dr. Urška Florjančič, pasijonski novičnik v letu koronske pandemije 239 z ado Sti Lno ro Manje Leta 1979 Marko Jerman pred več kot štiridesetimi leti, proti koncu leta 1978, sem bil, enaindvajsetle- ten fant, povabljen na razgovor k enemu od vodilnih mož naše slovenske sku- pnosti v a rgentini. z zanimanjem sem poslušal, ko mi je predstavil zamisel o romanju v slovenijo, kamor bi šla skupina mladih. smisel in namen romanja je bil počastiti spomin na žrtve revolucije, predvsem pa zadoščevanje za težke zlo- čine, ki bremenijo naš narod in, končno, prošnja za osvoboditev s lovenije izpod komunističnega jarma. potem me je vprašal za mnenje in, ali bi se bil pripravljen romanja udeležiti. n e spomnim se, kaj točno sem odgovoril, vem pa, da sem takoj privolil. jugoslavija je bila takrat totalitarna komunistična država in nič ni kazalo, da bi se stvari v kratkem spremenile. Vendar to ni bila ovira. k malu smo sestavili skupino mladih in romanje tudi uspešno izpeljali. V Italiji pred začetkom romanja, manjka Miriam. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 240 Marjanka K. Jerman “Brez križev, rož, gro Bovi Sa Mi …« n aši dragi rajni, mučeni in umorjeni med revolucijo in po revoluciji, ki je izbruhnila v sloveniji v času 2. svetovne vojne, nimajo grobov. z asutih in zako- panih v skupnih grobiščih in jamah, brez imen in brez križev, smo se jih v sloven- ski skupnosti v a rgentini vsako leto spominjali. d nevno pa so bili prisotni med nami v družinski molitvi ali pa neizrečeno v načinu in smislu, ki ga je imelo naše življenje. Tako se je pred leti rodila misel o zadostilnem romanju. Vsak narod nosi težo svojih grehov. majhen narod smo, a nosimo težko bre- me, ki nam nalaga dolžnost molitve, pokore in zadoščevanja. č e vsak posame- znik ne zadostuje za svoje krivde in pregrehe, mora to prevzeti nase kdorkoli, da izprosi milosti spoznanja, kesanja in spreobrnjenja tistih, ki ostajajo trdega srca. k ar se je po 2. svetovni vojni v sloveniji zgodilo z našimi sorodniki in pred- niki, je zahtevalo, in bo tudi v prihodnosti, zadostilnih dejanj. k ristjani moramo moliti tudi za tiste, ki nam delajo krivice. o tem smo razmišljali dekleta in fantje pred več kot desetimi leti. prišli smo do spoznanja, da hočemo izraziti svoje prepričanje tudi z dejanjem. z ačeli smo se pripravljati na zadostilno romanje. z bralo se nas je sedem, štirje fantje in tri dekleta; ni bila za vse enako lahka odločitev. z avedali smo se, da smo tudi sami polni napak. bogu smo izročili svojo majhnost in svoje danosti ter se mu predali. n jemu smo podarili tudi vse težave, ki so bile s to odločitvijo neposredno povezane: svoj prosti čas, namenjen razvedrilu, nevesti, družini, ter čas, namenjen študiju. Vsak je po svojih močeh prispeval denar za vožnjo in druge stroške. Tudi nekateri rojaki, ki vedno veli- kodušno sodelujejo in so jim slovenstvo in ideali naše emigracije dragi, so nam finančno pomagali. sodelovanje je potekalo tudi na drugi ravni, z nami je 216 oseb molilo devetdnevnico, rožni venec. skupino romarjev smo sestavljali miriam, Tinka, marko j., a ndrej, marko m., d arjan in jaz. Več tednov smo se pripravljali z molitvijo, branjem s vetega pi- sma in razmišljanjem. s estali smo se z msgr. o reharjem, pavletom r antom (oba sta že pokojna), z orkom simčičem in markom kremžarjem. h oteli smo čim bolje razumeti razmere na s lovenskem med revolucijo. n ismo si delali utvar, da bi ljudje našim dejanjem pripisali poseben pomen. h oteli smo samo dati svoj de- lež pri zadoščevanju za grehe slovencev, predvsem zaradi medvojnih in povoj- nih zločinov. msgr. o rehar se je ob neki priložnosti (verjetno neposredno pred odhodom) pošalil, da morda, če je taka božja volja, duhovno pripravlja bodoče mučence. z asmejali smo se, bilo pa nam je vseeno malo tesno pri srcu. a tudi na to in na morebitna zasliševanja smo se pripravljali. Takrat so bile razmere v s loveniji precej drugačne, kot so danes. 241 Marko Jerman, Marjanka K. Jerman, Miriam Jereb Batagelj, Zadostilno romanje leta 1979 preden smo odpotovali, smo romali k mariji v l uján, izročili smo se ji v var- stvo (op. avtorice: v l ujanu je glavna argentinska marijina romarska cerkev). marko j. je iz lesa izrezljal k rižanega, na križ pa je urezal »slovenija v sve- tu«. Ta križ smo nameravali pustiti v k očevju kot poklon naše skupnosti vsem žrtvam komunizma, ki ležijo v slovenski zemlji brez grobov. a ndrej je pripravil popotne palice z zarezo, v katero smo nasadili vsak svoj osebni križec. bili so to leseni križci; na eni strani je bila napisana krepost, potrebna živim (vera, upanje, ljubezen, modrost, pravičnost, srčnost in zmernost), na drugi pa pravica mrtvih (resnica, hvaležnost, čast, priznanje, zvestoba, spomin in spoštovanje). Vsak je vzel nase odgovornost za eno krepost in za eno pravico ter se vanju poglabljal. (med anekdote spada tudi ta, da je eno od deklet nekje na poti izgubilo svoj kri- žec, „svojo krepost in pravico«. l e kdo je križ pobral in ga vzel nase?) imeli smo tudi pesmarice s slovenskimi narodnimi in cerkvenimi pesmimi ter z argentinskimi ljudskimi in verskimi pesmimi (nekaj smo jih kasneje pustili v r imu, v sloveniku, za arhiv). d ve kitari in pesmarice, ki sta jih krasili majhni zastavi, so nas spremljale vso pot: pri vsaki maši, v času počitka in času molitve. V Beljaku pred romanjem, 14. avgusta 1979: Andrej, Marko J., Marjanka, Tinka, Marko M., Miriam in Darjan. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 242 pripravili smo si le malo prtljage. Vsak je nosil svojo, fantje pa so se menjali pri nošnji dveh šotorov. iz buenos a iresa smo odšli 11. avgusta 1979. V r imu nas je pričakal dr. jure r ode, ki nas je pospremil do letala, s katerim smo pristali na tržaškem letališču r onchi. n aša prva božjepotna postaja je bila na svetih Višarjah (13. avgusta), kjer je gospod Vinko Žakelj blagoslovil naš križ. bili smo pri sv. maši, nato pa smo še dolgo časa peli in v pogovorih z nekaterimi, predvsem s člani neke družine iz Trsta, začutili, da smo del istega naroda. Tisti večer smo v beljaku dolgo, dolgo časa, do 23. ure, iskali prenočišče. n ekdo nam je dovolil, da smo šotora postavili na zelenici pred hišo. n aslednje jutro smo se napotili proti g ospe sveti. c erkev je bila skoraj prazna, napolnili smo jo s petjem in z molitvijo. n ato smo pohiteli še do vojvodskega prestola in nazaj v beljak, od koder smo se z vlakom odpeljali čez mejo na jesenice. mejo smo prešli v napetosti. d obro se spominjam rdeče zvezde na kapi, ki se nam je približevala, da pregleda naše dokumente. k akšna bo reakcija ob sedmih argentinskih potnih listih? Vendar je vse potekalo brez težav in v slovenijo smo prišli 14. avgusta popoldne. prvič smo postavili šotore na slovenskih tleh v l escah, v kampu šobec. k ot vsako noč smo tudi tukaj molili rožni venec, brali sveto pismo in peli. n aslednje jutro, na praznik marijinega vnebovzetja, 15. avgusta 1979, smo peš začeli naše zadostilno in spokorno romanje, in sicer z zgodnjo sveto mašo na brezjah. k er ni nihče začel peti, smo to storili mi, vsi v cerkvi so nam pritegnili. z abeležili smo svojo prisotnost v spominsko knjigo in prosili za blagoslov naših križcev. po maši na brezjah smo se odpravili proti l jubljani. šli smo skozi l jubno, podbrezje, k ranj (kjer smo se okrepčali s kosilom), h rastje, smlednik, Tacen in Vižmarje. n a ježici smo v tamkajšnjem kampu postavili šotore in prenočili. n aslednji dan, 16. avgusta, smo romanje nadaljevali, od l jubljane do s odraži- ce. h odili smo mimo iga, do r oba, kjer smo na prostem nekaj pojedli. Vreme je bilo lepo in vroče. med potjo smo se ustavili ob neki hiši, kjer smo prosili za malo vode; prijazen gospod nam je pripovedoval o cerkvici na k ureščku, o kateri nismo vedeli nič. pot je bila naporna, a prevevalo nas je navdušenje. n adaljevali smo pot čez k arlovico, se obrnili v napačno smer do sv. g regorja, in končno v mraku utrujeni prispeli v s odražico, kjer smo zopet naleteli na nezaupanje, podobno kot v beljaku. z delo se je, da za nas ne bo prostora. Tudi župnik nam je vljudno, a s strahom odklonil prošnjo za prenočišče. Že smo nameravali prenočiti kar v bli- žnjem kozolcu, ko sta se našli dve sobi, in to v gostilni. z opet božja previdnost! d rugo jutro smo se, brez zajtrka, napotili proti k očevju. V n ovo štifto smo prispeli ravno po jutranji sveti maši. pater f elicijan nam je odprl cerkev. počakal je, da smo zmolili jutranjo molitev in nam podelil sv. obhajilo. povabil nas je na 243 Marko Jerman, Marjanka K. Jerman, Miriam Jereb Batagelj, Zadostilno romanje leta 1979 zajtrk in med pogovorom zaslutil, da smo sinovi političnih emigrantov. z vedeli smo, da je že prebral nekaj literature o povojnih pobojih. skupaj smo se v moli- tvi priporočili našim mučencem. prosil nas je za vpis v spominsko knjigo, brez omembe končnega cilja. n ato nam je pokazal krajšo pot do r ibnice. V d olenji vasi smo se ustavili za malico. med potjo nas je z avtom dohitel pa- ter f elicijan. ponudil je, da bi nam peljal nahrbtnike, vendar tega nismo sprejeli. d ogovorili pa smo se, da se dobimo v k očevju. Že prej nas je posvaril, naj ne hodimo v r og. k asneje smo dobili občutek, da je pater f elicijan šel za nami kot angel varuh precejšen del poti do k očevja. k ončno smo tretji dan, 17. avgusta, okoli 17. ure preko stare c erkve prišli v k očevje. pozdravili smo župnika, ki nam je odprl vrata farne cerkve. izročili smo mu spominski križ in naše popotne palice s križci. V kočevski cerkvi smo zmolili rožni venec, za sv. mašo takrat ni bilo priložnosti. pred odhodom v l jubljano nas je pater f elicijan povabil na dobrodošel pri- grizek v bližini avtobusne postaje. r es smo mu bili hvaležni za nepričakovano izkazano bližino, to drugo srečanje z njim nas je okrepilo. V l jubljano smo se odpeljali z avtobusom in se še isto noč z nabito polnim vlakom odpeljali proti g orici. Vožnja ni bila udobna, toda, hvala bogu, brez težav smo prišli čez mejo. Takrat je napetost v nas popustila in začutili smo vso utrujenost, ki je doslej nismo. r omanje je bilo za nami. n aslednji dan smo se z vlakom peljali do r ima, kjer nas je čakal dr. jure r ode. z njim smo obiskali razne cerkve in šli v c astel- gandolfo, da smo med avdienco videli svetega očeta janeza pavla ii. z aključno Pri frančiškanih v Novi Štifti, manjka Marjanka, drugi z desne (z očali) je p. Felicijan (Jože) Pevec. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 244 sv. mašo smo imeli v katakombah sv. k alista, s pridigo, ki se nam je vtisnila v srce. V a rgentino, smo se vrnili 21. avgusta, od doma smo bili 10 dni. po romanju smo se še nekajkrat sestali z namenom, da nadaljujemo z moli- tvijo in z razmišljanjem, ki sta nas vodila pri pripravi tega dejanja. n aslednjega 6. oktobra smo se pridružili argentinski mladini, ki vsako leto peš roma k mariji v l uján, kjer smo se božji materi zahvalili za varstvo in ji priporočili našo romar- sko skupino ter naše nadaljnje delovanje za slovenstvo. d anes, leta 2021, imamo tedanji romarji svoje otroke (16) in nekaj vnukov. Trije romarji stanujejo v buenos a iresu, ostali smo se preselili v s lovenijo. Tinka je že odpotovala k o četu v nebesa. pred nami so podobne odgovornosti kot pred 40 leti: molitev, zadoščevanje in delo za dobro slovenskega naroda. Želim si, da bi se naše osebno spreobrnjene kazalo tudi v skrbi za vsakega človeka in širjenju dobrega v svetu okoli nas. Miriam Jereb Batagelj vSe z More Mo v nje M, ki na M daje Moč s em v a rgentini rojena slovenka. o draščala sem v dveh kulturah, srkala bo- gastvo obeh narodov. d oma je bil izključno slovenski svet, okolje pa večinoma argentinsko. med te- dnom sem hodila v argentinsko šolo, pozneje na fakulteto in nato v službo. s obote in nedelje pa so bile posvečene slovenski skupnosti: sobotna šola, prireditve ter slo- venske maše. o ba svetova sta se nenehno, nevsiljivo in povsem naravno prepletala. a ta in mama, ki sta oba že v večnosti, sta prišla v a rgentino leta 1948. n juno srečanje v buenos a iresu je bilo v božjem načrtu, saj bi se v takratni sloveniji verjetno težko našla. a ta je bil doma iz vasi g rad blizu c erkelj na g orenjskem, mama pa s č ateža pod z aplazom. bogu sem neizmerno hvaležna za njun zgled vere, pokončnosti, ljubezni in zavezanosti vrednotam. o nadva, brat, sestri in slovenska skupnost so sooblikovali moj pogled na svet. r asla sem z zavestjo, da smo potomci mučencev. z ato sem bila vesela pova- bila z enim od vodilnih akterjev naše skupnosti, da se udeležim zadostilnega ro- manja. č ez nekaj časa sem izvedela, kdo bodo ostali romarji, vendar smo morali to novico ohraniti zase, v skupnosti naj se ne bi razvedela. d arjan, marko, a ndrej, marko, marjanka, Tinka in jaz smo imeli tedenska pripravljalna srečanja. poglabljali smo se v našo polpreteklost, v pravice mrtvih in kreposti živih. Vsak od nas je preučeval eno od pravic in eno krepost z bra- njem, molitvijo in pogovori. g . pavle r ant, dr. marko k remžar in pisatelj z orko simčič so nam dajali nasvete in pomagali pri sooblikovanju poti. skrbeli smo predvsem za duhovno pripravo. Tudi fizična plat ni bila zanemarljiva, saj smo 245 Marko Jerman, Marjanka K. Jerman, Miriam Jereb Batagelj, Zadostilno romanje leta 1979 imeli pred seboj peš romanje z brezij do k očevja. s ama sem bila precej šibka na tem področju, zato smo vadili hitro hojo. o b tem projektu smo se še bolj zavedli trpljenja našega naroda. Trpeli so tisti, ki so bili mučeni, tisti, ki so smeli le na skrivaj izražati svoja prepričanja, tisti, ki so morali zapustiti dom in domovino. Trpeli so tisti, ki so imeli na vesti brato- morno vojno, požige cerkva, preganjanja ter skrunjenja. mladi smo bili polni elana in prepričani, da bomo s svojim dejanjem pripomogli k zadoščevanju za grehe prednikov. pri zadnji maši pred odhodom iz buenos a iresa nas je msgr. a nton o rehar z lepo pridigo bodril, rekel pa je tudi, da je morda imel to milost, da ima pred seboj bodoče mučence. malce nas je spreletelo ob tej misli, hkrati pa nas je opogumilo, da se lotimo tega spravnega dejanja. n ašo pot smo 15. avgusta leta 1979 začeli z mašo na brezjah. k ljub slovesno- sti ni bila preveč slovesna, zato je s petjem začela naša skupinica. izdelali smo lastne pesmarice in veselo prepevali iz njih. pešačili smo tri dni, do 17. avgusta, ko smo prispeli v kočevsko cerkev (v r og nismo šli, so nam odsvetovali, ker nismo poznali terena; takrat še ni bil prosto prehoden) . s seboj smo nosili popotne palice s križi, kjer sta bili vklesani pravica mrtvih in krepost živih (po tolikih letih sem že pozabila, kateri dve sem nosila). Te palice smo pustili v tamkajšnji cerkvi, prav tako pa večji križ s k ristusom, kjer je pisalo s lovenija v svetu in datum. n e vem, kaj se je z njimi zgodilo. V Castel Gandolfu po romanju, 18. avgusta 1979: Darjan, Marko J., Marjanka, Miriam, Tinka, Andrej, duhovnik dr. Jure Rode in Marko M. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 246 med potjo smo imeli veliko zanimivih pripetljajev. n ikomur nismo izdali končnega cilja, le za naslednji kraj smo povedali, če so nas vprašali, kam gremo. V n ovi š tifti smo se zadnje jutro navsezgodaj povzpeli do cerkve. pater f elicijan pevec je slišal našo jutranjo molitev, ko smo molili za naše mučence in slovenski narod, ter nas je obhajal. o dkril je, da smo potomci povojnih beguncev, pričakal nas je v k očevju ter bil z nami pri maši. Veliko lepega je bilo na poti, a tudi mnogo odrekanj. morda je bilo eno večjih to, da nismo imeli nobenega stika z ljudmi, čeprav smo vsi imeli mnogo sorodni- kov v s loveniji. š e isti večer smo z vlakom odpotovali v r im, kjer nas je pričakal dr. jure r ode in imel za nas mašo v k alistovih katakombah. Takrat je bil v r imu na izobraževanju. mesec dni po povratku je vsak od nas prejel njegovo drago- ceno darilo, blagoslov papeža janeza pavla ii . n a mojem pergamentu piše: sveti o če, miriam jereb ponižno prosi, za domače in zase, za apostolski blagoslov, v znamenje, da sta z nami bog in marija pri delu za versko in narodno ohranitev. z adostilno romanje, avgusta 1979. ena od romarjev, Tinka, je že pokojna. u mrla je pred nekaj leti v sloveniji. marko, marjanka in jaz živimo v sloveniji; a ndrej, d arjan in marko so ostali v a rgentini. n ekateri imamo otroke in tudi že vnuke. V vseh nas pa tli neizmerna hvaležnost za danosti, za možnosti, za zavedanje, da smo živi kamni k ristusove- ga mističnega telesa. Vse zmoremo v n jem, ki nam daje moč, in to v mladosti ali zrelih letih. Kočevski rog danes. Foto Tatjana Splichal.