravnajte asesment decembra u 2 sata posle podne :a tekoče leto. Ne pozabite, i u Benettu u crkveni dvorani ka-
la se na tej seji voli odbor za ko obično.
eto 1927, in na dnevni red iridejo jtudi morebitne spre-nembe pravil. Sosestrski pozdrav,
Julia Gottlieb, tajnica.
\z urada tajnice društva Marije Čistega Spočetja, št. 80.
South Chicago, 111.
Naznanjam vsem članicam, ia bomo imele društveno sv. spoved dne 11. decembra in skupno sv. obhajilo v nedeljo. 12. dee. med 8. sv. mašo. Zato »te vse prošene, da prinesete ;eboj društvene znake (regali-ie.) Zbirale se bomo v cerkveni dvorani.
Isti veeer (12. decembra) priredi naše društvo ob 7:30 "Bunco'perty" in sicer v korist cerkve sv. Jurija. Zato ste vsi naprošeni, da se te prireditve udeležite v obilnem številu.
članice! Ne pozabite na 19. decembra, ker ta dan se bo vršila letna seja našega društva. Zato vas uljudno prosim, da ^e te važne seje vse udeležite; na označeni seji bo tudi voli-
Sestre, gledajte, da vas večina dojde barem jedan put u godini, da se pokažete na go-dišnji sjednici; tu če biti hiranje' odbora za god 1927 i drugih predloga. To vas mogu pohvaliti, da ste ove godine pri-lično plačale, da vas ne trebam opominjati; samo ste malo na sjednice popazile.
Nadalje samo bolfest se iz-govara; koja more dojt, pa ne-če, bude globu platila koliko društvo odredi. Toliko do znanja našim članicam.
Pozdrav svim članom i članicam naše Jednote in vesele božične svetke.
Marija Novogradac, tajnica.
Iz urada društva Marije sv. Rožnega Venca. št. 131, Aurora, Minn.
S tem prosim vse člane našega društva, da se polnošte-vilno udeležijo glavne seje dne 19. decembra. Kateri se ne bo udeležil te seje, zapade kazni po društvenih pravilih. Opozarjam vas tudi, da pridete pravočasno ob 8:30 zjutraj. Kateri zamudi tisti čas, ko bo klican, naj sam sebi pripiše: čakali ne bomo, ker na dnevnem redu bo več drugih stvari in volitev odbornikov za leto 1927. Ze naprej vwi priporočam, da si izvolite odbor, ki bo deloval v korist društva in Jednote.
Dalje omenim, da je nekaj članov, ki se prav malo , zani-
Rockdale ,(Joliet), 111., na No- ma*> za društvene seje; torej vega leta Večer v M. Žagarjevi take člane prosim, naj vsak pn-dvorani	'	' P^® ene#a novega kandidata
Tem potom prosimo v pn i'na Prihodnjo sejo društvu kot vrsti vse naše članice, da se v; božično darilo. In tudi drugi
ste ravno tako prošeni; izkaži-te_se enkrat, da ste za napredek društva in Jednote, ker ta mesec je se prosta pristopnina v društvo in Jednoto.
H koncu želim vsemu Jedno-tinemu članstvu prav vesele in
Vabilo na veselico
katero bo priredilo Žensko društvo Marije Pomagaj št. 119 v
Poziv k »eji.
članom društva "Friderik Baraga" št. 93, v Chisholm, Minn, naznanjam, da se bode vršila letna ali glavna društvena seja v nedeljo 12. decembra ob 10. uri dopoldan v Sartori dvorani/
Prosim da se vsi člani te seje udeleže, ker dolžnost vsakega tev odbora za prihodnje leto na 'člana je, da vsaj enkrat v letu dnevnem redu, in še več dru- j Pride k seji. Kdor se pa seje gih važnih točk bo treba rešiti, j ne bode udeležil, bode plačal Naj se torej vsaka potrudi, da 5100 v društveno blagajno, se bo udeležila te seje, da ne Ker bode seja trajala precej bo potem kakega razburjenja | dolgo, lahko plačate Asesment radi tega ali onega? Da se ne j že poprej v četrtek, petek ali bo potem katera jezila: Ko bi: soboto, člane pa, kateri kaj bila jaz na tej seji, bi bilo vse dolgujejo društvu in pa oni ka-drugače. Torej cenj. članice., teri so vedno kasni s svojim sedaj je čas da pridete na sejo j asesmentom prosim, da ta me-in povejte vsaka svoje mnenje. gec kolikor mogoče prej plača-Opominjam tudi vse one, ki jo, da mi bode mogoče že pred so zaostale na asesmentu, da božičem zaključiti knjige in ce-ves dolg poravnajo v mesecu loletni račun.*
obilnem številu udeleže te veselice, ker bq čisti prebitek namenjen za društveno blagajno.
Uljydno vabimo tudi druga cenj. roekdalska društva kakor tudi iz našega sosednega mesta Joliet. Ako se boste vi izkazali nam na naši veselici, se ho- j zadovoljne božične praznike, čemo tudi me odzvati vašemu S sobratskim pozdravom, povabilu. Godba bo izvrstaa,.	Geo Simonich. tajnik,
in za prazne želodce ter suha grla bo tudi vse pripravljeno.
Ob enem vam želimo vesele božične praznike in srečno No-v oleto.
Z uljudnim pozdravom
Veselični odbor.
JITVj'	~
Iz urada društva
št.
decembru, da mi bo mogoče zaključiti knjige in čiste izročiti novemu društvenemu odboru. Ako katera tega ne vpošteva. se bo ravnalo ž njo po društvenih in Jednotinih pravilih. S sosestrskim pozdravom Louise Likovich, tajnica.
Iz urada društva Marije Ciste-ta Spočetja, It. 85. Lorain, O.
S tem prosim Vse članice našega društva, da se udeleži-jo
Z bratskim pozdravom , John J. Sterle. tajnik.
sv. Ane 139. U Saile, III.
Cenjene sosestre:
Naznanjam vam, da bo letno zborovanje ali seja dne 12. de-( cembra ob 2. popoldne v šol-
--i ski dvorani sv. Roka.
Iz urada društva Marije Po- Opozarjam vse članice, da se magaj, št. 119, Rockdale. 111. te seje vse udeležite in da si Članicam označenega društva izvolite novi odbor za leto naznanjam, da se vrši glavna. 1927. Ker bodo tudi druge letna seja dne 12. decembra, in važne stvari na dnevnem redu, sicer lK) tajnica pobirala ases- zato je vsake dolžnost da pri-ment že ob 1. uri popoldne, ob de vsaj enkrat na leto na sejo, 2. se bo pa pričela seja. Zato j namreč na glavno sejo. Na tej prosim vse članice, da pridejo 3eji ima vsaka članica priliko zadnji čas ob pol dveh, koja ne j izraziti svoje mnenje glede pomora prej; vendar pa če Je le pravka kake točke društvenih mogoče, bodite vse v dvorani' pravil in za korist droštva. že ob eni uri.	Ako katera ve, da ni kaj prav
Drage mi sosestre! Prosim pri društvu, naj se izrazi na Vas, da se brez izjeme vse ude- ^ej seji; tako tudi ona. ki ve ležite te glavne seje. Naj ne kaj dobrega v korist društva, bo nobenega izgovora: Nimam Na svidenje dne 12. decembra! časa, in zame je vse dobro; ka- S sosestrskim pozdravom kor bodo naredile, bo dobro, kot -	Rose Uranich, tajnica.
smo to že večkrat slišale. Zdaj;	-
ta izgovor več ne velja. Dobro Iz urada društva sv. Valentina, veste, da stoji v društvenih št. 145, Beaverfalls. Pa. pravilih en dolar kazni, katera
ne pride na decembersko glav-, Naznanja se članom našega no sejo; in po tem se bo morala društva, naj se udeležijo pri-ravnati vsaka, brez izjeme; le hodnje seJe dne 12' decembra; če br bila katera bolna, to je kat€ri član ne PHde na Prihod-da je javljena društvu kot ta- njo "J0' 60 moral I)Iačati S1. ka, potem je prosta te kazni; R,obe na P0^ sklepa zadnje tudi izgovor na hišno delo doma novemberake seje. Pričetek bo ne bo veljal. Enkrat na leto točno 00 L un popoldne. Sklc-si lahko vsaka vzame za par ur njeno Je bll° tudi- da kateri časa, da se prepriča in vidi ka- član pnde na sei° že po 2. uri. ko društvo obstoji, in posebno ;bo moral ravno tako plačati $1 še sedaj, ko imamo več stvari globe' Tud» oni člani, ki delajo za razmotrivati in voliti urad- vsak dan so tudi globi podvr-nice za bodoče leto. Voli najižem; °Pravičeni ali izvzeti so vsaka po svojem mišljenju ta- 8amo bolniki in nihče drugi, ko članico, katero smatra zaiJaz bl Jako r*d videl, da bi sc sposobno za ta urad, ter da bo na P«hodnji seji vsi skupaj vi-delala v korist društva in Jed- deli; to bi bil° nckaJ Poseb-note. Naj pri tem nobena ne nega in veselega, gleda ne ria prijaznost in tudi Apeliram torej na vse naše ntTpfca mržnjo; vsaka naj bo člane, da se udeležite prihodnje odkritosrčna in neustrašna,	kcr b°mo imeli več po-
Društvo sv. Družine, št. 109. Aliqttippa, Pa.
Našim članom in članicam se naznanja, da bomo imeli dne
12. decembra t. 1. glavno letno!Posebno vas še prosim, da se trebnih debat; pa tudi volitev sejo, na kateri bo volitev Odbo-! zdržite nepotrebnega govorje- nove£a odbora bo na dnevnem ra za prihodnje leto 1927 najnja na tej seji, ker s tem se redu- Pridite vsi. da boste sli-
dnevnem redu. Zato ste proše-fci, da se vsi udeležite volitve, da ne boste potem kritizirali,
samo čas trati. Ena kratka, jedrnata beseda naredi več kot deset nepotrebnih. . To . sem
šali sklepe te seje. da ne boste potem prigovarjali; kar bo
sklenjenega na %lavni seji, to velja za celo leto.
Tudi prosim člane in članice, da bi plačevali svoj asesraent redno vsak mesec, ne pa vsake tri mesece. Kateri dolgujete že za dva meseca, izvolite dolg poravnati na prihodnji sej L Tako dolgo se ne bo več čakalo, ampak pričelo se bo ravnati bolj natanko po pravilih, četudi vam vsem to ne bo po volji.
Dalje opozarjam člane, ki odpotujejo od društvenega sedeža več kot 50 milj, naj se prej zglasijo pri društvenem odboru, da se jim izda pojni list, kar je zelo važno za vsakega takega oddaljenega člana. Ako se mu kaj prigodi.in nima letnega lista, kdo drugi mu bo kriv kakor sam. Taki oddaljeni člani tudi niso deležni bolniške podpore drugače, dokler ne pošljejo potrdila od javnega notarja ali mirovnega sodnika. To si dobro zapomnite. Tudi se naznanja članom in člani-cem. da se udeležite vsak mesec društvene seje. Katerega ne bo na sejo vsaj vsak drugi mesec, se bo ž njim bolj natanko postopalo. K sklepu vas pa še enkrat opozarjam na prihodnjo sejo.
Voščim vesele božične praznike vsemu članstvu našega društva in Jednote, ter srečno Novo leto 1927.
Matt Maljevec, tajnik.
Društvo Marije Pomagaj, št.
147, Rankin, Pa.
Prosim vse - članice našega društva, da pridejo na glavno sejo dne 12. decembra ob 2. uri popoldne v cerkveno dvorano. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da bomo kupile novo zastavo, in da naj vsaka članka plača Vv to svrho en dolar. Nekaj članic je ta dolar plačalo za novo društveno zastavo že na zadnji seji; druge pa storite to na prihodnji seji. Na tej seji bo tudi volitev odbora, za prihodnje leto. Katera članica se glavne seje ne udeleži, bo morala plačati en dolar globe. Nikakega izgovora vam ni treba iskati, ker ne bo veljal; izjema Je samo bolezen in nič drugega. Zato prosim vse članice, da pridejo na sejo, da ne bo potem kakega ugovarjanja; jaz bi rada zadovoljstvo vsem.
So sestrski pozdrav,
Mary Chemick, tajnica.
Iz ureda društva sv. Mihalja. br. 163, Pittsburgh, Pa.
Javljam članom i članicam imenovanog društva, da se bu-de obdržavala dojduča sjednica 12. decembra točno ob 1:30 po-podne. Bračo i sestre! Na ovu sjednicu se svi strogo pozivate bez isprike bolesti i važ-nog posla. Ova je poslednja ili godišnja sjednica, na kojoj če se birati odbor za dojdučo godinu 1927; zato bračo i sestre da budete znali, i da si bu-dete izabrali dobar odbor po svojoj volji, koji bude delal na ovome djelu točno, a ne da bude samo uzel delo, da bu za čast nosil i da bude na glasu; a ne takove kad treba delati nema ga; a za čast uzeti, eto ga! Ne glejte na rodbinstvo, niti prijateljstvo, več glejte na dobre katoličke delavne muže, koje si izvoljiju biti za dobrobit društva i njegovog članstva, koji ne budu vodili članstva po rakovom putu, nego do Zlatega kladiva. Sjednica se bu obdržavala v crkvenoj dvorani u Milvalle. » Ne, zaboravite dana i mjesta.
Opomenjam vas isto, da je ovo zadnji asesment, i pazite, da bude svaki svoje prispevke platil, da budu bolj čisfi računi predani novo izvoljenem bdbo-ru. Isto svi oni, koji ste suspendirani, da se i vi prijavite prije nek vama se vreme izla-zi, da svoje dugove podmirite. i da ste opet v naših redova po trjeni. Dalje opomenjam bra-ču i sestre, koji imate kojega novega člana bilo o kom oddel-

dove; još je ovaj mjesec prosta ili badava pristupnina. Več ne budete dobili takove priljike
ne letne seje dne 12. decembra v navadnih prostorih in sicer ob 2. uri popoldne. Na zadnji
nikdje kod vam se sada nudi; redni mesečni seji je bilo skle-a usto za svakega novega člana'njeno, da katera članica se
po $1 nagrade; e to bee muke za pet novi članov ili Članic za Christmas present zlatnik za $5.
Dalje da budete znali, svaka familija dobi en stenski kalen-dar in samski član istotako; to
glavne seje brez važnega vzroka ne udeleži, mora plačati en dolar kazni v društveno blagajno; * izvzete so samo bolne članice in one, ki ta čas delajo v tovarnah. Zato vas vse še enkrat poziv
bude davala naša K. S. K. Jed- ljam, da se prihodnje seje pol-nota za božični dar. Mislim'noštevilno udeležite; imamo za da ih budete dobivali na sjed-j rešiti več važnih točk, posebno niči, ako stignejo iz Jolieta do pa ker bo volitev društvenih
PRESKRB
toga vremena.
Kako sam omenil za sjednicu znate da je bolje, da vas je ve-či broj, i da budete znali sve što se naredi, jer se budu isto krojila društvena pravila, što bude vredilo za cjelo godinu za svakega člana ili članicu na društvenom polju.
U z bratski pozdrav
Matt Brozenič, tajnik
Iz ureda tajnika društva sv Srca Isu&ovega, br. 166, South Chicago, 111.
Štovano bračo i sestre našeg društva: Mogu vam dati na znanje, da čemo uzdržavati go-dišnju sjednicu na 19. decern bra točno u 4 sati posle podne u običnoj dvorani. Molim člane i članice kao braču i sestre, da bi ovoj sjednici svi prisu-stvovali i kao bračo i sestre svaki svoje točno planili, da vam dug ne ide u drugu godinu; nego da se ove godine sve izplati, jer ako bude novi odbor, treba da se njima sve točno da de u ruke.
I još mogu vam javiti, da smo prošle sjednice zaključili, da svaki član mora doči na go-dišnju sjednicu; samo je zapreka delo i bolest, a drugo ništo. Koji ne dojde ovoj sjednicu, biti če globan $1. Bračo i sestre, j a vas ljepo umoljavam, da dojdite svi na dojduču sjednicu, jer če se birati novi odbor za godinu 1927. Pazite, da se bude sjednica izvršavala u le-pom redu!
Primite bratski pozdrav.
Frank Plesha. tajnik.
Poziv na glavno sejo. I^e par vrstic naj zadostuje za članstvo društva sv. Jožefa.l .št. 169 v Collinwood, O
V pondeljek, 13. decembra, ob pol osmi uri zvečer se vrši v Slovenskem Domu na Holmes Ave. sprejem novih prosilcev in prosilk, ter obenem glavna, pomembna, letna seja. Na zad nji seji je bilo sklenjeno, da se bo š<Je na tej seji ukrepalo in sklenilo kakšna kazen se naloži onim, kateri, se te seje ne bodo udeležili. Ker ni mogoče, da bi vsakemu posameznemu članu in članici zabičal v glavo, kako važnega pomena je de-cemberska seja, zatorej želim, priporočam in obenem prosim vse naše članstvo brez izjeme, jla se odločite še danes, da v pondeljek 13. decembra ne greste nikamor drugam, kot na sejo svojega društva.
Ako se je udeležite vsi, ne bo potreba določati nikake kazni in bom v bodoče smelo lahko trdil in povdarjal, da je naše društvo v resnici eno izmed najbolj agilnih pri naši Jednoti. Kaj vsega pride na dnevni red na tej seji, ne bom popisoval, rečem >pa samo tole: Vsi oni, ki se brez tehtnega vzroka ne udeleže glavne seje, so jako slabi člani in članice, in jim je društvo ta deveta briga.
Se enkrat torej poživljam vse skupaj, uslišite vsaj enkrat v letu željo svojega odbora; pridite vsi brez izjeme, da vidimo, kaj lahko naredimo s skupnimi močmi! Z bratskim pozdravoi^,
Frank Matoh. tajnik.'
NAZNANILO IN VABILLO iz urada društva »v. Ane; št.
170, Chicago, IIL Tem potom uljudno vabim vse članice našega druitva, da
odbornic za leto 1927. Pridite vse, da ne bo potem kakega sovraštva pri društvu. Glejte, da si izvolite v urad članice, ki so sposobne opravljati uradniški posel. Katera se te seje ne udeleži, se potem nima pravice pritoževati, da ni bilo na seji kaj prav sklenjeno, ali prava odbornica izvoljena.
Sosestrski iwzdrav,
Antonia Densa, tajnica.
Naznaniio.
Članom in članicam društva sv. Elizabete, št. 171, New Du-luth, Minn., se s tem naznanja, da se bo dne 19. decembra vršila redna mesečna seja. ki bo zaeno tudi glavna letna seja, kjer bo volitev odbora za leto 1927 na dnevnem redu in še več drugih važnih točk. Te letne seje se mora udeležiti vsak član in članica. Na no-vemberski seji je bilo sklenjeno. kdor se ne bo udeležil te seje brez važnega vzroka, plača en dolar kazni v društveno blagajno; izvzeti so le bolniki in oni, ki morajo delati ta dan. To si naj vsakdo zapomni, ker ne bo veljal noben izgovor, češ, jaz sem pozabil, da je seja. Kdor se ne udeleži vsaj glavne seje v letu, je le mrtev član ali članica društva in Jednote, kar je zadnjič omenil v "Glasilu" naš sobrat glavni predsednik. Tak član, ki govori okoli: Kaj meni mar seja; jaz plačam svoje, pa kaj hočem še več? Tak član ni vreden, da je član ali članica društva in Jednote, ker pomisli naj le, da odbor s par člani ali članicami ne more nič važnega skleniti za društvo in Jednoto.
Ce so seje slabo obiskane, zgubi še odbor voljo, katero bi drugače imel delati za korist in napredek društva. Ako je malo članstva navzočega na seji, ter še kaj sklenejo, potem to onim, katerih ni bilo na seji ni po volji. Pridite na sejo, tam ima vsak pravico, da pove svoje mnenje. Isto velja tudi za uradnike. Na sejo jih ni; potem se pa govori: ta ni za ta urad sposoben, oni ne za onega.
Prihodnja seja je vaš dan in si lahko izvolite, kogar hočete. Le to naj še omeniva, da na društvenih sejah in sploh pri volitvah naj se ne gleda na osebnost (prijatelj ali sovražnik), ampak na sposobnost.
Prošeni ste torej še enkrat, udeležite se te seje, komur je mogoče! S sobratskim pozdravom, Josip Jakša, predsednik, Frank Vesel, tajnik.
Camel—največja tobačna beseda vseh časov
V ZGODOVINI kajenja še ni bilč take cigarete kot Camel. Nobena druga cigareta ni bila tako sprejeta v miljon domovih.
< Ko so Camels prišle na svet, sqp prinesle popolnoma novo smisel o zadoščenju in zadovoljnosti v kajenju. Miljoni, ki so poskusili vse, ki bi lahko plačali več, bodo kadili samo Camels.
Camel je najbolj priljubljena cigareta na svetu. Camel kupuje več ljudi kot katerokoli drugo cigareto. Zakaj? Ker Camels vsebujejo najbolj izbran ameriški in turški
tobak. Ker Camels nikdar ne utrudijo olču sa in nikdar ne zapustijo pookusa po cigaretah. Največja svetovna tobačna organizacija dene najboljšo kakovost samo v to cigareto.
Ako hočete imeti najmehkejšo prijetnost, ki je kdaj prišla od kake cigarete, poskusite Camels. Ne glede na to, koliko ste pripravljeni plačati, boste v tem slovitem kajenju našli vse prijetne pojave, ki ste jih iskali v cigaretah.
Preshrbite si Camel!
R. J, REYNOLDS TOBACCO COMPANY. WINSTON-SALEM. N. C.
• i-	*b~u»!)t no>	j
novi odbor za leto 3927 bo vo- obilno udeležbo na naši veselici	Godec, Mary Matejcich, Louis djelovanje. A za tim se naj-
ljen. dne 16. oktobra, prirejeni po-	P. Stark, Frank J. Stark, Frank I jepše zahvalim brači iz Wam-
Pri tej priliki bi vas prosil, vodom dveletnega društvenega	Papish. 'puma, familiji Marič, *J. Duko-
da naj vsak član dovede na to obstanka. Posebno se zahvalim	Znano je vsem, da je bil le-,vič, J. Jarnevič. Horvatin i dru-
sejo po enega novega kandida- vsem'onim, katere so se trudi-	tos v avgustu in septembru našjgim ostalim, koji su £a onako
ku, da ga privedite v naše re-.se polnoštevilno udeležijo glav-
Društvo Marije Pomagaj, št. 174, Willard, Wis. Opominjam vse članice našega društva, da se gotovo udeleže .glavne letne seje, dne 12. decembra. Na tej seji bo na dnevnem redu volitev odbora za prihodnje leto, in še več drugih važnih stvari je za ukreniti.
S sosestrskim pozdravom, M. Gosar, tajnica.
Društvo sv. Martina, št. 178. Chicago, IU. Naznanjam vsem članom našega društva, da se vrši letna seja dne 12. decembra, na katero ste vsi uljudno vabljeni. Iste se mora vsak udeležiti, izjema je samo kak posebno važen vzrok. Na prihodnji seji bo dosti točk za rešiti in tudi
ta, dokler je še prost pristop v društvo, namreč do Novega" leta.
Tudi prosim vse one člane, ki dolgujejo na asesmentu, da stvar poravnajo meseca decembra, da se bo lahko čiste knjige izročilo novemu odboru. Kdor dolguje predolgo, s tem se bo ravnalo strogo po pravilih; naj vsled tega ne *bo nihče jezen na tajnika, kajti to en bo moja krivda.
K sklepu vas še enkrat prosim, da pridete vsi na sejo dne 12. decembra v navadnem prostoru; katerega ne bo, bo moral plačati 50 centov kazni.
S sobratskim pozdravom, John Turner, tajnik.
vsem' onim, katere so se trudile in delale za večji in obilnejši prispevek društvtff Zahvalo izrekam tudi vsem drugim, ki so se udeležili te veselice.
Končno pa želim našemu društvu, da bi z Novim letom bolj rastlo in napredovalo kot je do-sedaj, in da bi se bolj potrudile za pridobivanje novih članic.
S sosestrskim pozdravom, Mary Perme, tajnica.
Iz urada društva Kraljica Maj-nika, št. 194, Canonsburg, Pa.
Uljudno vabim vse naše članice, da se udeležite v polnom številu prihodnje seje dne 12. decembra. Pridite vse pravočasno, to je ob drugi uri popoldne v navadnem prostoru.
Najbolj važna točka prihodnje seje bo volitev novih uradnic za prihodnje leto. Pridite tudi one, katerih nikdar ne vidimo v zborovalni dvorani. Sklenjeno je bilo na zadnji mesečni seji, da katera članica se ne udeleži prihodnje seje brez važnega vzroka, bo morala plačati 60 centov v društveno blagajno.
S pozdravom do vsega Članstva K. S. K. Jednote.
Frances Mohorich, tajnica. -o-
Colorado Springs, Colo. — Dolgo že ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine; torej sem se pa jaz namenil napisati par vrstic z veselim poročilom, da se je te dni tukaj ustanovilo novo društvo sv. Martiua, št.
sobrat glavni predsednik Anton lepo držali i predali na vječni Grdina na počitnicah v Lead- počinak. Ah, brate, brate, naš
ville, Colo., in tudi od tukaj je bilo nas nokaj. da smo ga šli obiskat. Vsa čast njemu za tako dobre nasvete v svrho ustanovitve novega društva. Društvu sv. Martina želim največ uspeha in blagoslova božjega!
Z bratskim pozdravom,
John Vidmar.
mili Marko! Sta ti možemo sada dati? Od nas ti kličemo tri puta: Slava, i neka ti bude lahka ova tuja amerikanska gruda, i neka ti bude vječni pokoj, a od nas gliboko soža-ljenje.
Matt Brozenič,
tajnik i izvjestitelj.
Vabilo na letno sejo. Iz urada društva Marija Pomagaj, št. 190, Denver, Cok>.
S tem prosim članice našega društva, da se polnoštevilno udeležite zadnje seje v tekočem letu, in sicer dne 12. decembra točno ob eni uri popoldne. Ker je treba da se voli nove uradnice za leto 1927, ste cenjene sosestre prošene, da se označene seje udeležite v polnem številu. . Nobena naj ne išče kakega* vzroka, da ne more priti, ker enkrat v letu si že lahko vzame čas, da pri^e na glavno sejo, ki je tudi zadnja v letu. Pri te mse bomo tudi domenile, kdaj bomo opravile skupno božično spoved.
Dalje prosim one članice, ki dolgujejo društvu na asesmentu, da poravnajo zaostali dolg,'213 K. S. K. Jednote, ter upada bo stari odbor lahko čiste mo, da bo dobro napredovalo; račune izročil novemu odboru, j prosilci so ie potrjeni od , vr-
Torej pridite vse članice na se- hovnega zdravnika, in sicer sle- lepom pevanim sv. misom, dajfeS^JTEtS; »k^!*
te polasti dekler n« (spodkoplje zdravja.
Lax tan J« tudi dober Čeprav nimate trakulje.
7n tim <*f> Rev Soriču U ime ! roiUtte »lt.4l sa sdravilo Laxtana. Ne Zia um se nev. ouncu u ime p^jj^,, c. a D. prod«* ga i»o um
Co., 145 Laxal Bid«.. Box XI. Pittsburgh. Pa. Za xavsroranje savojfka dodajte 26«.
roar be j.
(Copy No. «)
Kansas City, Kans. — Ker se nam je približal čas volitev novih društvenih uradnikov in uradnic za prihodnje leto, torej smo dolžne vse članice društva sv. Veronike, št. 115 K. S. K. Jednote. da se polnoštevilno
(Dslje na 5. strani)
Matere, pazite na svoje otroke
Pittsburgh, Pa. — Sa ovime javljam žalosnu vest vsem članom i članicam našeg društva sv. Mihalja, br, 163, K. S. K. Jednote, da je unaglo došla nemila smrtna kosa u našu sredi-nu i pokosila našega vrednega brata Marka Wrdoljak. Naš brat Marko je unaglo umrl 25. novembra u Wampum, Pa., jer se je nesretno zadušil sa plinom (gasom.) Bil je nahlajen in se zaprl v sobu, da se bu ba-njal ili potil; i tako je zaspal, a plin otvoren pustil, i tako ga je zadušilo.
•Naš pokojni brat Marko ovde Pittsburghu zapušča brata i svojih nekoliko znancev, a u starom kraju sestru neudanu. kojoj zapušča $1,000 osmrtnine, za pogreb $300 i za nagrobni spomenik $200. Rodjen je bio 10. februara, 1891 u mjestu Medov Delac, Dalmacija. Pri-stupil je k društvu 8. marta, 1925; bio je član društva i Jednote barem leto i devet mjese-ci. Pokopali smo ga 29. novembra na sv. Nikole groblju	52&k JZTZZLni Millvale, Pa. Vršio se je" lepi' S^^'Jw'SW
Ali »nate da povzročajo vašemu otroku glist« neznosne bolečine? Ali »tate. da potre trakulja vaiemu otroku vse redilne »nori. l:atere bi mora! on ohraniti? Ali ve«te da ie na ti*o<e mol. lena in otrak 'ki trpijo vsled tega. ker ie neuspešno zdravijo aa kako drugo boleznijo. med tam ko jih v resnici muči potastna trakulja ? Vi M morali vedno skrbno gledati na svoje otroke, ako se pri njih pokate tudi najmanjši simptom trak olje. ki je tako običaj-r.a bolezen, in ki se tako rada naseli v ne-ž.lih /irganih otrotkega telesa. Ali vat otrok dobro spi T Ali se otrok ponoči zbudi? Ali »toka kadar spi? Ali joka kakor bi hotel utcti kaki nearnosti? Ali se vedno « prsti v nos dr era 7 Ali morda pljuje kakor odrasel človek? Ali ie vedno utrujen da se sploh nerad igra z drugimi otroci? Ali je njegov obraz bled? Ali ima irne obronke okrog oči. Ali je poreden, nemiren ? Ali <ma včasih napade? To so simptomi, na atere j* trt Sa vedno zelo paski.
T. s oče moških, ienak in otrok ae zdravi t« kako drugo bolesen in sicer neaspetno. datira je njihova resnMu bolesen potast — trakulja. Gotovo znamenje U pota«ti so oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba teka z včasnim izpehavanjem. pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbta, st«gnih in nogah, glavobol, občutek
sprovod po crkvenoj obredi, ko-; ^ ju je Rev. J. G. Sorič obavio sa
jo dne 12. decembra ob eni uri deči:	|bi svako trdo srce ganljivo bilo.
popoldne.	Frank Vidmar, Louis Vid-
Ob onem se tudi zahvaljuje« j mar, John Nolan, Martin Mer-1 društva i članstva najljepše zame cenjenemu občinstvu za j tel, Caroline Stark, Frank J. hvalimo za tako ljepo' svečano

"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja vsak torek.
Lastnina Krenjako-Slovenske Katoliške Jed note v Združenih driavah ameriških.
8U7 St Qair Ave.
Uredništvo in upr* volitve: Telefon: Randolph 3012
CLEVELAND, OHIO.
Za Mane, ni leto
Za nefilant___
Za inozemstvo___
Naročnina
if
.84
1.80 .43.00
OFFICC1AL ORGAN of the
GRAND CARNIOLiAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the '
UNITED STATES OF AMERICA Maifitataed By and in the interest of the Order. _Issued every Tuesday__
OFFICE: lilt St. Clair Ave.
Telephone: Randolph 3012.
CLEVELAND, OHIO.
DRUŠTVENE GLAVNE, ALI LETNE SEJE
Tudi v današnji številki je priobčenih več društvenih naznanil krajevnih društev, s katerimi se opominja in prosi člane k obilni udeležbfbližajoče se glavne, ali letne seje, vršeče se v mesecu decembru.
Kakor skoro vse druge večje podporne organizacije, tako ima tudi naša K. S. K. J. v svojih pravilih določbo, da traja fiskalno leto pri Jednoti in krajevnih društvih od 1. januarja do 31. decembra; v to svrho je treba koncem decembra zaključiti knjige in račune; društva si pa poleg tega volijo še nove odbornike za bodoče fiskalno leto.
Med vsemi sejami krajevnih društev tekom leta je glavna, ali decemberska seja najbolj pomembna; vsled tega se zdi tudi uredništvu "Glasila K. S. K. Jednote" umestno, da priobči na tej strani par tozadevnih vrstic.
V prvi vrsti je treba, da pomislimo vrednost, plemenito načelo in pomen odbora vsakega krajevnega podpornega društva, ki je direktni zastopnik Jednote," in ima v svoji oskrbi mnogo plemenitih nalog. Odbornikih krajevnega društva pobirajo v Jednotinem imenu asesmente za posmrtnino, bolniško podpore, poškodnino in operacije; skrbijo za cT&stojen pogreb pokojnih članov, ali da jih korporativno spremljajo k večnemu počitku. Da, zares sveto, lepo in plemenito delo imajo odborniki krajevnih podpornih društev. Lepšega dela, kakor je delo krščanske usmiljenosti in samaritanstva si sploh ne moremo misliti na tem svetu.	-t
Je pa izvrševanje uradniškega posla pri krajevnem društvu težavno, nehvaležno, naporno in zvezano z nehvaležnostjo. Koliko napornega časa mora n. pr. vporabiti fajnik kakega krajevnega društva, predsednik, blagajnik itd., ako hoče svojo službo vestno izvrševati. Koliko lastnega denarja in časa potroši tekom leta, bodisi že za kare. pri raznih društvenih prireditvah in pri rednih meaečnilvaejahi Za vse to mu pa mečejo morda nekateri "dobri" člani koncem leta polena pred noge češ: ta izrablja društvo v svoje lastna interese, oni celo izrablja društ-vend blagajno? Zopet se črni kakega predsednika: Ti si kriv, da gre društvo nazaj, ker se naša blagajna krči itd. Pri tem pa ne pomisli dotični kritik, da je predsednik društva ravno toliko kriv temtf, kakor vsak drugi član. Kriva je v tem slučaju le nesreča in bolezen, da je društvo morda nazadovalo z blagajno. Proti boFezni in usodi pa ni izgovora!
Nekaterinr odbornikom se tudi predbacuje, da so baš oni zakrivili suspendacijo -tega ali onega člana. Tudi to je grd« laž. Ako je bil kak član med letom suspendan, si je to sam zakrivil, ker se ni ravnal po društvenih in Jednotinih pravilih. Nihče nt sme in ne more pripisovati krivde sodniku, če je obsodil morilca na smrt. Sodnik se je ravnal po izreku porotnikov in po določbah deželne ali državne postave, če bi ne imele države in republike postav za ljudstvo, bi sploh ne zamogle eksistirati; ravno tako je pa tudi s podpornimi društvi in Jednotami.
Le dotičnemu predsedniku, tajniku itd. krajevnega društva smemo reči, da je na svojem mestu, ki gleda v prvi vrsti da se društvena in Jednotina pravila na celi črti od strani članstva izpolnujejo. Kdor se ne zaveda tega poklica ali teh dolžnosti, je bolje, da ne sedi v društvenem odboru, kajti spletkarije in nesloga med odborniki samimi, daje članom slab zgled in je to oVičajno le v škodo društvu in Jednoti. Vsled tega naj se vedno pazi pri izbiranju kandidatov za odborniška mesta, da se za ista izvoli najboljše može, ki so v prvi vrsti dobri katoličani, ki so nepristranski, nesebični, miroljubni, odkritega srca in uglednega značaja, ki so pri seji strogi uradniki, zunaj seje pa prijazni družabniki.
V kolikor je uredništvu našega lista znano, se hvala Bogu lahko ponaša s takimi odborniki veliko število naših krajevnih društev. Poslovanje naše Jednote je šlo tudi v tekočem letu lepo in gladko naprej, kar se imamo zahvaliti v prvi vrsti sedanjim odborom krajevnih društev.
Naša iskrena želja je, da bi naša krajevna društva delovala s svojimi odbori še tako dalje tudi prihodnje leto; to se bo pa doseglo le tedaj, ako se pri decemberskih volitvah izvoli ponovno stare odbornike, ki imajo že prakso v društvenem poslovanju.
H koncu želimo vsem krajevnim društvom kar največ uspeha pri bližajočih se glavnih letnih sejah!
MOJA IZJAVA
Bridgeport, O. — V zadnji številki "Glasila" sem čital odgovor našega predsednika na nek napad v "Glas Naroda," kjer se dolži Father Zakrajška in njega, da je bil na zadnji konvenciji sprejet predlog, da se v bodoče sprejema v K. S. K. Jednoto tudi katoličane drugih narodnosti.
Kdor je že pisal omenjeni dopis, ni imfel dobrega namena, temveč le blatiti dobra imena Father Zakrajšek in Mr. Grdi-na-ta. Resnici na ljubo naj tu-
kaj izjavim, da sem bil podpisani tisti, ki sem označeni predlog pued konvencijo predložil iz dobrega namena, da bo koristil napredku K. S. K. Jednote. Delegati društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., so ga podpirali, osobito se ^e za predlog zavzel sobrat John Germ, bodoči glavni podpredsednik, ki je temeljito pojasnil korist za Jednoto, če se ta predlog sprejme; nakar je bil predlog z veliko večino sprejet, kar je dokaz, da je delegacija po resnem prev-darku spnejela, da je v dobrobit K. S. K. Jednoti in nje član-
stva, če se po zgledu drugih velikih ameriških organizacij da priliko za pristop v K S. K. Jednoto tudi drugim katoliškim narodnostim, ako se zavežejo spolnovati ustavo in pravila naše Jednote.
Vem in prepričan sem pa, da Father Zakrajšek niti glavni predsednik sobrat Grdina nista o predlogu preje znala, tako tudi potem nista dala nobene de-finitivne izjave o njem. Delegacija se je sama potom glasovanja odločila za sprejem predloga. Zato je vsega obsojanja vredno podlo napadanje na glavnega predsednika in Father Zakrajška. Vsak razsoden, dobromisleči član K. S. K. Jednote pa takoj lahko sodi, kam pes taco moli. Nasprotniki naše Jednote dobro vedo, da če bo vstop dovoljen tudi drugim narodom, bo napredek Jednote še toliko povečalo; to jih pa hudo boli, če K. S. K. Jednota raste. Ker si ne morejo drugače pomagati, se pa poslužujejo zadnjih podlih sredstev, da surovo napadajo naše zaslužne in za vse dobro vnete voditelje, v prvi vrsti seveda požrtvovalnega glavnega predsednika in Father Zakrajška.
Članstvo K. S. K. Jednote in vsi zavedni katoliški Slovenci vemo za te grde nakane naših nasprotnikov, vemo pa tudi za velike zasluge, ki jih imata ravno Father Zakrajšek in Mr. Grdina največ za probujo katoliških Slovencev v Ameriki in za velik TOpredek K. S. K. Jednote; zato z ogorčenpstjo obsojamo vse take napade in se toliko večjo vnemo oklepamo naših neustrašenih voditeljev. Le tako naprej! Ako bomo složno pkupaj sodelovali, je ni sile, da bi nam škodila na potu napredka.
Mihaet Hočevar,
bivši delegat društva sv. Barbare, št. 23. ~
£.* t. ■ -0-
Važno priznanje in
izjava.
Sodba člana S. N. P. J.
Naš sobrat Anton Okolish v Barbertonu, O., je nedavno priobčil v "Glasilu K. S. K.-Jednote" precej zanimiv dopis. Njegova izvajanja so našla odmev ne samo med članstvom naše Jednote, ampak tudi med drugimi člani.
Tako na primer je brat Okolish prejel pismo od nekega Člana S. N. P. Jednote, ki se glasi dobesedno sledeče:
"Cenjeni rojak: Jaz sicer nisem član vase slavne K. S. K. Jednote. katero visoko čislam, in njeno glasilo skrbno čitam.
"Vam častitam na vaši razpravi v vašem glasilu št. 46 z dne 16. novembra t. 1. Rečem vam, da ste nravo zadeli! Tako. ste razložili kot je v resnici; pokazali ste fak-ta, ki se ne dajo utajiti. Jaz sem Clan one organizacije (S. N. P. J.), in ko Ijerem njeno glasilo, ki pomagam tudi jaz vzdrževati s mojimi centi — pa se v njem napada kar je meni sveto, namreč vero, Cerkev in duhovnike. Ko take reči čitam, se mi srce krči."
"Rečem in kličem vam: Le naprej, da dosežete centralizacijo! Imate dobrega in delavnega glavnega predsednika. 7. enim članom »ase Jednote sva se že menila o ustanovitvi novega društva K. S. K. Jednote tukaj v naši naselbini. Le žal, da centralizacije minula konvencija ni sprejela. Želim vam obilo uspeha. Sprejmite lep pozdrav f' (Podpis.)
Sodbo, oziroma komentar k tej izjavi, naj si delajo cenjeni čitatelji sami.
-o—i—
V POJASNILO
Kakor znano, je došlo na zadnjo konvencijo v Pittsburgh veliko število pozdravov in ča-stitkr katere se je na sejah pre-čitalo. Na četrti seji sta t?ila med drugim prečrtana tudi pismena pozdrava dveh članic naše Jednote v Jolietu, 111., in si-
cer sestre Antonije Struna ter sestre Mary Pasdertz, spadajoče k društvu sv. Genovefe, Št. 108, K. S. K. Jednote.
Neka zlobna oseba* raznaša lažnjivo vest, da sta označeni dve Članici V svojih pismih na konvencijo priporočale novo ime Jednote, kar pa ni res. Društvo sv. Genovefe nas je naprosilo, naj priobčimo tozadevno pojasnilo na to grdo napadanje in obrekovanje.
Urednik "Glasila," ki je bil zaeno zapisnikar zadnje konvencije, ima ha rokah originalna pisma označenih dveh članic iz Jolieta* katera se glasita dobesedno takole:
"Joliet, 111,, 16. avguste, 1926.
"Najprisrčneje pozdravljam delegate in delegatinje 16. redne konvencije naše slavne S. K. Jednote v Pittsburgh, Pa.
"Mnogo uspeha želim tretji podpredsednici in delegatinjam in vam kličem: Delujte za dobrobit naše dične K. S. K. Jednote!
''Antonija Struna.
"tajnica društva sv. Genovefe, št. 108."
"Joliet, 111., 16. avgusta, 1926. "Mr. Anton Grdina, Pittsburgh, Pa.
"Spoštovani glavni predsednik, gospod Grdina, tretja podpredsednica Mrs. Prisland, ostali glavni odborniki, delegatje in delegatinje:
, "Srčno vas vse pozdravljam kot 26-letna članica Jednote in 20-letna članica društva sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111., in vam želim velik uspeh na 16. konvenciji. Delujte za blagor Jednote in blagor članstva.
"Največja zahvala gre za napredek v prvi vrsti našemu delavnemu glavnemu predsedniku, za napredek ženskih društev pa tretji podpredsednici sestri Mariji Prisland. Pa tudi glavni tajnik in ostali odborniki so delovali po svojih najboljših močeh. Želim, da bi bili vsi zopet izvoljeni; posebno pa uradnica Marija Prisland, ker ona je žena na pravem mestu.
"Priporočam uradnikom in delegaciji, da bi izvolili še dve ženske uradnice v glavni odbor. Ne bo vam žal ali v škodo, ampak -v velik napredek za Jednoto.
"Upam in želim, da vsaj eno uradnico izvolite izmed joliet-skih delegatinj.
"Kličem vsem skupaj: Bog vas živi še "Tfftwgo let! Trikrat 'živijo' za' tvetjo podpredsednico sestro Marijo* Prisland!
Marija Pasdertz."
-o-
Dovoljenje za lov na divjačino in ribe.
Inozemec, ki se je nastanil v Združenih državah, sme iti na lov v treH četrtinah unijskih držav in na ribolov v vseh državah, razun ene —Utah. Le v enajstorici držav ne more dobivati lovskega dovoljenja — hunting license — v ostalih 26 držav pa mora plačevati višjo pristojbino kot lovec, ki je ameriški državljan. Dve izmed držav, ki dajejo dovoljenje tudi inozemcem, omejujeta to pravico le onim inozemcem, ki so lastniki nepremičnin (real estate); te državi sta Massachusetts in New Jersey.
Ženske v državah Colorado, Idaho, Iowa, Missouri, New Hampshire, Rhode Island, South Dakota in Washington, ki ljubijo ribolov, so bolj srečne kot njihoye sestre v drugih državah; ni jim treba nikakega dovoljenja za ribolov. Inozem-ci v državi Massachusetst smejo pač iti na ribolov, ali ne smejo loviti vseh vrat rib. Tako na primer oni ne morejo dobivati dovoljenja za lovenje ja-stogov (velikih rakov), ker je ta delikatesa reservirano državljanom.
V državi Indiana smejo bivši ali aktivni vojaki loviti ali ribariti brn dovoljenj«; v državi New Hampshire pa mora-
jo biti stari vsaj 79 let, d* vlivajo to predpravico.
Čudna je .postava v drtavi Nebraska, ki Sicer dovoljuje, da ae sme inozemeem izdajati lovska licenca, ali na drugi jim izrecno prepoveduje nositi strelno orožje. Pravni department te države, vprašan, kako naj se raztolmači to protislovje, je nekoč izjavil, da za inozemca pač ne preostaje drugo kot rabiti pri lovu lok in puščico ali kako drugo neprimerno orodje. V državi West Virginia in Pennsylvania ne sme inozemec posedovati psa, in zato tudi ne lovskega psa. F.L.I.S.
PTUJ
Na levem bregu Drave, kjer se odraski Slovenskih goric najbolj približajo vinorodnim Halozam, leži 230 metrov nad morjem mesto Ptuj, eno najstarejših mest Slovenije. Nad mestom kraljuje grad, danes posest grofa J. Herbersteina. Ko bi znal grad govoriti, koliko nejasnih dni ptujske zgodovine bi nam razložil, saj je njegova zgodovina tudi zgodovina Ptuja. On je nem, le lopata arheologa nam odgrinja podzemne spomenike rimske Poetovije, listine v zaprašenih arhivih nam rišejo srednjeveški Ptuj — in srednjeveški je bil Ptuj do sredine XIX. stoletja.
Predvsem na desnem bregu Drave, ob zidovju stare dravske struge do današnje Ha j dine, je ležala colonia Ulpia Tra-iana Poetovio, važno garnizij-sko mesto dvema legijama (okoli 12,000 prebivalcev). Na meji med provincama Panonijo in Norikom je imela naselbina tudi večjo carinarnico. Utrjen je bil gotovo tudi grič, kjer leži današnji grad in že zgodaj se je morala na njegovem jugovzhodnem obronku razviti večja naselbina. Zapadni Goti so baje razrušili Poetovijo (378), Atila je s svojimi Huni vihral tod mimo proti Italiji — izpod hunskih kopit se ni več dvignila kolonija. Temna je ta doba — jasnejši dnevi zasijejo Ptuju z naselitvijo Slovanov!
Koncem IX. stoletja ga srečamo v zgodovini v posesti sol-nograškega nadškofa, toda le za kratko dobo. Leta 907. upadejo Madjari in zavladajo tudi nad južno Štajersko in nad Ptujem. Bitka na Laškem polju (955.) prisili Madjare v panonsko nižino, ob njej pa nastanejo razne obmejne marke, med temi tudi "ptujska marka." Solnograški nadškof postane zopet gospodar gradu in mesta, ki se prične bogato razvijati, zlasti pod nadškofom Konradom I. (1106-1147).
"Ptujski gospodje" (rodbina plemiče v, domk najbrž na Koroškem) so kot namestniki nadškofa pogumno odbijali Madjare. Friderik Ptujski jih je leta 1099. pri Veliki Nedelji popolnoma premagal in podaril okoliško ozemlje v čuvanje nemškemu viteškemu redu. V dobi "medvladja" je bil Ptuj zopet v posesti Madjarov, toda samo eno leto. V decembru. 1259. se je prebivalstvo uprlo Beli IV. in priznalo češkega Premisla Otokarja II. za svojega gospodarja.
V nastopu Habsburžanov so nastali spori radi posesti gradu in mesta med Ptujskimi gospodi, Rudolfom I. in solnogra-škim nadškofom, v katerih je slednji zmagal. Lete 1876 .je dobil Ptuj tudi svoje mestne pravice. Madjari so odslej če-sto obiskovali Ptuj, toda brez sreče; razvil^ se je živahna trgovina med 'donavskimi pokrajinami in Adrijo preko ptujskega polja.
Po nikopoljski bitki leta 1396. so Turki upadli tudi proti Ptuju in odpeljali 10,000 vjet-nikov s seboj. Meščani so na novo pozidali razpadajoče mestno obzidje, pomen trdnjave Ptuja je s turško nevarnostjo
rastel. Z lotom 1565. je prišel Ptuj v posest avstrijskih vladarjev in postal deželno knežje mesto. Ptujski gospodje pa so isumrli že lete 1438. Turška nevarnost je še večkrat grozila Ptuju, zato je lete 1660. pustil grof Montecucculi izdelati nov načrt za utrditev Ptuja, ki naj bi dobil 1.3 metrov debelo in 4.5 metrov visoko obzidje. Ta načrt ni bil izveden. Po porazu Turkov pred Dunajem lete 1683. je pričela turška poplava upadati, mesto pa je svoje obzidje obdržalo kljub temu do sredine XIX. stoletja — dokler ni odstranil zob časa in razvoj mesta te spomine preteklosti.
V	tesni zvezi s Ptujskimi gospodi je postanek dominikanskega in minoritskega samosta-samostan je nastal leta 1615. na (13. stoletje), kapucinski Jožef II. je pustil obstoj samo minoritskemu samostanu, ker so očetje minoriti prevzeli dušno pastirstvo župnije sv. Ož-balta, v oba ostala samostana pa so se vselili Martovi sinovi. Marijin steber pred minoritsko cerkvijo je spomin na zmago nad Turki pri Št. Gothardu, Sv. Florijan na istoimenem trgu pa spominja na veliki požar, ki je 1744. upepelil 79 hiš Ptuja. Orfejev kamen (na-zvan tudi "pranger." ker je služil kot sramotni steber) pred gledališčem je rimskega izvora. Največ rimskih izkopin hrani mestni Ferkov muzej (v poslopju za gimnazijo), ostali del pa je pritrjen ob mestnem stolpu.
V	Ptuju je leta 1864. nastala čitalnica, ki je zbirala pod svojim okriljem vse Slovence. Visoko so se dvigali valovi narodnih bojev tudi v Ptuju, zlasti v zadnjih desetletjih, v dobi župana Orniga, ki je, dasi slovenskega pokolenje, mrzil Slovenstvo. Sicer pa se je mesto pod njegovim županova-njem,. posebno vsled ugodnih njegovih zvez, močno povzdignilo. Leta 1900. je štel Ptuj 4,223 prebivalcev, med temi 2,916 Nemcev, 540 Slovencev, leta 1920. 4,449 prebivalcev, med temi 3,607 Slovencev, 780 Nemcev, kar izpričuje najsijaj-nejše "nemštvo" Ptuja.
Mesto, čigar bogati muzej upravlja že nad 30 let muzejsko društvo v prostorih, ki žal, ne ustrezajo namenu, ima popolno realno gimnazijo z internatom "Dijaški dom" za 100 učencev gimnazije in deške meščanske šole, Glasbeno Matico in druge šole. Leta 1925. je zažarel Ptuj v električni luči — vodovod, kanalizacija in zgraditev sodnega poslopja čakajo boljših dni in ugodnejših gospodarskih razmer. M. L,
-o-
SLAVNI TEPCI
Nedavno je bila v Londonu razstava slik, kjer so bile tudi prelepe, dasi nekam čudne sli-' ke Vincenca van Gogh-a, sina holandskega pastorja. Ko je ta mladi, neokretni Hoiandec pokazal nekaj svdjih slik slavnemu francoskemu impresionistu Cezannu, mu jih je le-ta vrnil s pripombo: "Ti si tepec !" Morda da je bil res, kajti živel je neko čudaško življenje in se 37 let star sam usmrtil. Toda 34 let po njegovi smrti* je "tepec" občudovan, umetniki ga prištevajo genijem in časopisje je polno hvale o njegovih delih.
Robert Clive, stvaritelj moderne Indije, je bil prava pokora svojim učiteljem. Štiri razne šole je obiskoval, a povsod so ga smatrali za tepca. Celo njegov oče je obupal nad njim in ker je vedel, da ne bo nikdar nič z njim, ga je poslal v Indijo samo zato, da se ga je iznebil. Toda, kar je tem ustvaril z umom, zvitostjo in silo, ga je razodelo kot genija.
Nelson, zmagovalec pri Tra-falgaru, katerega ime sleherni Anglež izgovarja z najglobljim
spoštovanjem, ft bil eden najslabših učencev v šoli. Tudi Napoleon v šoli ni kazal, da bo kaj izrednega. Vojvoda Wellington, zmagovalec pri Waterloo, je bil kot učenec lenuh, zaspanec in nenadarjen. General Grant in Jackson Stonewall, nasprotna vojskovodja v meščanski vojni Združenih držav ste bila v mladih letih dva lenuha, ki ste maturirala zelo pozno. In celo slavni Sir Isaac Newton je bil v mladosti velik tepec, ter dolgo eedel v prvih dveh šolskih razredih!
£arlyle pripoveduje, da sta bila v istem semestru na univerzi v Edinburgu dva dijaka, eden je bil počasen in je le težavo rinil dalje, drugi pa nadarjen in je z lahkoto obdeloval 'vse probleme. Toda iz tega 'brihtnega" študente ni bilo nič, iz onega počasnega pa je postal Walter Scott. Carlyle pripomni, da najhitrejše rastejo zelnate glave. Darwinu. velikemu naravoslovcu je oče nekoč rekel:
"Ti ne boš za nobeno rabo, samo streljal bi, s psi bi se lovil in podgane zasledoval, svoje žive dni boš ostal tepec, v napotje sam sebi in nadlogo tvpji družini."
Toda ta tepec leži pokopan v Westminstru, kamor polagajo samo največje može Anglije.
Slavni pisatelj Oliver Goldsmith, avtor svetovno znanega romana "The Vicar cf Wakefield," ki je umrl leta 1774., je bil v šoli najzadnejši, vse ga je zasmehovalo radi njegove velike zatelebanosti. Ko je pisal gori omenjeni roman, si je sebe predstavljal, kakršen je bil kot učenec, ko je opisoval Mo-zesa, neumnega vikarjev ega sina, kako je šel na semenj prodajat konja ter ga zamenjal za par zelenih očal. Toda tudi ko je v Dublinu prejel doktorsko čast, je bil zadnji na listi.
-o-
Iz otroških ust.
Tujec: "KolikO je pa star tvoj najmlajši bratec?" - Mala sestrica: "Nič ni star, saj še zobkov in lask nima."
Staro zobovje.
"Kupim 1,000 starih umetnih zob po najvišji ceni. Ali jih imate kaj v zalogi, da jih ne rabite? Dr. N. N."
Dva zvesta.
V Yellowstone narodnem parku se nahaja vodometni vrelec (The Old Faithful Geyser), ki meče redno vsako uro vodo visoko v zrak. Tudi Tri-nerjevo grenko vino se zvesto drži svojega reda s tem, da že v par urah izčisti črevesje. Oba sta torej zvesta. Imejte vedno doma sirom sveta
X - .
itfda
\V ; X V o
M'
jgg
Trinerjevo grenko vino za dober oku8(tek)-, zoper nepreba-vo, zabasanost, glavobol, ner-voznost in druge želodčni ne-prilike. Ali hočete okrasiti svoj dom z lepo večbarvno sliko občeznanega tvrelca "Old Faithful?* Trinerjcv stenski koledar za leto 1927 vam bo prinesel to naravno čudo na vaš dom. Vprašajte vašega lekaruarta za ta koledar, ali pa pošHite lOc za pokritje poštnih stroškov na Joseph Triner Company, 1333 So. Ashfcind Ave. Chicago,. 111. Triner/evo grenko vino je izborno zdravilo. 1 steklenica $1.25. Stekleničko za poskušnjo vam pošljemo po prejemu 15c. Pišite na zgornji naslov.	(Adv.)
k. S* K.
trt
^VF
JEDNOTA
Uittanl]«M t Jolietu, 111., dne 2. april« 1804. Inkorpcrlraaa t Jollitj.
državi Illinois, dne 12. Januarja, 1888. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaia 100.43%; solventnost mladinskega oddelka znaša 135.42%.
Od ustanovitve do 1. novembra 1926, znaša skupna izplačana podpora $2.849,431.00. GLAVNI URADNIKI: • Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 82nd It., Cleveland, Ohio.
II.	podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Mina.
III.	podpredsed. Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Am, fkftkaygaa, Wia. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L Pomožni tajnik: Steve G. Verita, 1004 N. Chicago St., Jeliet, IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111.
Ohio. Bldg.
Duhovni vodja: Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th Stn Cl< Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. 900 Grant St at Sixth Ave., Pittsburgh. Pa.
NADZORNI ODBOR] Frank Opeka, 26— 10th St., North Chicago, IIL John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. John Germ, 817 East MC" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. "A". Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium. Mich. Martin Kremesec, 1941 W. 22nd Place, Chicago, III. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBOR1 John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. John Mum, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Butkovicb, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 3912.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL. dopise, druitvcne vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 8117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
NOVO DRUŠTVO SPREJETO
Novo ustanovljeno društvo sv. Martina, št. 213, Colorado Springs, Colo., sprejeto v K. S. K. Jednoto dne 21. novembra, 1926. Imena članov in članic so:
27878 Vidmar Frank. roj. 1909, R. 17, $500; 27879 Stark Louis P., roj. 1908, R. 18, §1,000 ; 27880 Vidmar Louis, roj 1907, R. 19, S500; 27881 Godec Frank, roj. 1907, R .20, $500; 27882 Stark Frank J., roj. 1906, R. 20, $1,000 ;27883 Nolan John. roj. 1904, R. 22, $500; 27884 Papish Frank, roj. 1884, R. 43, $500; 27885 BarteP Martin, roj. 1879, R. 47, $500; 14424 Stark Cafoline, roj. 1810, R. 17, $1,000; 14425 Matejcich Hary, roj. 1902, R. 25, $500. Dr. šteje 10 čl.
Josip Zalar. glavni tajnik. -O-
(Nadaljevanje iz 3. strani)
vam voscim praznike.
vesele božične
John Ujčič,
oskrbnik dvorane.
udeležimo prihodnje seje, in si tako izvolimo odbor ki bo
v pravi sosestrski slogi delal;	-
za korist društva. Ne, kakor	Lorain, O. — Cenjeno član-
se je tuintam slišalo: Ne gTem	stvo društva Najsvetejšega
na sejo, saj brez mene tudi la-	Imena: Uljudno se vsem sku-
hko odbor izvolijo.	paj in vsakemu posebej nazna-
Cenjene sosestre, volimo vsa-	nja, da bomo imeli prihodnjo
ka po svoji vesti, in izberimo si dobre uradnice; me ne ma-
ramo odbora, da se bo med se- potem popoldne ob 3. uri je pa boj prepiral in sovražil, ker to seja v šolski dvorani kakor po škoduje društvu, kakor se je to navadi. Na tej seji boste sli-že zgodilo. Vsaka uradnica naj šali kaj nam bo3ta naša dele-svoj urad vestno izpolnuje. Ce gata poročala o katoliški kon-
bi katera uradnica odstopila, aii radi boiezni ne mogla po-
sla izvrševati, se naj dela J>o pridete vsi, ker imamo nekaj pravilih, naj jo nadomestuje le važnega za ukreniti, društvena članica, ne pa kakor Voščim dični K. S. K. Jedno-
se je zgodilo, da je oseba nepri-padajoča v društvo, pregledovala društvene knjige. Kako nepravilno in žalostno je, da se je celo pripustilo zastopati društvo in nositi društveni pas osebi, ki sploh ne spada v na-
šo slavno Jednoto, še manj pa; žične praznike ter srečno in
v društvo. In ker naše društvo šteje 130 članic, zakaj vse to? Odgovorite same drage sosestre.
Torej glejmo in glejte, koga si izvolite v odbor. Članica od ustanovitve društva.
Barberton, O. — Kakor vsako leto, tako tudi letošnje leto se bliža svojemu koncu. Mesec december je že potrkal tudi na vrata naše zborovalne dvorane, opominjajoč nas, da bo treba voliti nove društvene uradnike, ki prevzamejo svoj posel v letu 1927.
Članstvu naših društev komur količkaj bije srce za dobrobit in bodočnost društva, želim, da so decemberske seje polnošte-vilno vdeležene. Istega gesla se poslužujejo tudi naše slovensko samostojno društvo "Domovina," ki poziva članstvo, da se vsi, od prvega do zadnjega
uspešno Novo leto. S pozdravom,
Frank Zehel,
predsednik društva Najsvetejšega Imena.
Brooklyn, N. . Y. — Pred kratkim so se združila naslednja tri brooklynska društva v, svrho, da imajo skupno dvorano za svoje seje in zabave: društvo sv. Jožefa, K. S. K. Jednote, društvo sv. Petra, J. S. K. Jednote ter pevsko in dramatično društvo "Danica." Ta društva so ustanovila poseben klub po imenu "Slovenski klub J. P. D."
Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se priredi v klubovi dvorani veselico na Silvestrov večer 31. decembra in sicer za pokritje stroškov dvorane. Veselica se bo vršila na 92 Morgan Ave., Brooklyn, N. Y., v dvorani označenega kluba. Na to veselico že danes opozarjamo udeležite seje dne 12. decern- vse brooklynske in newyorške
Slovence! Dobro nam došli!
Matija Cur^ tajnik slov. kluba J. P. D.
bra ob eni uri popoldne. Ases-.mente se bo pričelo pobirati že takoj po 12. uri. Sedanji odbor si je v svesti, da se bo naš klic slišal in tudi vpošteval med članstvom.
Pozdrav vsem članom in članicam društva "Doižovina" in
hvalni večer Klub katoliških mož (Catholic's Men's Club), ki je trajal od 6. ure pa do polnoči. Smelo trdim, da na tako prijetni zabavi še nis4m bil zadnjih 18 let; saj nas je bilo tudi lepo število udeležencev skupaj od blizu in daleč.
Naj prvo so bili na programu govori. Mr. John Golob iz Hib-binga se je pri tej priliki izkazal za pravega mojstra govornika; za njim je pa nastopil naš dobroznani senator Hon. George H. Lommen. V resnici povedano, tako krasnih in ganljivih govorov nisem slišal že več let. Zatem je sledila v stranski sobi izborna večerja, katero so nam nepričakovano priredile dve znane kuharice. To vam je bila prava pojedina kakor na kaki gostiji. Vsa čast, hvala in priznanje tema kuharicama!
Seveda, pravo zabavo brez muzike bi se tudi pogrešalo. Za to je pa skrbel naš dobroznani muzikantar Tone Japel, ki je spravil vse mlado in staro pokonci s svojimi mičnimi komadi. Tako smo se vrteli kot 20 letni mladeniči. Da, mojster Tone mi je isti večer ves revmatizem pregnal brez kake medicine. Hvala mu zato! Hvalo izrekam tudi Mr. Martinu Stepanu in Mr. John Mikli-ču mlajšemu, ki sta vse tako v redu držala. Ce boste še kaj takega priredili, pa mi zopet naznanite, kajti oni sestanek mi bo ostal vedno v prijetnem spominu. S pozdravom,
Joseph ErchulI. -o-
KAKO NAPRAVI PAJK PAJCEVINO
Navidezno enostavhe pajče-vinaste tvorbe vzbudijo takoj v nas največje začudenje, ako njihov nastanek malo pazlji-vejše razmotrivamo. Kadar si hoče napraviti pajek novo mre-žb, zlčze na kak zvišen prostor, izloči iz svojih žlez dve tanki nitki, ki jih na pripravnem kraju pritrdi. Nato se spusti navpično navzdol in sicer tako, da pri tem izločuje neprestano iz svojih žlez ter podaljšuje prvotni nitki. Navidezno pa izgleda, kakor da bi se pajek po že iz-gotovljenih nitkah spustil navzdol. Eno obeh nitk zopet dobro pričvrsti kje na spodnjem koncu, drugi konec nitke pa pusti plapolati v vetru toliko časa, dokler se ne zatakne ob strani na kakem predmetu. Takoj nato se spusti do onega mesta, kjer tudi to nitko dobro pričvrsti. Tako naprede polagoma v obliki žarkovja vse polno nitk. Ko je to izgotovljeno, zveže vse te žarke z nitkami približno v obliki koncentričnih krogov. To sicer zelo težavno delo je pajku zelo olajšano, ker ima tako dolge noge. Velike presledke med posameznimi nitkami enostavno prekorači in izdeluje mrežo naprej kot da bi imel pod seboj popolnoma trdno podlago. Svoje bivališče si izbere pajek v najbolj pripravnem kotičku, odkoder ima vedno pregled čez vso mrežo. Svoje skrivališče zakrije na vseh straneh z jako gosto pajčevino, le na enem koncu pusti majhno odprtino.
Celo tako pajčevinasto omrežje ižgotovi pajek v eni sami noči. Se čudovitejše je delo prodnega pajka, ki živi v vodi, pa diha kot bi bil v prostem zraku. Ta si napravi nekak potapljalni zvon v obliki oreha, ki je izdelan iz tako fine pajče-vine, da ne propušča zraka. Zračne mehurčke na vodni površini obda s pajčevino in jih tako spravi pod vodo v svoj potapljalni zvon. Teh nabere mnogo, ki se potem naberejo in zgoste vsi v zgornji . polovici zvona, v katerem prebiva vodni pajek:
Soudan, Minn. — Naj mi bo	-o-
dovoljeno na kratko poročati o TURŠKI POLICIST lepem družabnem sestanku, ka- Neki angleški - časopis daje terega nam je priredil na Za-j lekcije angleškim šoferjem, ki
se vedno pritožujejo, da je na primer londonska policija pre-/ stroga napram njim. Med drugim jim svetuje, naj gredo v Carigrad, kjer je policija oborožena z deskami, v katerih je nabitih polno žebljev. Ce se policaju zdi, da avtomobil vozi
prehitro, pa vrže neposredno pred avtomobil desko na tla. Seveda vsak šofer skuša avtomobil ustaviti, da ne bi predrl pneumatike. Če se mu to ne posreči, je dokaz, da ima slabe zavore in šofer ali lastnik avtomobila je kaznovan.
KLJUČ ZA BRANJE KITAJSKE PISAVE
Tolmač priseljeniškega urada v San Franciscu, Endicott Gardner, je po štiridesetletnem delu izdelal knjigo, ki naj pripadnikom evropsko ameriškega kulturnega kroga olajša branje
kitajske pisave. Na 150 straneh je v pregledni obliki zbranih 3,227 jezikovnih korenov, iz katerih je sestavljenih vseh — po Gardner je vi statistiki — 44,444 besed in pismenk kitajskega jezika.
nedeljo dne 12. decembra zopet skupni spoved in obhajilo;
venciji, ki se je nedavno vršila v Clevelandu. Prosim vas, da
ti. glavnim odbornikom, vsemu članstvu, posebno pa društve-nikom sv. Cirila in Metoda, št. 101 v Lorainu, in društvu Najsvetejšega Imena fare sv. Cirila in Metoda, ravnotako celi fari, vsem zdrave in vesele bo-
v v* -. ' ■ ■*
4« / •« t *
! ■* * *
Važno naznanilo
Odprtija našega novega 1927
CHRISTMAS CLUB
»	•	r	-	. •
za varčevanje denaija
s*
LaheK način
99
Iskreno ste vabljeni, da se sedaj pridružite Božičnemu klubu z drugimi vred. Lahko začnete z 1 c, 2c, 5c, 10c, 25c, 50c, $1.00, $2.00, $5.00, $ 10.00, . $20.00 ali
t*
več.
Nič naklad, nič kazni, nič barantanja.
Naš Božični Klub je načrt, ki vsakomur pomaga, da si nabere denar za Božič, počitnice, davke, zavarovalnino, investiranje ali osebne potrebe.
Ta klub je namenjen, da vas uči in vam pomaga varčevati s tem, da redno vlagate v hranilnico del vašega zaslužka. Ta navada, katere se tako lahko primete, postane stalna ter neprecenljive vrednosti za bodočnost.
Naš Božični klub ni samo' za one, ki služijo denar, pač pa tudi za trgovce ter profe-sijonelne može in žene, ki bi radi spravili skupaj "pripravljen denar", ki se ga lahko rabi v slučaju potrebe.
Načrt kluba je zelo priprost: samo prinesite svoj prvi vložek, in tako postanete član.
Plačujete vsak teden ali pa vnaprej.
Sledeča tabela vam razloži posamezne razrede:
NAČRT ENAKEGA PLAČEVANJA:
VEČAJOČI SE NAČRT:
Vložite prvi teden cent, drugi 1r M7rpd teden 2c, -in vsak teden cent XV lazilcu yeč in v 5o tednih imate........
. Vložite 2c prvi teden, 4 cente On rnvraA drugi teden, in vsak teden dva CAj 1461CU centa več, in / 50 tednih ^^^^imate ...................-....................
Vložite 5c prvi teden, drugi ra7rod teden 10c, povečajte za 5c UL KUilGU vsak tc(jcn in v 52 tednih
imale ........................................
. Vložite pni teden 10c, potem
Ilir rflzrpfl 20c, in 10c več vsak teden, in IUV KMilCU v ^ tednih imate ..................
$ 12.75
i?
$ 2550 H.75 127.50
ZMANJŠUJOČI NAČRT:
Vi začnete z največjim plačilom in zmanjšujte vsak teden. To so jako priljubljeni razredi pri mnogih.
25c razred »r^J?!^ $ 12.50
50c razred Vl0ži,e vsak tedcn 500 in v 50
$1 razred
tednih imate
Vložite vsak teden SI.00 in v
50 tednih imate
$2 razred v,oiife vsak ,edcn S2 00 in v
50 tednih imate
$5 rozred Vl0žite vsak ,eden :?5'00 in v
I k *K. -*, J
50 tednih imate mm
Vložite vsak teden S10.00 iq v
25.00 : 50.00 100.00
250.00
" ,» j., •
$500.00
$10 razred 50 tednih imate
""......* dWIl / <W ' »P- W1«***
$20razred	1,000.00
Vi dobite tudi 4 procente obresti.
PRIDRUŽITE SE NAŠEMU BOŽIČNEMU KLUBU SEDAJ
The North American Banking & Savings
Company
. .	. 3| ^II' .;'	'	>
62. cesta in St. Clair Ave.
POLJUDNA KEMIJA
Spisala
Fr. IVnsor in dr. A. Itatajec
*	3. Soli.
Kisline in osnove imajo, kakor smo videli, vobče popolnoma si nasprotujoča svojstva. Dočim kisline na primer modro lakmusovo tinkturo porde-Če. jo osnove zopet pomodre. Kaj pa se zgodi, če kako kislino zmešamo z osnovo? Poglejmo! Natrijevemu lugu. v katerega vtaknemo kos modrega lakmusovega papirja, polagoma dolivamo razredčene solne kisline. Dokler v tekočini prevladuje lug. ostane lakmusov papir moder, ko pa nakapa-mo vanjo dovolj kisline, se v trenutku pordeči. Ce sedaj zmesi prav previdno dolivamo lugu kapljico za kapljico, dobimo končno tekočino, ki ne pomodri rdečega in ne i»ordeči modrega lakmusovega papirja. Tekočina je postala nevtralna. Ako jo postavimo na gorko peč. da voda izhlapi, ostane na dnu bela kuhinjska sol. Solna kislina je sestavljena iz klora in »vodika, natrijev lug pa iz natrija. vodika in kisika. Klor kisline in natrij luga se združita v kuhinjsko sol aH natrijev klorid, vodik in kisik pa dasta vodo. ki izhlapeva.
Iz ugašenega apna ali kalci-je.Vega luga in fosforove kisline se napravi bela, moki podobna snov, ki jo dobimo tudi. ako zdrobimo v ognju zgorele kosti. Ta snov je sestavljeaa i/ fosfora, kalcija in kisika ter ima popolnoma drugačna svojstva. nego jih imajo kisline ali osnove. Imenuje se fosforovo ki*lo apno.
Podobnih snovi je v naravi brez Števila. Vse so nastale iz kake kisline na eni strani in kake osnove na drugi strani. V kejniji se vsaka taka spojina imenuje sol. Zato v^e. km* ae s kako osnovo spo/i v sol.—'Smd-1 mijemo kislino, vse pa, kar s kako kislino tvori sol. osnovo. Kisline in osnove so lahko trdne. tekoče in plinaste, lahke spreminjajo rastlinska barvila ali pa tudi ne. Zaradi tega tudi silicijev dioksid ali rf&vadn pesek prištevamo h kislinam. Ako ga pomešamo z apnom ali kalijem in zmes v ognju raztopimo, dobimo sol. ki ji pravimc steklo. Iz istega razloga moramo tudi klorov in fluorov vo-dikovec šteti med kisline, ker se z osnovami spajata v soli. Prav tako sta pa tudi amoni-jak in anilin pravi osnovi, ker s kislinami tvorita solL Iz amonijaka in solne kisline se razvija bela, v vodi topljiva sol salmijak, ki ga gabijo na pri mer kleparji za Spajanje pločevine. Iz anilina in žveplene ki sline pa izdelujejo izredno lepo barvilo, ki ima svojstva soli ii> se imenuje žveplenokisli an: lin.
Kadar torej v kemiji govori mo -o soleh, ne smemo misliti na okus, barvo in druga svojstva kuhinjske soli. Mnoge soli niso kuhinjski prav nič podobne. Saj imamo soli, ki so modre barve, na primer bakrova galica. druge zelene, na primer železova galica, zopet druge rumene, rdečkaste ali vijoličaste itd. Prav tako je z okusom. Nekatere soli so omled-nega, zoprno osladnega okusa, druge pekoče, tretje zopet trpke kot lesnike. Premnoge pa so vobče brez okusa, tako na primer sol, ki jo dobimo iz sežganih kosti, ali pa sol. iz katere napravljamo žgano apno, to je apnenec.
Vsaka sol ima svoje posebno ime po kovini osnove in kislini, jz katerih je nastala. Soli žveplene kisline se imenujejo žve-pl^nokisle soli ali sulfati. Sadra ali mavec se tvori iz kalcijevega oksida in žveplene kisline'; zato ji pravimo žveplenokf-sLt kalcij ali kalcijev sulfat. Gllvberjev^ sot'je žveplertokisli natrij SlT natrijev sulfat, modra galica žveplenokisli baker
ali bakrov sulfat, grenka sol žveplenokisli magnezij ali magnezijev sulfat, itd.
Poleg enostavnih imamo tudi sestavljene soli. Tako je za poljedelstvo prevažni kajnit dvostroka sol kalijevega klorida in magnezijevega sulfata. Najbolj znane dvostroke soli pa so gaiuni. Navadni kalijev galunsestavljen iz kalijevega irfaluminijevega sulfata. Uporabljajo ga v barvarstvu, stro-jarstvu. zdravilstvu itd. .Beli natrijev galun je natrijev in aluminijev sulfat, rumenkasti železov galun pa kalijev in železov sulfat.
Soli, ki se tvorijo iz fosforove kisline in kake osnove, se imenujejo fosforovokisle soli ali fosfati. Najvažnejša med njimi je kalcijev fosfat. Raznovrstne rastline zlasti žitarice, vsako leto iz zemlje posrkajo veliko fosforovokislih soli. • Da ostane rodovitna, jih moramo zemlji vračati v obliki različnih fosfatnih gnojil. Izprva so za to rabili živalske kosti, ki vsebujejo mnogo fosforovokislega apna. Sežgane in v mokp zmlete kosti spremeni žveplena kislina v kostni superfosfat. Dandanes pa se rabi kot umetno gnojilo večinoma kalcijev fosfat, ki ga pridobivajo iz rudninskega fosforita in z žvepleno kislino predelujejo v lahko topljiv superfosfat.
Iz ogljikove kisline in osnov se tvorijo ogljikovokisle / soli ali karbonati. Najvažnejša og-Ijikovokisla sol je kalcijev kar-ijonat, to je navadni apnenec ali marmor. Vsakdo pozna tudi sodo in pepeliko. Prva je natrijev, druga pa kalijev kar-lx>nat. Obe se rabita pri pranju in izdelovanju stekla in mila. Poleg navadne sode pa imamo tudi tako zvano jedilno sodo ali natrijev bikarbonat. Razlikujeta se v tem, da je navadna soda sestavljena iz natrija. ogljika in kisika, jedilna soda pa poleg teh vsebuje tudi še vodik. Natrijev bikarbonat se rabi za izdelovanje penečih se pijač in v zdravilstvu.
Soli, ki se tvorijo iz solitrne kisline, so solitrnokisle soli ali nitrati. Med njimi sta najvažnejša natrijev nitrat ali čilski soliter in pa kalijev nitrat ali kalijev soliter. Velike množine čilskega solitra imajo kraj« ob zapadnem obrežju Južne Amerike. Iz njega in silvina ali kalijevega klorida izdelujejo kalijev soliter, ki je zelo dragoceno umetno gnojilo. Največ pa ga porabijo za izdelovanje črnega smodnika, ki je zmes 75'r kalijevega solitra, 13r,x žvepla in 12 T« oglja.
Iz silicijeve ali kremenove kisline in osnov se tvorijo kre-menovokisle soli ali silikati, ki so glavne sestavine naše zemeljske skorje. Kamenine, ki tvorijo največja pogorja, so namreč zmesi različnih silika-tov. Granit na primer je zmes živca, kremenjaka in sljude. Živec sam pa je zopet sestavljen iz aluminijevega, kalcijevega in kalijevega silikata. Kremenjakwlie čista kremenova kislina ali silicijev dioksid. Sij uda je v glavnem sestavina aluminijevega in magnezijevega silikata.
Soli, ki se tvorijo iz solne kisline, se imenujejo kloridi.
uporabo očistiti. V ta namen v zmes izkopljejo velike jame in vanje napeljejo vode. Sol se v vodi topi, druge snovi pa ostanejo na dnu.
To slano vodo potem varijo v velikih železnih ponvah in iz nje pridobivajo tako zvano varjeno sol. Ponekod iz zemlje izvirajo studenci, ki vsebujejo šest do deset odstotkov raztopljene soli. Take slanice ima na primer Dolnja Tuzla v Bosni. Slanico najprej napeljejo čez sklade trnja in vejevja, kjer izhlapi toliko vode, da vsebuje kakih 24 "r soli, nato pa jo varijo, v železnih ponvah. V morski vodi je poleg kuhinjske soli raztopljen tudi magnezijev klorid in magnezijev sulfat. Zato ima morska sol vedno nekoliko grenak okus. Množina soli. ki jo vsako leto po-užijejo ljudje in živali in ki se polek tega porabiti za izdelovanje solne kisline, stekla in vseh drugih natrijevih soli, je naravnost ogromna.
PETO POGLAVJE Hranitev rastlin.
1. Asimilacija.
Za življenje in uspevanje vsakega živega bitja sta potrebni dve stvari: zrak za diha nje in hrana za razvoj in obstoj njegovega telesa. Kakor ljud je in živali skozi pljuča, tako tudi rastline skozi mnogoštevilne reže v listih vdihavajo zračni kisik in izdihava jo ogljikovo kislino. Od tega dihanja popolnoma neodvisno in za rast-prav tako važno pa je še neko drugo dihanje. Skozi reže na spodnji strani listov namreč rastline neprestano vsrkavajo iz zraka tudi ogljikovo kisliho ki jo zrnca njihovega lastnega zelenila ali klorofila pod vpli vom solnčne svetlobe in gorko-te razkrajajo v ogljik in gorko-te razkrajajo v ogljik in kisik Cisti kisik rastline skozi listne reže zopet izločujejo < v zrak ogljik pa obdrže Tn ga z vodi kom, dušikom, kisikom in žve plom, ki jih v raznih spojinah srkajo iz zemlje pretvarjajo v tako zvane organske snovi. To pretvarjanje neživih, rudnin skih snovi v žive, organske snovi, ki se vrši edinole v rast linskem telesu, se imenuje pri likovanje ali asimilacija. Naj važnejše hranitve, to je ogljik dobivamo torej rastline iz zraka, druge prvine pa. iz katerih je poleg ogljika sestavljeno rastlinsko telo, to je vodik, du šik. kisik, žveplo, fosfor, kalij kalcij, magnezij in železo, jim daje zemlja.
' 2. Organske snovi.
Organske snovi, ki se tvorijo v rastlinah, delimo v beljakovine, tolšče in ogljikove hidrate. Beljakovinam prištevamo veliko število sorodnih, zelo zamotano sestavljenih snovi, ki vsebujejo nekako 53% ogljika 7% vodika, 16 'r dušika, 23^t kisika ffi lri žvepla. Take snovi žvepla. Take snovi so v semenju žita, graha, fižola in leče, v rastlinskih sokovih itd Ker so zelo nestanovitne in spremenljive, pospešujejo raz krojevanje zamrlih rastlin. Tolšče so brez dušika; sestavljene so torej samo iz ogljika, vodika ih kisika. Glede na kemični ustroj so spojine glicerina in tolščnih kislin, na primer palmitinske, stearinske in oljne kisline. Delimo jih v trdne
Za nas najvažnejša sol, to je<|tolšče. na primer loj, maslo itd.,
ter v tekoča olja, na primer la-neno, bučno olje itd. Ogljikovi hidrati so sestavljeni iz istih prvin kbkor tolšče, a se od njih razlikujejo v tem, da vsebujejo vodik in kisik v istem razmerju kakor voda. to se pravi, da je v njihovih molekulah dvakrat toliko vodika kakor kisika. Prav zato se tudi imenujejo ogljikovi vodani ali hidrati. Najvažnejši med njimi so razni sladkorji, kakor trsni, grozdni in sadni sladkor, škrob, sta-ničnina ali celuloza itd. 3. Rudninske snovi. Poleg beljakovin, tolŠČ in ogljikovih hidratov pa vsebujejo
kuhinjska sol, je natrijev klorid. V naravi je kuhinjska sol izredno razširjena, bodisi v debelih skladih v zemlji kot kamena Sol, bodisi kot raztopni-na v jezerih in morjih. Zemeljski skladi soli so ostanki davno izsušenih velikih celinskih jezer ali pa morskih zalivov. Kamena sol je pontjkod popolnoma čista in takoj porab-ljiVa na primer v Bohinji in Vjeličkl na Poljskem ali pri Stassfurtu na Nemškem, drugod pa je pomešana z glino, apnom in sadro, na primer v Salzkammergutu na Avstrijskem. Tako sol je treba pred
rastline tudi vodo in razne rudninske snovi. Sveže rastline ne gore, ker je v njih preveč vode. Šele ko voda izhlapi, se organske snovi vnamejo in zgo-re, dočim rudninske snovi ostanejo v pepelu. Te snovi dobivajo rastline z vodo vred iz zemlje. Njihove korenine in koreninice, ki se po zemlji raztezajo na vse strani in so s prstjo v najtesnejši zvezi, srkajo iz nje vodo in v njej raztopljene rudnine. Po tenkih žilicah rastlinskega telesa prodira ta voda v vse njegove dele tja do zadnjega lista. Raztopljene snovi služijo rastlini za hrano, voda pa iz njenih listov polagoma izhlapeva.
Vodika in kisika je vedno dovolj v vodi, kisika poleg tega še v zraku in kemičnih spojinah. Dušik sprejema večina rastlin v solitrnokislih in amo-nijakovih soleh. Samo stročnice ali metuljnice, na primer grah, fižol, detelja itd., spre jemajo po posredovanju posebnih bakterij ali glivic dušik naravnost iz zraka, ki kroži po zemlji. Njihove korenine imajo namreč majhne gomolje kjer imenovane bakterije zrač ni dušik pretvarjajo v solitar-nokisle spojine. Žveplo prihaja v rastline z raztopljenimi sul fati, fosfor pa mu dovajajo raz lični fosfati. Kalijeve, kalcijeve, magnezijeve in železove soli se dobe povsod, četudi ne vedno v zadostni množini.
Odkod pa dobiva zemlja vse te za rastline neobhodno potrebne snovi? Iz različnih ka menin, ki deloma radi oiročine in mraza, deloma radi dežja m suše, deloma pa radi ogljikove kisline, ki je v vodi in zraku neprenehoma preperevajo m se polagoma spreminjajo v prst.
4. Gnojenje.
Za kmetijstvo je posebno važno dejstvo, da različne rastline ne potrebujejo vseh hraniv v enaki meri. Tako na primer repa. krompir, detelja itd. rabi jo veliko kalija, dočim žita potrebujejo posebno veliko fosforove kisline. Da torej poljedelec doseže kolikor mogoče bogat pridelek, ne sme v isto zemljo leto za letom saditi ali sejati rastlin iste vrste, ampak jih mora menjavati. Prvo leto na primer vseje pšenico, drugo leto posadi krompir, tretje leto pride na vrsto ječmen, četrto pa detelja. Pri napetem izkoriščanju pa bi zemlja vkljub temu polagoma opešala, ako ji ne bi z gnojenjem vračali porabljenih redilnih snovi. Da zemlja ostane trajno rodovitna ji moramo dovajati zlasti fosfora, kalija in dušika, ker drugih za rastline potrebnih prvin navadno ne pogreša. To pa dosežemo s tem, da jo gnojimo s fosforovimi in kalijevimi solmi ter dušikovimi spojinami.
Naj navad ne j še in najbolj razširjeno gnojilo je hlevski gnoj, ki ga tvorijo trdni in tekoči živalski iztrebki in steljs. Hlevski gnoj vsebuje nekako 0.5'r dušika, 0.5r/c kalija in 0.25 ^ fosforove kisline. Kakor vsaka organska snov se tudi gnoj polagoma razkraja v ogljikovo kislino, vodo, amoni-jak in žveplov vodikovec. Vse te plinaste snovi uhajajo v zrak, z njimi pa tudi dušik in žveplo, kf sta dragoceni rastlinski hranivi. Mnogo vrednosti izgubi gnoj tudi tedaj, če se iz njega izceja gnojnica, v kateri so raztopljene redilne snovi. Zatp mora imeti gnojišče ne-propustljiva. iz ilovice ali betona napravljena tla, gnoj pa je treba dobro stlačiti in ga vča sih potrositi s prstjo ali mavcem, ki plinaste snovi vpija in zadržuje.
Izdatnejša nego hlevski gnoj pa so umetna gnojila. Fosfor v obliki fosfatov dajejo živalske kosti, fosforit in Tomaževa žlindr^. Kosti so večinoma sestavljene' iz fosforovokislega apna. tolšče in kleja. TolšČf se iz njih izloči z bencinom* klej pa z močno segreto v6dno
paro. Tako očiščene kosti potem sežgo in zmeljejo v droben prah, ki ga žveplena kislina spremeni v kostni superfosfat. Po vsej zemlji zelo razširjena rudnina fosforit ali apati je sestavljen večinoma iz kalcijevega fosfata, ki 8e pa v vodi ne topi. Zato ga v tovarnah za umetna gnojila meljejo in nje-goVo moko mešajo z žvepleno kislino. Pri tem se fosforit pretvarja v zmes kalcijevega sulfata in lahko topljivega kalcijevega fosfata, ki ga prodajajo kot rudninski superfosfat.
Tomaževo žlindro pridobivajo kot stranski pridelek pri izdelovanju jekla iz sirovega železa po tako zvanem Bessemer-jevem ali Thomasovem načinu. Ker vsebuje zelo veliko lahko topljivega kalcijevega fosfata, je ni treba predelavati z žvepleno kislino. Rabi se posebno za gnojenje travnikov.
Kot kalijevo gnojilo je bila da leta 1860 znana edinole pe-pelika ali kalijev karbonat. Ker so pa takrat pepeliko izdelovali samo iz pepela, in so jc rabili tudi pri izdelovanju stekla in mila, je bila zelo drago gnojilo. Dandanes pridobivajo za gnojenje potrebne kalijeve soli iz povrhnin, ki v debelih skladih pokrivajo solna ležišča v Stassfurtu na Nemškem. Te povrhnine vsebujejo silvin ali kalijev klorid, potem kajnit, ki je sestavljen iz kalijevega klorida in magnezijevega sulfata in končno karnalit, ki ga tvorita kalijev in magnezijev klorid. Kako velikanskega pome te kalijeve soli za kme tijstvo, lahko sklepamo iz tega da so v Stassfurtu pred vojske vsako leto predelali čez dva mi Iijona ton (ena tona je 1,00C kilogramov) kajnita in čez tr milijone ton drugih kalijevih
_ k .
VESTI IZ JUGOSLAVIJE.
roparski umor V dobli
C ah pri Črnomlju
Cnwmelj, 21. oktobra. — Belo Krajino je pretresel zopet nov zločin, ki se je dogodi predsnočnim. V Dobličah, ne daleč od Črnomlja, je v četrtek zvečer okrog 19. začela nenado ma goreti samotna hiša me< Dobličami in Maverlenom. Hi ša je bila last posestnika Matije Kobetiča, rodom iz » Kočevja. Ljudje so hitro prihitel na pomoč. Toda ko so dospel do hiše, so opazili, da v hiš. leži stari posestnik. Izvlekl. so ga in uvideli, da je mrte\ in da je bil umorjen.
O dogodku je bilo takoj ob-veščeno orožništvo, ki vodi se daj preiskavo. Kobetič, stat 82 let, je bil dobro stoječ posestnik in je baje imel pri seb doma okrog 50,000 dinarjev. Kakor se govori, je ta denai izginil. Sum je padel na nekega pastirja, ki je 'v kritičnem Času bežal od samotne hiše in ki je sedaj neznano kam izginil. Včeraj je bila na licu mesta sodna komisija, danes pa je bila izvršena obdukcija starčkovega trupla. Pri obdukciji se je ugotovilo, da je dobil Kobetič smrtni udarec s s f kiro v tilnik. Udarec je prodrl do hrbteničnega mozga. Razen tega je Kobetič dobil še pet drugih smrtonosnih udarcev s sekiro. Poizvedbe o izginulem pastirju ,se nadaljujejo.
Pogreb umorjenega Kobetiča je bil na drugi dan.
nega magistrata se je razvil sijajen sprevod, na čelu katerega je korakala četa Orlov. Na magistratu so Cehi izročili mestni občini dragoceno čašo. Na banketu v "Unionu" je poslance zopet pozdravil dr. Korošec, ki so ga vsi Cehi brez razlike strank kot starega sobojevnika v dunajskem parlamentu dolgo navdušeno pozdravljali, preden je mogel priti do besede.
Odgovoril je češki poslanec Sedlačka, ki je povdarjal, da ti i Slovence Čehi najbolj poznajo in spoštujejo: škofa dr. Jegliča, dr. Kreka in dr. Korošca. Dopoldne so se zbrali na posvet naši poslanci in oni češki poslanci, ki pripadajo češki ljudski stranki ter slovački Hlinko-vi. Ustanovila se je zveza katoliških slovanskih parlamen-arepv. Zvečer so se Cehi in Slovaki od Ljubljane prisrčno poslovili ter se vrnili v domovino.
Petrolej v Sloveniji. Stro-covnjaki so dognali, da so v ;emlji pri Sv. Bolfenku na Šta-erskem petrolejski vrelci. Ne-;a angleška družba je začela z rtanjem ter so zadeli na vse :nake petroleja. Toda glavne ile niso odkrili. Zato so vrta-ije opustili, dasi so prišli že v .iobočino 600 metrov.
Neznatno rano je Turnšek lajbrže okužil s konjskim gno-em, v katerem se zelo pogosto iahajajo bacili tetanusa. Zato ►pozarjamo, da je treba biti pri saki, še tako neznatni rani previden. Na tako tragičen na •in preminuli Turnšek, ki je bil iriden posestnik, zapušča mla-lo vdovo s tremi nepreskrblje nimi otroci.
Usodepolna šala s smrtnim sidom. Ko je 8 septembra v iraku posestnik Anton Turn-ek iz Zavrafnika v litijskem kraju šel iz Pogačnikove gorilne proti domu, je srečal pred ostilno Perkhaus svojega pri atelja Karla Klopčiča. rudarja Sitanjevskem rudniku, ter ga e v šali s palico malo udaril ez hrbet. Klopčič se je hote! ajbrže ubraniti pred udarci ter s pri tem prav neznatno ranil koso Tumška. Ta na majhne rasko na levi roki ni obračal lObene pažnje, doma je ženi reel, da ga je konj brcnil, šele eti dan je začutil večje boleči-e po vsem životu, potem je do--il krče in se sploh ni moge! eč gibati. Okrajni zdravnik jr. Wisinger je konstatiral te-anus, kateri bolezni je po •trašnih mukah dne 27. aeptem-ra podlegel. Dan pred njego-o smrtjo je bil še od okrajne-a sodnika Trojeta zaslišan ter e izjavil, da je bilo s Klopči-em vse skupaj le šala. Dne 9. septembra se je izvršila sod-•a obdukcija na šmarskem po-opališču. Obdukcijo sta izvr-ila zdravnika dr. K. Wisinger er dr. Zaje iz Ljubljane, kjer e je ugotovilo, da je umrl na itrpnjenju srca.
Žena je strahu akoro znorela, toda molčala. Drugo jutro pa je vse to javila policiji. Kopali so na mestu, katero jim je žena povedala in res so našli ostanke njenega izgubljenega moža. Morilec je bil seveda takoj aretiran, spoznan krivim ter obsojen na smrt.
Približno sličen slučaj se je dogodil nekje v Avstriji. Kmet je umoril svojega prijatelja, kateri je imel ljubezensko razmerje z nenavadno lepim dekletom. Hotel se ga je znebiti, da bi tako lahko on nemoteno zavzel njegovo mesto. Zločinec pa je podpisal svojo lastno smrtno obsodbo s tem, ko je v spanju, dremajoč pri peči v hiši nekega znanca.' izpovedal ves svoj zločin.
Malo manj dramatičen, a zanimiv slučaj se je dogodil v nekem železniškem spalnem vozu v Združenih državah. Spodnjo posteljo je zavzel neki detektiv, oni na postelji zgoraj pa je naenkrat pričel pripovedovati o drznih tatvinah juve-lov, pri katerih je bil tudi sam udeležen. Izkazalo se je, da je bilo vse resnica, kar je mož v spanju izdal in detektiv je seveda dobil lepo nagrado, dasi je pravzaprav ni zaslužil.
Pred par leti se je v Liver-poolu v nekem navadnem pre-nočevališču dogodilo tole: V eni sobi sta spala dva moška v eni postelji morilec, v drugi neki mornar. Mornar ni spal. Oni tam na drugi postelji se naenkrat, strahovito zasmeje, nato pa pripoveduje o izvršenem umoru v liverpoolskem predmestju. Mornar se splazi iz sobe, pove gostilničarju, kar je ravnokar slišal, ta pa policiji, katera je. ko je došla na lice mesta, takoj spoznala, da je ta mož morilec, katerega so že iskali.	,
Gotovo pa se je dobro odrezal zakonski mož. ki je na ženino predbacivanje, da ponoči v spanju vedno govori, rekel:
' Saj podnevi itak ne pridem do besede!" .
Trganja in bolečin je bilo jako
kmalu konec.
Veliki Red Cross ledični obli i z rdečim flanelastim ozadjem je deloval kot čudo.
Vi lahko skoro hipoma preženete ostre bolečine in trpljenje trganja, nevralgije in drugih revmatičnih bolezni z Johnsons Red Cross ledičniin obližem. V trenutku, ko daste ta zanesljivi obliž na boleče mesto, čutite blaženo odpomoč. Greje in pomirja u-nete živce ter skoro takoj odžene bolečine in trpljenje. Z uporabo Johnson's Red Cross ledičnega obliža nimate samo hitrih uspehov, pač pa tudi trajne uspehe, kajti zdravilo v Red Cross ledičnem obližu prodira neprestano v kožo na bolečih delih toliko časa, dokler nosite obliž. To je najbolj navaden ter tudi najbolj gotov način za odpravo bolečin. Zagotovo vprašajte za velik Red Cross ledični obliž z rdečim flanelastim ozadjem. Po vseh lekarnah.	—Adv't.
Češki poslanci v Ljubljani. Češtti poslanci, ki so prišli na obisk v Jugoslavijo, so po obisku v Belgradu, Skoplju, Splitu in Zagrebu prišli tudi v Ljubljano, kjer so bili najbolj prisrčno sprejeti. Iz Zagreba so jih spremljali naši poslanci, na kolodvoru so jih poleg civilnih in vojaških oblafcti ter raznih društev sprejeli dr. K6rošec v imenu Ljubljane in slovenskega ljudstva. S kolodvora do mest-
SAMOOBTOŽBA V SPANJU Romanopisci pravijo, da je ni večje dramatike kakor če se zločinec v spanju sam izda. Stvar pa se ne dogaja samo v romanih, ampak tudi v resnici.
Pred nedavnim časom je na Angleškem mož neke lepe, mlade žene na skrivnosten način izginil in vsi poiskusi, da bi se našla kaka sled za njim, so bili brezuspešni. Medtem se je neki sosed, kateri je mlado ženo; že pred njeno poroko oboževal, začel tej približevati, jo zasledovati itd., tako da je po preteku enega leta žena bila pripravljena z njim stopiti v zakon in se ž njim poročiti.
Drugo noč po poroki žena ni i se po zelo nizki ceni.
KDO VE
za sedanji naslov John Kaste-lica, doma v Praperčah, fara St. Vid pri Zatičini. Pred vojno je živel tukaj v Clevelandu nekje na 61. cesti. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova v Ljubljani živeča sestra, ker mu ima več važnih stvari poročati. Pojasnila naj se izvoli poslati na: Uredništvo "Glasila," 6117 St. Clair Ave., Cleveland. O. Telefon: Randolph 3912.
naprodaj .
Prodam svojo farmo v okraju Manitovoc, Wis., ki obsega 40 akrov zemlje. Farma je iz-čiščena, to je, da ni na nji grmovja ali hoste; oddaljena je samo pol ure od mesta; proda
mogla spati ter bdeča ležala na postelji. Naenkrat pa speči mož zakriči, pade s postelje ter glasno in razločno pove, da je on umoril pogrešanega moža in truplo pokopal v bližnjem gozdu. To je večkrat ponovil ter
Dalje imam v Rockdale, 111., naprodaj pet lotov in iz opeke zidano hišo s petimi sobami. Tudi to dobite po zelo ugodni ceni.
Za pojasnila pišite Ugtniku: Martin PucaiJ
natančno označil mesto, kjer ga I Box 706 Rockdale, P. O. Joliet,
je zagrebel.
Illinois.
Short Biographical Sketches
of Missionaries who hare labored amongst the Indians of die Northwest.
REV. FRANCIS PIERZ
Rev. Francis Pierz (Slovenian Pirc) was born near Kamnik, Slovenia, of Slovenian parents. on the 21st of November, 1785. Little is known of his early years. He attended the town school of Kamnik conducted by Franciscans. After having attended school there for two or three years, he went to Ljubljana and entered the Gymnasium. Here he devoted himself to the study of his native tongue and French, besides the other branches of learning taught at said celebrated seat »of learning. At the end of his classical course he graduated with special honors and entered the ecclesiastical seminary of Ljubljana, in which his celebrated countrymen and fellow laborers in the Indian missionary field, Rt. Rev. Frederick Baraga and Rt. Rev. Ignacij Mrak, made their studies. By earnest study aiyrt fervent prayer Pirc prepared himself for the sublime dignity of the priesthood. ,
Knowing the great, utility of linguistic knowledge, he studied a great number of European languages, becoming very proficient in all of them. It is a notable fact that Slovenians and Poles, as a rule, possess linguistic talent in a remarkable degrees.
In 1813 he was ordained by Bishop Kovačič and that same year, assigned to- the parish of Kranjska Gora as assistant priest. In this place he labored for seven years, at the end of which time he was made parish priest of Peče, where he labored zealously and with much fruit for ten years.
Father Pierz took great interest in promoting not only the spiritual, but also the temporal well-being of his poor but pious people, who were mostly farmers. He was a great expert in gardening. Wherever he was stationed he cultivated a large garden full of the choicest vegetables, flowers and fruits. He also published a work in Slovenian, entitled "Kranjski Vrtnar," in which he explains the best method of successful gardening.
From Peče he was removed to Podbrezje, where he labored most zealously for five years. Here he published two addition works on gardening. It was while here that the thought occurred to him of going to the Indian country. This resolution was awakened, or at least strengthened, in him by a letter he received about this time from his zealous and beloved countryman, Father Baraga, who was then stationed at St. Claire, Mich. Father Pirc was told, in words dictated by burning zeal, all the good he could accomplish in the wilderness of America, and how few there were td labor in that part of the Lord's vineyard. Baraga's words met with a sympathetic response on the l>art of his countryman. Father Pirc at once resigned his parish in order to devote the remainder of his days to the salvation of the poor, abandoned Indians.
Although fifty years of age, he set out on hi3 journey to Vienna on the 12th of June. 1835. Thencc he went to Havre de Grace, France, whence he took ship to America. and on the 18th of October of the above named year, he arrived at Detroit, where he was most cordially received by Bishop Rese. Being endowed with a poetic vein, Father Pirc composed a poem describing the many incidents of his long voyage on land an dsea. Describ-
ing his first impressions and
experience as Indian missionary, he wrote as follows:
"On the 16th of June (1835) I left my dear country, Carnio-la (Krain). After many dangers and sufferings I arrived, well-preserved and happy in Detroit. The ^bishop received me in a fatherly manner. He told me to go to Lake Superior in order to act as assistant to Baraga in the place missionary is stationed. The place was full of Indians. The season being too far advanced, and no travelling being done on the lake (Superior), 1 was obliged to stay at La Croix (Crosse Village), where I have been working in the vineyard of the Lord fof the last four months."
As we learn from a letter of Baraga, written about this time, F. Pierz was intended for rigati j iwanang (Fond du Lac, Minn.). At a later period he visited that Indian mission and even began the erection of a church there, which, however, was never completed.
F. Pierz continues4T sooii became aware of the truth of all that had been written about this diocese (Detroit). All the priests I have met so far are real treasures of the holy church. This is especially true of F. Baraga, whom all, without exception, esteem most highly. These missionaries live in poverty, as the Apostles also did in the beginning of churches are built of logs; Christianity. The missions there are very plain, but neat. You can see in them only a poor altar, tftat pious Christians; only candlesticks of wood, but priests of gold. Novrhcro in these churches can you notice outward ornaments or treasures, but exemplary Christianity, the spirit of the first Christians manifested i:i the manners and piety of the people.
"In La Croix I found abou'. two hundred Catholics. With God's help I soon increased this number, through the con-veTsion of Indian pagans. I hope to increase it so much in a short time that this place will become a missionary station. All the converts gained through the fruitful labors of our illustrious Dejean, Baraga, and Senderl still live in their baptismal innocence. They were exceedingly glad to see me as their missionary and this the more so as they are but seldom visited by a priest. They -were not idle, but made the best possible use of my visit to them.
^ "plTTHeTirst Sunday of Advent I blessed their new little church. I preached in French and was in the confessional every day. Their pious eagerness for hearing the word of "God and receiving the sacraments is untiring. Their esteem for tty; church, for their holy faith and its priests is beyond' expression. I often admire their humiliation, purity, and love of their neighbor. They evince laudable eagerness for acquiring social customs and civilization. Many of my (Indian) pupils learned to read their Indian JJTayer books in four months. They all show great jdy in attending divine service and they go to Mass regularly, even those who live far away from church. Mothers bring their little ones to be blessed. It is a great pleasure to live and labor among such Christians and a great joy to preach the Gospel to such hearers. The blessing of God is evidently to be seen. Tears of joy come tb my eyeS when at the daily Mass I give the Bread of the Angels to these devout Christians, or when, during instruction, I read in their red faces what
the divine mercy is operating
in their innocent hearts; above all, when through the Sacrament of Baptism I bring many a poor, lost sheep to the fold of Christ, and when I perceive how the kingdom of God is gaining ground amongst these inhabitants of the forest.
"Palm Sunday and Easter Sunday were days of great joy. I explained to them the blessing of the palms and what it meant. They all came to church with evergreen boughs of cedar, singing tlie antiphon: "Hosanna to the Son of David!" I thought these branches were indeed a most becoming sign of heartfelt piety, which alone is dear to the Lord. - "On Easter Sunday I wished to bless, as is customary, meat, bread, and other eatables, that they might have a joyful meal after so long a fast. They answered that they could not fulfill my wish, as they had neither meat nor bread, but only some potatoes and corn and a few fishes. But we wish,' they said, 'to receive the True Lamb of God and enjoy so much the more the Food of the soul.' In fact, on Easter Sunday nearly all received their Redeemer. The hopeful young men sang very beautifully during divine service. Those who had not received Holy Comunion on Easter Sunday, did so on Easter Monday. Thus I live among the red-colored people very much satisfiedi Indeed, I often enjoy more heartfelt pleasure and consolation than in all my twenty years' work in the old country.
"For this reason I praise Divine Providence and thank God that in His holy and fatherly keeping he brought me to the New World. I am often fatigued when performing the many on^-ous duties which are necessarily Wrfftfk^ed" "wi&i my labors, still I am perfectly well and highly satisfied in this flourishing mission^ I can exhibit itas a living example (of true Christianity) to my countrymen and other Christians in Europe. Indeed, at the last judgement, these children of the wilderness will put to shame many Christians who are tired of the teachings and consolations of our holy Church. On that account they neglect the supernatural helps of religion and desire only such things as satisfy their natural with gluttony, intemperance, and very often with impure pleasures, those holy days which remind us of the great mysteries." .
By the end of 1836 La Croix (Cross Village) had grown so much that it was made a regular mission station and put in charge of F. Pierz. As the Indians of this place were obliged to leave their village and go to their hunting grounds to follow the fchase, F. Pierz went to Sault Ste. Marie. This place was inhabited by pagan Indians and French-Canadians, many of whom were but nominal Catholics. They had not seen a priest for almost a year. The devoted missionary experienced much Opposition from some non-Catholics, who disliked the presence of a Catholic clergyman in their midst. In the year 1838 F. Pierz founded two Catholic missions not far from Sault Ste. Marie on the northern shore of Lake Superior, namely, one at Mi; chipicoton and the other at Okwamikissing.
About this time Bishop Rese appointed Very Rev. Frederič Baraga Vicar-General for thai portion of his dipcese situated in Wisconsin. The chief of the Indians at Kitchi Onigaraing (Grand Portage, Minn.) asked F. Baraga to send a priest to his place, as all his people were
most joyful itffrs to that saintly man. He* « once wrote to
desirous of Baptism. This was
S
F. Pierz, and the latter left Sault StSe. Marie and went to La Pointe, Wis., where BAraga was then stationed. After a few days' rest in La Pointe, F Pierz embarked for Grand Portage, where he had the happiness of. founding a flourishing Indian mission. Besides im-ijarting to his good Indians oral instruction on the saving truths of religion, he devoted a great deal of time in trying to teach them how to read and write their own language, using for this purpose Baraga's Chippewa prayer book, the "Anamie-Masinaigan." In the fall of the same year, 1838, he established another Indian mission at Fort William, in the Province of Ontario, Canada. Then Vicar-General Baraga commissioned him to take charge of Arbre Croche and its dependencies left vacant by the departure of the Re-demptorist, Father Sanderl, under whose able and zealous management the mission had been in a very flourishing condition. Speaking of the Indians of the North Shore and elsewhere under his care, he ^F. Pierz) wrote, in 1838, to the Leopoldine Society as follows :
(to be continued)
-0
MODERNI SUŽNJI "List "Gornorabotci" (rudarji) prinaša podatke o plačah in življenskih razmerah rudarjev v Indiji.
Indijski delavec je. brez zemlje. Da more pridelati vsaj nekoliko živeža, najame kos zemlje od veleposestnik^. Če je slaba letina, sploh no more plačati najemnine. V tem sluča ju se zateče k vaškemu oderuhu, kateri mu posodi potrebno vsoto cesto proti- 150 odstotnim obrestim.	^ ,,,,
Te gospodarske razmere prisilijo siromaka, da mora iskati še drugih dohe>dkov. - V skrajni bedi se zateče v rudokope, čeprav sovraži Indijec to delo ir dna duše.
Premogokopi v Indiji so žele1 primitivni, brez modernih naprav. Delavec mora delati pri petrolejkah in često v popolnoma zaduhlih prostorih, ker n; niti najnujnejše ventilacije. Zaslužek je istotako slab, kljub temu, da je delovni čas tako-rekoč neomenjen.
V premogovniku Pendšab (v severno-vzhodni Indiji) zasluži moški pri 60-urnem tedenskem delu na teden pet šilingov in tri pence, ženske pa tri šilinge in tri pence. Kopač zasluži nekoliko več in sicer 10 šilingov in sedem pence. V ostalih ru darskih revirjih zaslužijo mo ški tedensko, od pet do šest šilingov, ženske pa od tri do ene ga šilinga.
Značilno je, da morajo tud: delavke delati v jami. Ce ima taka dojenčka, ga vzame s seboj v jamo, kjer leži otrok v kakem kotu. Da ne moti mate re pri delu, ga uspava z opijem. Vsled tega je umrljivost otrok izredna. Od deset otrok jih umre na leto šest.
Kakšne izdatke ima indij ski delavec? Z navedenim zaslužkom mora plačati veleposestniku najemnino, odnosno potolažiti oderuha. Istotako mora skrbeti, da poravna dolg pri trgovcu. Povrhu pa mora dajati nagrade svojemu pazniku, sicei ga zOperstavlja.
Ni čudno, da ženejo take razmere delavca v obup, katerega posledica je pijančevanje. Da so lastniki premogovnikov več-jidel Evropejci, se samo ob sebi razume.
krajih vrže na leto štiri do pet mladičev in to več let zaporedoma. Ako hočemo izračunati ojeno potomstvo in vzamemo v poštev, da en lisičji par vrže tekom celega svojega življenja samo šest mladičev in od teh tri samce in tri samice in da ti trije pari naslednje leto zopet enako število mladičev vržejo, tedaj dobimo po preteku desetih let 118,098 potomcev. Ta številka bi pa bila mnogo večja, ako bi upoštevali pravo ro-dilno zmožnost. In med tem ko lisica vrže na leto samo štiri do pet mladičev, jih zajec osem do deset, miš in njene sorodne vrste pa celo do 30. Se večja števila dobimo potem pri ribah, kjer leže en sam karp 300,000 do 700,000 jajčec na leto. Naravnost neverjetno pa je, da producirajo trihine in trakulje do 100 milijonov jajčec.
Na prvi pogled nerazumljivo razmoževanje nam bo takoj ra-
Ne more najti.
"Ce je sploh kako boljše mazilo za srbečo kožo kakor je Severov Esko, potem jaz istega v tej deželi ne morem najti," tako trdi Mr. A. Hardish, Forest Lake, Mich. "Jaz sem to mazilo rabil v popolno zadovolj-nost; radi tega ga priporočam vsem osebam, ki trpijo vsled srbečice ali drugih bolezni na koži." Cena lončku samo 50 centov; dobi se lekarnafi. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	(Adv.)
Sveže Florida oranže.
Cveže sladke Florida oranže $3 zaboj s tristo velikitni oranžami. Sad je zdrav. Mi jamčimo, da boste z blagom zadovoljni, ali vam pa denar vrnemo. Prevoz (ekspres) plačamo mi. Zaboj teh oranž naredi jako dobrodošlo božično darilo. Naročilu priložite denar.
ACME FARMS, Gainesville, Florida.
žumljivo, ako pomislimo, dr. služijo manjše živalice vedno večjim v hrano. Če vzamemo torej to v poštev in pa dejstvo, da jih tudi človek neizmerno pokonča, je naravnost nujna taka hiperprodukcija v živalskem svetu, če se hočejo posamezne vrste vsaj v tolikem številu še ohraniti, v kakršnem so dan danes zastopane.
PRAVILA IN NOŠENJE PRSTANOV
Iz angleškega liste posnemamo: Če ženska nosi prstan nr. prstancu leve reke, pomeni, da je zaročena. Ako pa na mezincu, da hoče ostati samica. Pr-
stan na kazalcu moške roke znači, da bi se nosjlec prstana
rad oženil, na sredinci'^ je zaročen, na prstancu pa, da je poročen. Če ga nosi na mezincu, hoče ostati samec. Stari Grki so nosili prstane, v katerih so bila vrezana razna božanstva, češ, da jih to varuje pred vsem hudim. Stari Britanci so imeli na prstanih gra-viranega sv. Krištofa, da bi jih varoval bolezni in poplave, sv. Barbaro pa da bi jih varovala nenadne smrti. V 'enajstem stoletju so bili v modi roženi prstani, ki so jih natikali na mezinec, kar naj bi nosilca varovalo božjasti.
•m 111111111111 m-h-****-:-** 11 h h h iinnmmniii
ji Prihranite nekaj odsvojega zaslužka
vsak plačilni data ia vložita ga ▼ našo varno In zanesljivo banko. Začudeni boste kako hitro vali prihranki raatejo ia vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iate prištejemo h glavnici. Vlagate lahko ▼ našo banko prav tako canealjivo kjerkoli živite ftirom držav, kakor če bi fivell v našem mestu. Pilite nam ta pojasnilo io dobite odgovor v svojem jeziku.
Ako držite denar doma. Izpostavljen Je raznim aevaf-noetim, kot tatovom ia ognju
____In dostikrat se g* potroši
brez potrebe. Ce ga imate pa na na« močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar m ga lahko dvigat ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje.
Naša banka ima nad *74G.0«4 kapitala In roaervaega sklada, kar je znak varnosti za val denar.
• Skupne denarne vloge pa presegajo čas K milijonov
JOLIET NATIONAL BANK i;
CHICAGO IN CLINTON ST. s: JOLIET, ILL. \\
Wm. Redmond, preds.	Chaa. C. Pearce, kaair, ?
Joseph Dunda, po mož. kaair.
KAKO HITRO SE MNOZE ŽIVAL*
Ako malo natančnejše razmišljamo o tem, pridemo do neverjetnih številk, ki se pa z dejanskim stanom v naravi ne bodo skladale. Lisica v naših
Najnovejše
IN DRUGE
GRAFOFONSKE t PLOŠČE.
MOŠKI KVARTET "JADRAN" POJE:
25049—Prišla bo spomlad. Zadovoljni Kranjec.
25047—Sijaj,	sijaj solnce. En starček je živel.
25046—'Ljubezen in pomlad.
Slovensko dekle. 25030— Na potu v stari kraj. I. del Na potu v stari kraj. II. del. Ž5037—Sinoči je pela.
Stoji, stoji Ljubljenca.
TRICET ROJAKA HOJERJA (harmonike):
25045—Mazulinka. ^ Ptičja ohcet. 25044—Coklarska koračnica.
Triglavski valček. 25043—Polka štaparjev.
Ti si moja, valček.
25041—Veseli	rudarji, koračnica. Sladki spomini, valček.
25040— Hojer valček.
Pečlarska polka.
RAZNI GLASBENI KOMADI:
25048—Na	kranjskih gorah, polka. Gospodarski lendler.
25042—Daleč	v gozdu, valček, orkester. Večerni valček, orkester.
25038—Temne oči, orkester.
Bora, koračnica. 25036— Slovenski valček, 4 harmonike.
Radostna polka, 4 harmonike. 25035—Slovenska narodna, tamburaši.
Slovenska polka, tamburaši. 25034—Sokolska koračnica, vel. godba. Češka koračnica, vel. godba.
25030—Večerno	veselje, voj. godba. Vši naenkrat, voj. godba.
25026—Tirolski valček, L del, citre.
Tirolski valček, II. del, citre. 25023—Pavel, narodna, kmetska godba.
Peter, narodna, kmetska godba. 25020—Stari kranj. valč., Lovšin, harm, štajerska, Lovšin, harmonika.
RAZNI PEVSKI KOMADI:
25033—Oj, tam za goro, moški kvart.
Gor čez jezero, moški kvartet. 25018—Srcu, moški fn ženski glas.
Rožmarin, moški in ženski glas. 25017-^Zapoj mi ptičica, gdč. Grihek.
Ptička, gdč. Grahck. 25005—Kaj nc bila bi vesela, sestri Milavec.
Sirotek, sestri Milavcc.
25031—Pred	volitvami, šaljiva.
Na sveti večer, šaljiva. ,
3 plošče pošljemo za ....................$2.50
5 plošč pošljemo za ..............-.... 4.00
10 plošč pošljemo za ..................... 7.50
Kdor naroči 20 plošč, dobi eno zastonj ti darilo.
Z vsakim naročilom od 5 ali več plošč pošljemo 50 igel zastonj. Vsaka igla igra 10 komadov. V zalogi imamo še mnogo drugih plošč. Pišite po cenik in sicer na:
r JUGOSLAV AMERICA^ CORP., 463 W^4ž*d ST, JfEW YORK, N. f.
<► <►
Pozor krajevna društva K. S. K. Jednote!
Mesec december, dota glavnih letnih sej je tukaj. Na teh sejah boete gotovo kaj ukrepali o izboljšanju finančnega stanja drustve'in njegovem napredku. Velike važnosti pri tem je vprašanje, kje in kako imate druatveni denar naložen? Na veliko obrestno mero ter varno ali ne?	J ^
Mi vam svetujemo, di za denar, kar ga imate na razpolago, kupite pri nas take vrednostne papirje ali bonde, bodisi že mestne, okrajne ali aolake, ki vam do-našajo vsaj od 5 do 6 odstotkov. Bonde lahko vsak dan prodaste ali zamenjate v denar.
Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota je skoro vse bonde, ketere lastuje, pri nas kupila, ker jo vedn0 solidno postrežemo. Sledite K. S. K. Jednoti tudi vi!
. Za pojasnila pišite nam v slovenskem jeziku.
A. C. ALLYN & CO.
67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
Frank Z,aKrajšeK
Slovenski "Pcgrebnik
1105 JVorbucpd Ud.	, Cleveland. Ohio
"Randolph 4-985
NOVE IZNAJDBE URA -
Posebnost za božične praznike, samo S4.95. Darila zastonj
* Tit imate uajnovejie vrat« kra*no novoimajden« if im.ni(amk>- vrste uro. Ta -ura vam prihrani m Koso »itnoi.it in »troikov. Ima vatentirano nc,.lomljivo rtnrd. ki »«■ vem ne utrga ko uro navijate, rna-l;n pravi irlnniiirtki uri. Je kia.no ixd<lana. trBkrvrste nikcl — ponrebrncna in iraano pokrov-jc. Vam ni treba troiiti velike avote denarja ca drago UM, ko vam ta odgovarja in v k o kot draga jsn.no v retina ura. Powhnoat ravno itdtj xa boiične prainike v»m nudimo to uro aa samo »J.'.<:>. Mi vam vrnemo denar ako r.r bodete tkdo-voljri.
POPOLNOMA ZASTONJ: Z v»ako uro vua dntro ZASTONJ 4 rrrdno»tne novjati: 1.) Tclea-kvpt: trdi privc**k v katerem lahko vidtte ki»e fmneoake kruotkc. 2) Male ikarje ki t*c »apro. 1.) Kiaapn poalafeno Waldemar veriilco in «.t No-vrlti^ti ali na skriti način odpirajoči »e t-pni nod.
kaUregn odpre' V oni. II vo k«lo. T:> »o iT* prijazna darila u boifč.
Nfc 1'0»1IJAJTK DENARJA V NAPRKJ. -»mo Uretite U offU*. napiaite v«ae m<-in naslov in priletite 2$ con ta v v pot'nlh znamkah za poiiljatvcne trotke. »itato H.ti plačate polco'. ko prrjtnrtc bl«fo na vrni dom.
GRAND NOVELTY COMPANY
1723 N. Kedzie Ave., ^ept. 524	Chicago. Illinois.
lUNimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHittHUiiiiiiHimiiimiiiiiiiiiHiiiuniiiiiiiniiiiiiiiiiilii
F KERŽE K. 8. J. Društvom i 9
1142 Dallas Rd., If. ft. CLEVELAND, O.
^ ' lUUMWUMM
Kadar naročate zastava, regalijs in drugo, pazite aa moje ime la naetov, če hočete dobiu aa|bal)*e Ust o za nsjaltic cene.
Načrti In word i ASTON J!
glasilo K, s. K. JEDNOTE,'
decembra, 1926.
leno ozrli v gospodinjo.
"Ali je ni nič vrglo?" se jc '.»stavila za nekaj trenutkov pri Mihu in Lukcu. "Detelja je sares lepa V
"In gosta, da nima kosa pota skoznjo."
Nato je obšla njivo, krenila na vozare in prišla do Janeza.
"S konjem bi prišel, kaj se mučiš samotež!"
"Mama, ni vredno. Obadi so kakor ose, in predno naprežem, sem že na njivi. Takole."
Janez je zateknil koso na vrh nakošene lueerne in se' vpregel
v	oje.
"Greva skupaj. Samo rinila ti ne bom, vidiš, kako mi je vroče." ✓	. 1
"Lepa bi bila ta, da bi ml, mama rinili." Janez se je uprl, gare so zacvrkale in stekle v kolovoz.
"Janez, še nc veš, Ančka je odpovedala."
Voz je obtičal, gospodinja se je okrenila in bistro pogledala hlapca.
"Kako, mama?" je izpregovo-ril po kratkem molku.
"Joka in pravi, da je vsem na poti in da zato gre. Celo ti da je ne pogledaš, odkar sem t. omenila tisto."
Janez ni nič odgovoril. Sklonil se je naprej in pretegnil.
"Vidiš, na vso vlašč sem prišla v tej vročini semkaj, da govorim s teboj.. Nikar ne misli, da te kdo sili. Ampak, ko s: tako tiščal za njo prej, kdo bi sodil, da si neumnež. Ce je Miha tisto uganjal — no — je pač Miha, ki ga vsi poznamo. Tudi zaradi kajže se nič ne drži. Za tak in za večji denar kakor bi bila tebi naprodaj. j< on proda še danes. Torej Ančke nikar ne preganjaj, je m dam."
Janez je vlekel voz za Moka-rico. Vsak stavek ga je zabo lel in za vsakim je zinil. Tod*, besede ni bilo iz njegovih ust Glasno je hropel. da je dohajal gospodinjo, |ti se je kljul vročini čudovito podvizala. K< je mama izrekla zadnjo bese do, je bruhnilo iz njega:
"Od zlomka, ne zoper Ančko, zoper mene ste se vsi za kleli, vsa vas.' vsa fara in št
vi	povrhu. Dobro, naj le gre jaz grem tudi, če hočete, niti južine ne počakam."
Mokarica se je ustavila z» visoko rž jo in se previdno ozrla Ustavil se je Janez, roke sc stiskale oje, da so se videle trde kite napete kot struna izpot -zavihanih rokavov, prsi so st hropeč dvigale pod odpete srajco.
(Dalje prihodnjič) /
Kdor želi imeti V resnici dobro in zanesljivo harmoniko, naj se obrne brez skrbi name, ker izdelujem kranjske. nemške in kro-matiene harmonike po vašem okusu.
PiSIte po cenik.
Se priporočam
NOVELA
Spisal F. S. Finžgar
Established 1857
PRIDRUŽITE SE NA-SIM 1927 BOŽIČNIM
hranjevalnim Klubom — isti se sedaj tvorijo.
Sest različnih načinov teh klubov je, katere si lahko izberete. I,ahko si izbe-rete onega, ki bo vam najbolj po volji. Za pojasnila in načrte vprašajte v naši banki.
Najstarejšo '.n največ ia banka v Jolietu.
Izdelujemo
In importi-rtn« ritko* pr»e-
je eden najzanimivejših romanov. Ta roman je doživel več izdaj v ve« jezikih. Neki angleški literat, v katerem jeziku je roman izšel najprvo, je rekel o zanimivem romtonu to-le: •
IT ALU AN- /Žja^B^StiJ^Pg :-t
SKE har fnhb&mhibn^l
MONIKE	1
roineca
dela. ki »ofe^Jiefe-aBMM^fafe
■Vijboljfte •vrtu.
let" S mir c«-no najntije. Pouk na harmoni. ko za t ton j naJiln tylpeem. Pilite po brezplačen eenik.
ruatta serenelli a CO.. 1014 Blue It land Ave.. Dept. 73. Cbica*«, tU.
"Roman "Roža sveta" je tako zanimiv, da bi ga človek tudi desetkrat prijel in od kraja začel čitati. Nedosegljiva domišljija v povesti je nekaj, ki očara vsakega čitatelja; je sila, ki potegne čitatelja za seboj, da sledi povesti z največjim zanimanjem."
To krasno povest začne v kratkem priobčati list
ZA BOŽIČ.
21 posebna ttf>M» onpravirsinlh bolijniK .art in kuvert razne velikosti in »bilke db-litc pri na* puBnine ptoato za eamo »l.OO. Po »veto poftljltr na
WEESE PRINTING CO.
i jeffersonjfct, dept. c. joliet, ill.
t#ft«t Joliet 749 Rererenra: Will County National Bank. < Joliet. III.
ki izhaja dnevno petkrat na teden. List pa prinaša tudi drugo zanimivo čtivo. kot podučne politične članke, najnovejše slovenske vesti iz slov. naselbin in druge najnovejše svetovne vesti.
Za hitro olajšbo od kašlja uživajte
SEVERA'S
COUGH BALSAM
Gate ve začutite aktfU v kratke« času.
vodi pravkar zaključno jubilejno kampanjo. Kdorkoli se na ta list naroči, dobi krasen stenski slov. koledar. Kdor pa pridobi novega naročnika, pa dobi krasen stenski zemljevid vreden $1.25.
List stane na leto ............................................$5.00
Za pol leta ...................................-.................$2.50
Za Chicago, Kanado in stari kraj pa.......... $6.00
Naročite se na ta list takoj, da boste čitali novi ro-« man od začetka. Naročnino je poslati na:
Izaekite sc prehlada; vzemite
Severa's Cold Tableta.
90 centov. Naprodaj vsepovsod po lekarnah.
v. r. seveta co.. cedar raptds, iowa
Naša tvrdka izdaja že 15 lei velike stenske koledarje, kateri imajo velike številke, in so zelo prikladni za pisarne in urade, kakor tudi za družine in stanovanje.
Vsako leto jih pa nad tisoč pošljemo po naročilu naših odjemalcev svojcem v stari kraj Boljega sploh ne more nikde narediti za svoto 25 centov, ne go ako pošlje veliki koledar iz Amerike v stari kraj. Doma--či vaši prijatelji se vas bode spominjali celo leto za božični daj-, ki vas je stal samo 25 centov. Naši odjemalci nair. pripovedujejo, da jim iz domovine pišejo, da jim morajc poslati naš stenski koledar. Sedaj je še čast; takoj pišite in pošljite nam naročila.
Za v stari kraj pošiljamo tudi posamezne komade, po Ameriki pa ne manj nego po štiri ali več. Odjemalci v Clevelandu jih dobijo za svoje stanovanje zastonj v naših prodajalnah. Pišite na:
Anton Grdina & Sons, 6019 St. Clair Ave., aH pa na 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio.
CHICAGO, ILL.
Imam na zalogi že nad 14 let
Samo m« nekaj tednov nu loži od Božiča, ki je inn osebnega zbližanja, spominov ia darov. V tem «asu nam misli nehote polete i nas stari kraj, k našim so rod-aikooi in znancem, kjer marsikje trka na vrata potreba in pomanjkanje in trpljenje kot ponlcdiea povodnji, vničene letine, slabega zaslužka, visokih davkov itd. Pomoč je tako nujno potrebna kakor že dolgo ne. Vsak dolar bo prinesel žarek veselja v žalostne domove. Dvakrat da, kdor v potrebi hibo da. Torej dajte in noftljite.
Vaia denarna poftiljatev bo zanesljivo ia hitro dostavljena na določeno mesto, ako jo pošljete po slovenski banki
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. -
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
Pišite po cenik na:
ALOIS SKULJ 353 Epallon PL Brooklyn,NY
LU BASOVI'aRMONIK v Mrulenlh
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,	N	Pittsburgh, Po.
Izdeluje pooblaatila, kupne porod be, pobotnice vsake vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ; ali stari kraj. Piftite aii pridite osebno.
..................................i......winy.m.............i..........................
Zakrajšek fcCesark
455 W. 42nd Street, New York, N. Y.
ZA BOŽIČ ste lshko osebno v starem kraju, ako ae pridružite našemu skupnemu potovanju v stari kraj na i. doe. s parnikom "Paris." Priglasite se takoj, še je čas.
DOMAČA ZDRAVILA.
V	zalogi imam jedilne diiave, Knajpovo ječmenovo kavo In impor-tirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko. popisana vsaka rastlina zaJwi-eo rabi.
V	ceniku boate naili Se mnogo drugih koristoib stvari.
MATH PEZDIK Box 772, City Hall Sta.
MRS. ANTONIJA RIFFEL,
slovenska babica
522 N. Broadway JOLIET. ILL. Telefon 2380-J.