Posamezni izvoH 30 prošev, mesečna naročnina 1 Šiling
TEDDIK ZA SLOVEnSKO KOROŠKO
giiiimiiiniiiiiiiii™
I IZ VSEBINE:	|
STALINOVA IZJAVA TRBOVELJSKI RUDARJI | AVSTRIJSKIM RUDARJEM | ZMAGA KRIVIH PREROKOV DOVOLJ PRAZNIH OBLJUB
ZA BLAGOR VSEH...
==	S
H	n
?nill!lllllllllllllllllllilOIII!llllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllll!llllll!lllllllllllili^
LETNIK I.
DUNAJ, V PETEK 4. X. 1946
ŠTEV. 17
KAKŠNA JE RESNICA
Duh 10. oktobra
Če pomislimo, da je poteklo komaj dobro leto, odkar je nacistični impc* rializem doživel edinstven poraz v zgodovini, bo vendarle zanimivo pokazati, kako se na Koroškem razmeroma naglo oživlja stari velenemški duh in kako polagoma prehaja na iz* hojeno pot nasilja. Vse bolj pogosta so poročila, ki govorijo o nasilstvih nacističnih zlikovcev nad slovenskimi prosvetaši in protifašisti ter nad slov. ljudskimi ustanovami. Vzporedno s temi pojavi sc orožništvo, ki v svo* jih vrstah lahko pokaže na preizkušene naciste, uspešno vadi v zapiranju predvsem slovenskih protifaši* stov, najbrž v »dobri veri«, da bi jih zaščitili pred nacističnimi napadalci. Drugi zopet skušajo za vsako ceno hoditi po stopinjah vojnega zločinca MaiersKaibitscha, ki je športne prireditve in ljudska slavja znal spreminjati v najbolj uspešno nacistično pro* pagando. Tudi danes še razna športna moštva tekmujejo za »pokal 10. oktobra«, drugi zopet vodijo točno za 10. oktober kmečke množice, da bi sc po prastarem germanskem — ali po še nepozabljenem nacističnem — običaju zahvalili — najbrž svojim pragerman* skim bogovom — za letošnjo obilno žetev. Pri tem pa v Celovcu pritrka-vajo s tako imenovanim »glasovanj* skiin zvonom« in gostijo svoje odlične goste z žlahtnim sadjem »posvečene« — v duhu dodaj: pranemške — zemlje na južni meji, ali po domače — iz našega slovenskega Roža.
Če so to načini, s katerimi naj bi se premostili prepadi nad dvema sosed* nima narodoma, potem bodo imeli pač prav tisti, ki dvomijo v poslanstvo današnje Avstrije in njeno blestečo bo* dočnost.
Ponovno ugotavljamo: Koroški plebiscit je in ostane simbolj velikonem-škega nasilja nad malim slovenskim ljudstvom. Zato bomo tudi v bodoče smatrali vsako proslavljanje te obletnice za zavestno oboževanje vsenem* Škega imperializma.
Ne bomo ponavljali vseh razlogov, ki opravičujejo tako stališče koroških Slovencev. Ne samo, da je bila izvedba glasovanja tako pomanjkljiva in pristranska, da se mu lahko upraviče* no odreka veljavnost — naj omenimo samo vpis kakih 5000 glasovalcev iz raznih krajev Avstrije in celo Nemčije, ki so jih zaradi pristranskosti zavezniških častnikov lahko vpisali v zadnjih štirih, petih dneh v glasoval-ske imenike, ne da bi bilo mogoče ugo* toviti njihovo glasovalno pravico, in ki so vsi glasovali za Avstrijo; ali okolnost, da niso šteli glasov na licu mesta v navzočnosti krajevnih glasovalnih komisij, temveč na okrajih, ne da bi bili mogli Slovenci dejansko nad* zirati prenos skrinjic z oddanimi glasovnicami. Opozoriti pa moramo še na nekatere bistveno važne okolnosti:
1.	Glasovanje je bilo koroškim Slovencem krivično vsiljeno, ne da bi jim dali dovolj časa, da se oprostijo suženjskega duha, ki ga je rodila stolet* na politična odvisnost in zatiranje.
2.	Pri izvedbi koroškega glasovanja niso sodelovale niti ZDA niti Sovjetska zveza, ki je po svojih načelih naj* bolj iskrena zaščitnica enakopravnosti malih narodov In bi bila kot taka brez dvoma bolj pravično varovala koristi Slovencev.
3.	Tako sc je moglo zgoditi, da je ze tedaj velenemška miselnost rasla v
Celovec, 26. septembra. Tiskovna služba OF (TSOF) poroča:
V ponedeljek je na neki tiskovni konferenci deželni glavar P i e s c h skupno z ravnateljem deželnega ura* da dr. Ne \v o 1 e t o m in strokovnimi referenti »izčrpno« poročal o položaju koroških Slovencev. Pri tem so govo* rili o ukrepih koroške deželne vlade za popravo škode. Kakšen pa je položaj v resnici, naj posajnijo tale dejstva:
PREPOVED ZVEZE SLOVENSKIH KOROŠKIH IZSELJENCEV
Deželni varnostni direktor za Koroško polkovnik St o s s i c r je prepovedal Zvezo slovenskih koroških izseljencev in zagrozil s kaznijo vsakomur, ki bi hotel še v bodoče braniti koristi društva.
Zvezi je bila poverjena naloga, da zastopa socialne, gospodarske in kul* turne zahteve svojih članov, ki jih je nacistični režim tako hudo oškodoval. Nad 1.600 vpisanih članov, ki so vsi brez izjeme upravičeni uživati zaščito § 4 zakona o skrbstvu za nacistične žrtve, je društvu zaupalo obrambo in zastopstvo svojih koristi.
S prepovedjo društva so slovenskim žrtvam nacističnega nasilja vzete vse možnosti, da bi organizirano in uspeš* no branile svoje pravice do odškodnine in do povračila oropanega imetja. Zaradi izredno pomanjkljive dcnacifi-kacije na Koroškem je z razpustom društva ogroženo nadaljnje povrača-nje škode. To dokazuje tudi boj, ki so ga morali izvojevati izseljenci, preden se jim je posrečilo, da je deželna vlada odstavila inž. Valentina Maier* hoferja kot cenilca in komisarja za po* pravo škode. Čeprav je bil Maierho-fer kot vodilni nacistični funkcionar v štabu vojnega zločinca SS-Standarten-fiihrerja Maier-Kaibitscha hudo obre* menjen, ga je deželna vlada vendar določila, da ceni škodo pri svojih nek* danjih žrtvah.
Predstavniki deželne vlade se sicer neprenehoma trudijd, da bi z visoko-donečimi frazami obveščali javnost, kaj vse so napravili za povračilo škode izseljenim koroškim Slovencem. Te izjave imajo očividno namen, da bi javnost dobila napačno sliko, obenem pa hočejo zabrisati neprenehoma pre-
miniiinmnninniiiniiniiuiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiniininiiiiiniiiiiminniN
italijanskem imperializmu svojega naravnega zaveznika, kar je pozneje prišlo do izraza v zvezi na življenje in smrt med nemškim nacizmom in italijanskim fašizmom. V italijansko*ncm-škem sodelovanju v dneh koroškega glasovanja so nastajali prvi dejanski zarodki osi Rim—Berlin in tiste misel* nosti, ki je pozneje obsodila vse slovensko ljudstvo na narodno in telesno smrt.
4.	Vsi tisti, ki se ogrevajo za proslavljanje koroškega glasovanja, naj se zavedajo, da so kljub njegovi pomanjkljivi izvedbi Slovenci južno od Drave in na ozemlju med Dravo in Vrbskim jezerom, vključno občini Ra-diše in Žihpolje, dobili večino.
5.	Najbolj pravoverni velikonemški ideologi so mnenja, da je moralo za Avstrijo glasovati najmanj tudi 10.000 Slovencev. Na ta način hkrati sami priznavajo, da je južna Koroška ne* oporečno strnjeno slovensko ozemlje.
ganjanje in sistematično zapostavlja* nje slovenskih antifašistov.
Kljub odredbi zavezniške vojaške oblasti, s katero se razveljavljajo nacistični zakoni, ki so oškodovali posa* meznike zaradi njihove rasne pripadnosti, vere, narodnosti ali političnega naziranja, so vsa posestva slovenskih izseljencev še danes last državnega vodje SS kot »državnega komisarja za utrditev nemštva« in raznih priseljencev iz Kanalske doline, ki so si želeli — »Heim ins Reich«. Noben Slovenec,, ki se je kljub grožnjam in oviram vrnil na svoj dom, še do danes ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik. Na ta način nad 6.000 ha kmečke posesti od* tegujejo polnopravnim slovenskim lastnikom in jo formalno priznavajo kot sredstvo za utrjevanje nemštva.
Slovenskim izseljencem so sicer za odškodnino izplačali nekaj denarja. Vendar so to v razmerju z ogromno škodo, ki je nastala z množičnim izse* ljevanjem nad 300 kmečkih družin, popolnoma nezadostni zneski. Za ocenitev škode so namreč jemali uradne cene nacističnih razbojnikov v aprilu le* ta 1942. Če pa si hočejo izseljenci pri današnjem pomanjkanju blaga naku* piti vsaj najnujnejše potrebščine, morajo za to plačati neverjetne vsote. Tako se jim je ocenila na primer oropana krava na 320 šilingov, če pa jo hočejo danes kupiti, morajo plačati zanjo petkratno vsoto ali pa še več. Zaradi tega izseljenci upravičeno zahtevajo ne toliko denarja kakor povr* nitev izropanih stvari, ki jih še vedno nemoteno uporabljajo razni nacisti. Razen tega naj bi povračali škodo z imetjem tistih nacističnih zločincev, ki so glavni krivci izselitve.
Treba bi bilo primerno oskrbeti tu* di tiste, ki so zaradi izselitve trpeli na zdravju, in pa sirote, ki so jim v pregnanstvu umorili starše. Ta škoda se doslej ni upoštevala.^ Vendar je tudi to ena izmed zahtev Zveze slovenskih izseljenev, ki bi jo morala nova država po zakonu o skrbstvu za nacistične žrtve šteti kot samo po sebi razum* ljivo obveznost, tembolj če pomisli* mo, da je bilo izdanih 56 milijonov ši* lingov za inozemske fašiste v Avstriji.
Medtem ko težko oškodovane slovenske izseljence, ki zaradi nacističnega ropanja še zdaleč nimajo dovolj ži-
nmimimiraiiiimiiiinnnniiiiniinnmimnuimnniinHiimiiiiB
Vsa ta leta smo morali neštetokrat poslušati neokusno bahanje, da so bili prav boji na Koroškem in glasovanje 10. oktobra prvi korak k vstajenju ve* likonemškega duha, torej k zmagi tiste miselnosti, ki je priznavala vse pravice samo »gosposkemu narodu«, vse druge pa je obsodila na večno suženjstvo. Vsekakor je značilno, da se nekateri zaostali ljudje že spet navdušujejo za proslavljanje tega duha.
Koroški Slovenci smo mnenja, da se s takim početjem ne gradi enotnost in še manj enakopravnost narodov. Im* perialistično naslajanje je bila lastnost preživele nacistične dobe, po kateri danes žaluje nekaj reakcionarjev sve* ta. Široke ljudske množice pa so v krvi in trpljenju preizkusile pogubnost teh idej in zato stremijo za resnično demokratično enotnostjo delovnih ljudi, ki so pripravljeni pošteno priznavati vsakemu njegovo pravico do živ* ljenja in svobode.
vine, že spet silijo k oddajanju živine in njenih proizvodov in jim grozijo s kaznimi, so velikim nacijem na Koro* škem še vnaprej zagotovljene še v nacistični dobi določene količine umetnih gnojil, strojev itd. Isto velja o na* kaznicah. Slej ko prej zapostavljajo borce za svobodo in antifašiste, medtem pa nacisti, ki so bili med vojno za* ščiteni in zato danes lahko več ali manj v redu oddajajo predpisane ko* ličine, že spet prejemajo nagrade in si lahko vse potrebno nabavljajo.
Isti način ravnanja lahko opažamo pri dosedanjih sodnih postopkih proti vojnim zločincem na Koroškem. Kljub lepim besedam, da je treba kaznovati vojne zločince, in kljub temu, da so poznani krivci nasilnega izseljevanja, še do danes niso nobenega teh zločincev priznali za krivega in ga kaznovali. Pač pa je bila ustavljena cela vrsta sodnih postopkov »zaradi pomanjkanja dokazov« — ki so jih nacisti seveda zažgali. Prav tako zavlačujejo iz nepojasnjenih razlogov v neskončnost razpravo proti proslulemu glavnemu krivcu za preganjanje koroških Slovencev, proti pokrajinskemu komisar* ju za utrditev nemštva na Koroškem in Gorenjskem, SS*Stundartcnfuhrer-ju Maier-Kaibitschu in njegovim pomagačem. Tudi v tem primeru so z razpustom Zveze slovenskih izseljencev prisilili glavnega tožnika k molku.
Vse torej kaže, da na Koroškem še vedno veljajo nurnberški rasni zako* ni. Medtem ko prepovedujejo in razpuščajo antifašistične organizacije ko* roških Slovencev kot »Zvezo koroških partizanov«, »Zvezo političnih internirancev in pripornikov Slovenske Koroške« in sedaj »Zvezo slovenskih ko* roških izseljencev«, obenem pa nad drugimi slovenskimi organizacijami izvajajo najhujši pritisk, se popolnoma nemoteno lahko razvijajo in uganjajo celo odkrito velenemško propagando razne zveze nekdanjih fašistov in tako imenovanih »volksdeutsch-erskih« romarjev »Heim ins Reich«, kakor so »Zveza Kanalčanov«, »Zveza južnih Tirolcev«, in celo neka »Zveza Meži* čanov« ter »Zveza južnih Štajercev«. Vse te zveze uživajo polno podporo koroške deželne vlade in imajo pri njej celo svoje zastopnike.
V takih razmerah je razpust Zveze slovenskih koroških izseljencev povzročil po vsej Slovenski Koroški največje ogorčenje in vznemirjenje. S tem je ponovno dokazano, da hočejo koroške oblasti trdovratno nadaljeva* ti s svojo popolnoma nedemokratično in protislovensko politiko, kakor tudi s politiko velikonemških teženj.
Zavrnitev grške note
Jugoslovanska vlada je odgovorila grški vladi, katera je v posebni noti obdblžila Jugoslavijo zaradi dozdev* nih prekršitev meje. Jugoslovanska nota pravi med drugim:
»Jugoslovanska vlada spoštuje nedotakljivost tujih ozemelj, prav tako pa zahteva spoštovanje nedotakljivo* sti lastnega ozemlja. Jugoslovanska vlada pozorno zasleduje gonjo dela grškega tiska in ugotavlja, da pomeni ta gonja premišljeno akcijo, ki je naperjena proti Jugoslaviji. To seveda ne koristi medsebojnim odnosom obeh dežel.«
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii
3»Sfo?w»13f tr/TE*. M. Tfl.
Odmevi Stalinove izjave po svetu
V vseh državah je vzbudil Stalinov intervju velikanski odmev! Povsod so Stalinove izjave, da sedaj ni resnične nevarnosti za novo vojno, mnogo do* prinesle k pomirjenju in razjasnile splošni politični položaj. Vsi listi v Združenih državah ameriških so prinesli Stalinov intervju na prvi strani in z ogromnimi naslovi. Diplomatski komentator Reuterjeve agencije piše, da je izjava generalisima Stalina, da »ne verjame v resnično nevarnost no* ve vojne«, skoraj edina razveseljiva izjava, ki jo je dal kak državnik po koncu vojne. Po komentatorjevih besedah so politični časnikarji v Londonu posebno pozorni na odgovor Stalina o sovjetski politiki v Nemčiji in na izraz najglobljega prepričanja o moči Sovjetske zveze, ki je z njim pre* žeta vsa izjava. Pariški radio je zlasti poudaril Stalinove besede, po katerih »smatra za možno trajno sodelovanje med Sovjetsko zvezo in zapadnimi de-
Obsodbe v
Mednarodno sodišče v Ntirnbergu je v torek objavilo obsodbe nad glavnimi vojnimi zločinci. Gdring, Ribben* trop, kcitel, Kaltenbrunner, Rosen-berg, Frank, Frick, Streicher, Sauckel, Jodl, Seyss*Inquart in Bormann (v odsotnosti) so bili obsojeni na smrt z obešenjem, Hess, Riider in Funk na dosmrtno ječo, Spcer in Schirach na 20 let, Neurath na 15 let in Donitz na 10 let ječe. Schacht, Papen in Fritsche so bili oproščeni.
Obtožba je bila razdeljena na 4 točke: 1. Sodelovanje pri zaroti; 2. Zločin proti miru, sodelovanje pri pripravah in vodstvu napadalnih vojska proti ev* ropskim narodom in Združenim državam Amerike; 3. Vojna zločinstva: morjenje in mučenje civilnih oseb, deportacija prisilnih delavcev, morjenje in mučenje vojnih ujetnikov, ubijanje talcev, ropanje, rušenje, pustošenje in
mokracijami«. Češkoslovaški zunanji minister Jan Masaryk je dejal:
»Izjava je prišla o pravem času. Mi* slim, da se je s tem enkrat za vselej končalo nesmiselno govorenje o novi vojni. Prepričan sem, da Stalin, Byrnes in vsak odgovoren državnik stremi za tem, da se za vsako ceno ohrani mir, kajti ohranitev miru ni le vprašanje posameznih osebnosti, temveč vseh narodov.«
Tudi švedski in turški radio sta spo* ročila svojim poslušalcem Stalinove odgovore. V Avstriji je več osebnosti podalo izjavo o Stalinovih pomirjujočih besedah, tako dunajski župan general Korner, mestni svetnik dr. Ma* tejka, rektor dunajske univerze profesor Adamovich itd.
Slavni irski pesnik Bernard Shaw pa sc je izrazil poročevalcu International News Servicea o Stalinovih izjavah:
»Za ves svet je veliko olajšanje, če sliši koga, ki ve, o čem govori.«
NSIrnbergu
germanizacija na zasedenih ozemljih; 4. Zločinstva proti človečnosti: umor, iztrebljanje, zasužnjevanje,, deporta* cija in druga nečloveška dejanja proti civilnemu prebivalstvu pred vojno in med vojno, preganjanje oseb iz političnih, rasnih in verskih razlogov.
Sovjetski, zastopnik pri mednarodnem sodišču v Niirnbergu je bil proti oprostitvi Schachta, Papena in Fri* tscheja. Bil je tudi proti temu, da ministrski svet, vrhovno poveljstvo oboroženih sil in generalni štab niso bili obsojeni kot zločinske organizacije. Sovjetski zastopnik je tudi izjavil, da bi moral Hess sprejeti smrtno kazen.
Ameriški glavni tožilec Jackson je v pismeni izjavi ugotovil, da je oprostitev Schachta in Papena ter vrhovnega poveljstva oboroženih sil vzbudila razočaranje.
Maršal Tito o reakcionarnem delovanju nekaterih duhovnikov
Maršal Tito se je razgovarjal z od* poslanci mednarodnega študentovskega kongresa in jim na njihovo vpra* šanje pojasnil, čemu obtožba proti nadškofu S t e p i n c u in nekaterim duhovnikom.
Dejal je: »Nekateri inozemski časopisi divje obrekujejo našo državo in govorijo o preganjanju vere v Jugoslaviji. Taka obrekovanja so gladke izmišljotine. Ne smemo zamenjati preganjanja ljudstvu sovražnih elementov, čeprav so to služabniki cer* kve, s preganjanjem vere. V demokratični Jugoslaviji vlada svoboda vere, in svoboda verovanja je zajamčena z zakonom. Zakon nalaga vsem držav* ljanom enake dolžnosti, prav tako tudi duhovnikom. Kdor krši zakon in dela proti ljudstvu, tega mora država kaznovati, ne glede na to, če je duhovnik ali ne.
Med vojno je mnogo katoliških duhovnikov stalo v vrstah sovražnikov ljudstva. Ti so se aktivno borili skup* no z našimi nasprotniki proti osvobodilnemu gibanju. Še večje število pa se jih ni aktivno udeleževalo boja, temveč so ideološko podpirali sovraž* nike ljudstva.
Kljub temu jim je jugoslovanska vlada dala možnost, da priznajo novi red in da delajo skupno z ljudstvom.
Tisti duhovniki, ki tega niso storili in še dalje podpirali prikrite reakcionarne, fašistične elemente, morajo nositi posledice svojega delovanja.«
OBTOŽNICA PROTI NADŠKOFU STEPINCU
Kakor poročajo iz Beograda, je predal državni tožiiec republike Hrvatske najvišjemu sodišču Hrvatske obtožnico proti nadškofu Stepincu. Obtožni* ca navaja, da je nadškof pomagal organizirati ustaške zločinske grupe, da je sodeloval z Nemci in s poglavarjem ustaških band Paveličem, ter da je podpiral Nezavisno državo Hrvat* sko. Med ustaške oddelke je poslal
V_dvehvrstjccfh .................1
Na vrhu Kosmaja južno od Beogra*
da gradijo največji sanatorij v Srbiji. Ta sanatorij bo imel več ko 250 sob ter bo najsodobneje opremljen. Z deli so že pričeli.
Dne 26. septembra se je začel v Beogradu IV. plenarni sestanek Centralnega sveta Ljudske mladine Jugosla* vije ob navzočnosti zastopnikov oblasti in kulturnih delavcev. Navzoč je bil tudi Kiti Bumla, član izvršnega od* bora Svetovne zveze demokratične mladine. Na sestanku so razpravljali o zboljšanju dela pionirskih organizacij, o nalogah mladine na gimnazijah, učiteljiščih in drugih srednjih strokovnih šolah in o mednarodni povezano* sti mladine Jugoslavije z mladino po svetu.
Mestna knjižnica na Reki je spet odprta. Ustanovljena je bila leta 1895. V času fašizma je ni nihče podpiral, med okupacijo pa je bila zaprta. Po osvoboditvi je bila na pobudo odbora SIAU spet urejena. Obsega več ko 40.000 zvezkov v italijanskem, hrvat* skem, francoskem in angleškem kot tudi v drugih jezikih. Ima tudi mnogo dragocenih starih rokopisov, knjig, risb in grafik.
Ljudska fronta Bosne in Hercegovine je izdala za volitve, ki bodo dne 13. oktobra v ustavodajno skupščino LR Bosne in Hercegovine poseben proglas; v njem zlasti poudarja velikan* ske uspehe, ki jih je republika dosegla na področju obnove, prehrane, prometa, javnih del, zdravstva in socialnega skrbstva. Bosna in Hercegovina ni več kamen spotike med Srbi in Hrvati, temveč trden steber jugoslovanske skupnosti.
V Bezdan Viru v Vojvodini so odprli madžarsko gimnazijo. Na zboro* vanju se je prebivalstvo Bezdana zahvalilo jugoslovanskim ljudskim oblastem. Ta gimnazija je prva ustanova, kjer se poučuje madžarščina, ki jo go* vori prebivalstvo tega mesta.
svoje vojne dušne pastirje, ki so podpihovali sovraštvo proti predstavnikom druge narodnosti in druge vere in s tem netili bratomorno vojno med narodi Jugoslavije. V sporazumu s Pa* veličem je Stcpinac skril v svoji kne-zoškofijski palači arhiv ustaških do* kumentov in dokumentov ustaškega zunanjega ministrstva. Celo po osvoboditvi ni prenehal s svojim delovanjem in je nudil zavetišče in pomoč ustaškim agentom.
DIKTATURA V GRČIJI Grško poslanstvo v Parizu ni dovolilo potovanja francoski delegaciji v Grčijo na kongres EAM*a (Grške osvobodilne organizacije), češ da je kongres EAM-a prepovedan. Poslance francoskega odpornega gibanja je izja* vil, da ta primer in številni drugi dokazujejo, da vlada v Grčiji še vedno diktatura.
JESENIŠKI DELAVCI ZVIŠUJEJO PROIZVODNJO
Te dni je sindikalni tekmovalni od* bor pri tovarni KID na Jesenicah raz* glasil uspehe medobratnega tekmova* nja za mesec julij. Najvišjo proizvod* njo in največji prihranek na materialu je dosegla jeklarna, ki si je priborila prehodno zastavo.
V primeri s prejšnjim mesecem se je proizvodnja izdelkov za prodajo povečala za 22,5 odstotkov, prihranki na materialu za 3 odstotke in število prostovoljno opravljenih ur dela pri obnovi za 3,25 odstotka.
S temi uspehi si je zaslužilo jeseni* ško delavstvo sloves najboljšega de* lovnega kolektiva v državi.
OBNOVA V JUGOSLAVIJI NAVDUŠUJE AMER. ŠTUDENTE Na tiskovni konferenci za inozemske študente, ki se trenutno mudijo v Jugoslaviji, so predstavniki amerikan* skih študentov izrazili svoje priznanje obnovi, ki so jo doslej lahko ugotovili v novi Jugoslaviji. Predvsem so ame-rikanski zastopniki poudarili izboljša* nje socialnih pogojev jugoslovanskega ljudstva, ki ga je dosegla nova vlada s svojimi ukrepi.
V vseh slovenskih gimnazijah se je 16. septembra pričel reden pouk.
Traktorske postaje v Jugoslaviji sc množijo bolj 'in bolj. Zdaj jih je it 72 in so raztresene po vsej državi. Imajo veliko število kmetijskih strojev in priprav. Vsaka postaja ima 5 traktor* skih brigad. Vodje teh brigad izobra* zujc kmetijsko - gospodarska šola v Vinkovcih.
Most čez Taro na cesti Plevlje*Nik-šič, ki je najkrajša zveza med prestolnico Jugoslavije in Jadranskim morjem, so svečano izročili prometu. Dolg je 365 metrov, visok 150 metrov. Zgra* jen je iz železobetona in je po svoji razsežnosti največji prometni objekt na Balkanu.
Protestna zborovanja v Gorici in vsej okolici so bila zadnje dni proti sklepom mirovne konference, ki hoče. da bi imela Italija Gorico in razne slovenske kraje. V posebnih resolucijah je ljudstvo naglasilo, da ne bo nikoli odstopilo od svoje priborjene pravice do svobode.
Slavni danski pisatelj Martin An* dersen Nexo potuje po Jugoslaviji. Obiskal je že mladinske delovne brigade pri gradnji posavskega prekopa. Zagreb in druge kraje. Sedaj je odšel v Istro. V Jugoslaviji bo ostal mesec dni.
Zdravstvena skupina zagrebške me* dicinske fakultete je odšla v Makedonijo, da bi se bavila z znanstvenim raziskovanjem. V ekipi je deset pro* fesorjev in 40 študentov. Ostala bo zunaj na delu mesec dni, nato pa bo objavila uspehe svojih raziskovanj. Uspeh dosedanjega dela je odkritje nove, doslej nepoznane bolezni, ki za njo obolijo pridelovalci tobaka.
Maršal Tito je podaril univerzitetni knjižnici v Beogradu ob priliki odkritja spominske plošče Svetozarju Markoviču 100.000 din za nakup del Marxa. Engelsa, Lenina, Gorkega. Pu* škina, Lermontova in celotne Enciklo* pedije v ruskem jeziku.
»Bili smo in bomo zvesti svojim obveznostim"
—-N* kongresu avstr!iskoruskega dru- se izdajajo celo za pokrovitelje Av* štva je govoril vrhovni poveljnik sov* - stri je tn za »vstrijsk-e patriote. Da-bf
jetskih čet v Avstriji, general Kura-sov. Poudaril je, da so zaupanja pol* ne in pomirljive besede generalisima Stalina lia mah uničile govoričenje o nevarnosti nove vojne. »Te besede so v vsem naptednem človeštvu vzbudile pomirjen j e in veselje. Odmev Stalinovih besed po svetu priča, da milijoni preprostih ljudi zaupajo moči Sovjetske zveze in njeni možnosti, da bo očuvala mir in demokracijo v svetu. Isto pomirjenje je nastalo tudi v Av* stri ji. V nadaljevanju je dejal:
»Zadnji čas smo občutili in videli, da so skušali zaplesti Avstrijo v tem* ne spletke, ki so bile naperjene proti Sovjetski zvezi in ki so bile preračunane na različna nasprotja med zavezniki.
Včasih vztrajajo nekateri politiki celo pri govoričenju, da je neobhodno potrebno deliti Avstrijo v dva dela. Ti politiki in povzročitelji takih spletk
red.«
TANJUG demantira izmišljotine ameriške agencije
Beograd, 1. okt. 1946 (TANJUG): Amerikanska agencija »International News Service« je objavila dne 24. septembra poročilo iz Pariza, ki pravi, da je bilo iz krogov jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu sporočeno dopisniku te agencije, češ da Jugoslavija ne bo v pogledu Avstrije predložila nobenih zahtev na del Koroške, temveč da se bo zadovoljila z zagotovili avstrijske vlade za var* stvo slovenske manjšine in njenih pravic po ustavni poti. Poleg tega objav* lja agencija »International News Service« komentarje o baje ugodnem vtisu jugoslovanske delegacije glede nekakih predlogov avstrijske delegacije. TANJUG je od jugoslovanske delega* cije na mirovni konferenci v Parizu pooblaščen izjaviti, da omenjena vest agencije »International News Service« ne odgovarja resnici in da si je agencija »International News Service« to vest zlonamerno izmislila in poizkusi* la, da bi jo razširila na račun jugoslovanske delegacije.
prikrili svoj imperialistični pohlep, so celo pripravljeni podariti zapadnim Avstrijcem slaščico v vrednosti nekaj ducatov milijonov dolarjev — seveda, da bi dobili Avstrijo v svoje roke. Vsakdo se mora zavedati, da se pravi interesi teh ’,patriotov’ močno razlikujejo od koristi avstrijskega naroda.
Bili smo in bomo zvesti svojim ob* veznostim. Želimo novo, neodvisno in demokratično Avstrijo. Vendar morate še prav krepko poprijeti, če hočete ustvariti in ohraniti tako Avstrijo. V tem boju pa boste vedno našli našo pomoč.«
»Krepitev odnosov s Sovjetsko zvezo,« je ob koncu dejal Kurasov, »bo omogočila, da bo avstrijski narod hitreje uredil svoje gospodarstvo, da bo lahko uničil ostanke nacizma in da bo v državi lahko učvrstil demokratični
ANGLEŠKI NAČRTI Z GUVERNERJEM TRSTA
Kakor poroča dopisnik TASS-a se pogajanja o statutu Trsta vlečejo v nedogled. Jugoslovanski zastopnik je poudaril, da podeljuje angleški načrt guvernerju 26 polnomočij, ki mu tako dejansko dajejo oblast diktatorja. Sovjetska delegacija je predlagala umik vseh inozemskih čet iz tržaške republike in to v 30 dneh po veljav* nosti podpisane mirovne pogodbe z Italijo. Zavezniška komisija štirih velesil ima nalogo, da osnuje začasno vlado iz zastopnikov vseh strank. Ta pa mora v teku treh mesecev izvesti volitve v parlament.
Angleška delegacija pa skuša skup* no z ameriško in francosko delegacijo uveljaviti svoj načrt. Angleški predlog predvideva, da preide vsa oblast v roke guvernerja. Očividno predstavlja ta predlog poskus, da bi ohranile v Trstu oblast zasedbene čete Velike Britanije in Združenih držav, ki srna* trajo Trst za važno vojaško oporišče. Značilno je, da želi dati Anglija tej začasni vladi polnomočje za čim daljšo dobo.
Štev. 17
Tito na mladinski progi
Maršal 'Pito je 28. septembra obiskal mladinsko progo, kjer so ga z nepo* pisnim navdušenjem sprejele mladinske delovne brigade ter velika množica ljudstva. Maršal si je čez tlan ogledal progo in obiskal tudi nekatera taborišča mladinskih brigad, kjer se je zlasti zanimal za njihovo nastanitev in za življenje mladih delavcev. Zvečer je bil velik miting, na katerem je maršal Tito pohvalil veliko navdušenje, ki z i)|im mladinske brigade požrtvovalno in nesebično sodelujejo pri obnovi. ' Te proge, je poudaril maršal Tito, niso obiskale samo nešteviine delegacije, ampak so prišle sem tudi delov« ne brigade iz drugih držav. Prišle so v prvi vrsti zato. da bi se navzele tistega navdušenja, ki vlada med jugo« slovansko mladino. Same so se hotele prepričati o silni volji jugoslovanskega ljudstva, videti, kaj je in v čem obstoja ta pogonska sila v Jugoslaviji, ki žene našo mladino naprej in ki ustvar-
ja iz nje zares neutrudljivega in vztrajnega graditelja nove in srečnejše bodočnosti naše dežele.
Nato je maršal Tito izročil mladim delavcem pozdrave zvezne vlade in iz« razil najprisrčnejšo zahvalo za požrtvovalno delo pri tej progi, ki je za gospodarstvo Jugoslavije največjega pomena.
>>Y inozemstvu sc zelo zanimajo.« je dejal dalje maršal Tito, »kako je bilo mogoče, da so si voditelji narodov Jugoslavije, ne glede na njihovo narodnost, mogli pridobiti njihovo tolikšno zaupanje in da lahko z druge strani vlada ljudstvu in posebno še mladini, izkazuje tako neomejeno zaupanje. \ este, da voditelji nove Jugoslavije ne bi uživali takega zaupanja narodov, če bi ne delali tega, kar želi ljudstvo, če bi ne izpolnjevali svojih obljub in nalog, ki jih je postavilo ljudstvo prednje. Če današnji voditelji ne bi doka«
zali, da so tu samo zato, da služijo interesom svojih narodov in da opravljajo svoje naloge samo v korist ljudstva, ljudstvo ne bi imelo zaupanja vanje.«
Pristavil je, da bo treba po dogra« ditvi mladinske proge zgraditi še mnogo novih objektov. Bosna ima mnogo rudnin in je treba ustvariti možnosti za njihov izvoz in predelavo. Zato moramo zgraditi železnico iz Brčkega v Sarajevo. Ni nobenega dvoma, da bo jugoslovanska mladina tudi pri bodočih delih pokazala svojo neutrudlji« vost, pripravljenost na žrtve in junaštvo, kakor je to pokazala doslej.
V nadaljnjem govoru je maršal Tito poudaril, da mladinska proga ni le prometni objekt za Jugoslavijo, ki je važen za gospodarstvo, temveč »da se tu tvori delovna skupnost, ki je ponosna na uspehe dela svojih rok. Tu« kaj se oblikuje, ustvarja in krepi bratska enotnost narodov Jugoslavije. Tu« kaj ustvarja novi rod, ki je s svojim delom uresničil neporušno enotnost in bratstvo med našimi narodi«.
Trboveljski rudarji - avstrijskim rudarjem
Pred kratkim so se avstrijski rudarji iz rudnika Fonsdorf obrnili na trboveljske rudarje z več vprašanji, v katerih se zanimajo za položaj jugoslo* vanskih rudarjev. Naši rudarji so jim odgovorili z obsežnim pismom, v katerem podrobno opisujejo delo in vlogo rudarjev v ljudski državi. V nasled« njem povzemamo vsebino odgovorov na posamezna vprašanja.
Kako se razvija vaš obrat po uni« čenju nemškega in italijanskega fa* šizma?
Ob osvoboditvi je bil rudnik v zelo slabem stanju. Okupator je izropal najboljše odkope in izrabil vse tehnične naprave. Vsi stroji so bili potrebni temeljitega ptiphivila. Obrati sd bili močno zanemarjeni tudi zaradi pomanjkanju delovnih moči, kajti rudar« ji, ki nismo hoteli delati okupatorju, smo množično odhajali v partizane. Več rovov je bilo zasutih. Uničene so bile tudi separacijske naprave.
Po osvoboditvi smo se skoraj nagi in bosi vrgli na delo. Delali smo bolj kot kdaj koli prej, saj nam je dajala moči zavest, da ne delamo vec za izkoriščevalce, temveč za svojo ljudsko dr« žavo, v kateri sami odločamo o svoji usodi.. Kljub povojnim težavam smo rudnik že v treh mesecih popolnoma obnovili. Odslej se delo v našem rudniku vedno bolj izpopolnjuje. Velik uspeh smo dosegli tudi s tem, da smo se osamosvojili v izdelovanju rudniških naprav. Medtem ko smo bili prej odvisni od inozemstva, izdelujemo se« daj sami V svojih rudniških delavnicah vlačilce, črpalke, cevi za zalivanje itd. Posebno pažnjo posvečamo varnostnim napravam v rudniku. V vseh obratih smo ustanovili zdravstvene aktive. ki skrbe za zaščitne naprave in za čistočo v obratih.
Da hi se rudarji čimbolj usposobili za svoje delo, prirejamo razne strokovne tečaje. Med drugim imamo tudi kopaški tečaj, ki traja tri mesece. Pro« sti čas posvečamo izobrazbi. Po obra- . tih smo ustanovili čitalne krožke, v katerih obravnavamo vsakovrstna, bodisi politična ali kulturna vprašanja.
Ali se je dvignila produkcija?
Ker je bil rudnik v slabem stanju, smo ob osvoboditvi dosegli komaj 16 odstotkov predvojne proizvodnje. S trdim in vztrajnim delom pa smo že v treh mesecih dosegli, da je proizvod« lija dosegla predvojno višino, ki smo jo Sedaj že znatno prekoračili. To je bilo možno zaradi tega, ker smo uvedli tekmovalni način dela, s katerim tekmujemo v zvišanju proizvodnje in v štednji materiala. Ker se zavedamo, da smo sami gospodarji, štedimo pri vsaki najmanjši stvari. Posrečilo se nam je. da se je cena premoga že trikrat znižala. V prvomajskem tekmo« vanju smo v tekmovanju z vsemi jugoslovanskimi rudniki dosegli drugo mesto. .
Velike zasluge za dvig proizvodnje imajo naši udarniki, ki so tako izbolj« šali način dela, da so presegli na povprečnega delavca preračunano delovno normo za 20 odstotkov. To so
naši najboljši rudarji, ki jih skušamo v medsebojnem tekmovanju doseči, da bi tako še bolj povečali proizvod« njo premoga, ki je osnovni pogoj za razvoj naše industrije.
Ali imate dovolj življenjskih potrebščin za opravljanje svojega dela?
Preskrba z živili je urejena tako, da dobi vsakdo zadostno količino. 1 Irana se razdeljuje pravično in jo je dovolj za vse, ker sc je delovnemu ljudstvu posrečilo že v kali zatreti črno borzo. Za pravilno razdelitev živil in obleke skrbe Naproze in državne trgovine, ki so izločile špekulantske posredovalce, ki so dvigali cene na račun delovnega ljudstva. Sele v ljudski državi smo dosegli tudi položaj, za katerega smo se prej zaman borili. Zaslužek nam orno« goča, da nakupimo vse potrebno in da kljub povojnim težavam živimo člo-
veka vredno življenje. Razmere pa se vedno bolj izboljšujejo.
Ali so vaše socialne pravice in sodelovanje pri upravi zagotovljene?
V odgovoru na to vprašanje poudarjajo trboveljski rudarji, da so se šele v ljudski državi mogle uresničiti njih zahteve. Nato podrobno navajajo, kako je urejeno socialno zavarovanje in naštevajo vse socialne prido« bitve od plačanega letnega dopusta in zdravniške oskrbe do pokojnine.
Nadalje poudarjajo, da jim ni treba več trepetati pred žandarji in policaji, ki so nektlaj preganjali delovno ljudstvo. Danes tudi ni več neznosnega razmerja, ki je nekoč vladalo med upravo podjetja in med deldvci. Uprava podjetja rešuje vsa vprašanja spo« razumno s sindikatom delavcev in nameščencev. Ker se rudarji zavedajo.
da delajo zase in da je napredek rudnika njim samim v korist, stavljajo predloge za izboljšanje dela, ki jih na* to preštudirajo inženirji. Za vsak dober predlog dobi predlagatelj nagrado. Vsi obrati imajo izvoljene zaupni* ke, ki urejajo nesporazume med delavci in upravo. Združeni v sindikatih sodelujejo delavci z ljudsko oblastjo, ki skrbi za čim večji dvig blaginje vsega delovnega ljudstva. Rudarji so kot člani sindikata vključeni v Ljudsko fronto, ki povezuje delavce, kmete in delovno inteligenco. Kakor vse delov* no ljudstvo prenašajo tudi rudarji požrtvovalno vse napore za dosego srečnega življenja v svobodni in neodvis* ni domovini Jugoslaviji.
Ali je jugoslovansko ljudstvo pripravljeno sodelovati z demokratično Avstrijo in s tem doprinesti svoj del za pomirjen je Evrope in sveta?
Na to vprašanje so rudarji od« govorili, da si žele sodelovanja z vse* mi miroljubnimi državami sveta, posebno s svojimi sosedi. Nato pozivajo avstrijske tovariše, naj se vztrajno bore za dokončno uničenje poslednjih ostankov fašizma, ki jih nekateri avstrijski oblastniki v škodo delovnega ljudstva še vedno ščitijo. »Mi vemo,« nadaljujejo rudarji, »da je vaša naj* večja želja »svobodno zadihati v svobodni, demokratični Avstriji. To tudi lahko dosežete, če boste kot en mož nastopili proti tistim, ki se še danes rede od vašega znoja in vaših žuljev.« Nato trboveljski rudarji poudarjajo, da bodo s takim bojem pomagali osvoboditi tudi slovenske koroške brate, ki jih zatirajo isti, pod katerimi ječi avstrijsko delovno ljudstvo. Svoje pi* smo zaključujejo takole: »S temi odgovori smo vam mogli samo v obrisih prikazati položaj, kakršen je pri nas. Naša iskrena želja je, da nas obiščete in se o vsem prepričate. Mi vas bomo z veseljem sprejeli. Prav tako si želimo. da bi Vas tudi mi obiskali v Fons* dorfu. Prav iskrene in borbene pozdrave Vam pošiljajo vaši tovariši — trboveljski rudarji.«
BGEEG	1	msm	i	
Stoletja so sc ljudje borili za spoznanje, čigava krivda je večja: ali ti* stega, ki je koval načrte za umor, ali tistega, ki je dejanje slepo izvršil.‘šele grozotno, pretkano in tehnično do kraja izpopolnjeno klanje nacističnih krv« nikov je privedlo človeštvo do doslednih sklepov: V Niirnbergu čakajo na sodbo prvič v zgodovini tudi tisti prikriti in spretni morilci, ki so ukazo* vali svojim podrejenim rabljem, da izvršujejo zločinska dela. Njihova ob* sodba pomeni torej zmago človeškega duha.
Miinchen — Nurnberg, o tej poti je razmišljal pred dnevi znani dunajski list. Ako ob obletnici plebiscita primerjamo dejanja in pota koroških oktobrskih zmagovalcev, bomo našli čudovito podobnost dogajanja in razvoja. Kdo lahko še oporeka naši trdit* vi, da je bil plebiscit 10. oktobra 1920 zadnji potrebni dokaz velikonemške zvestobe in nemškega imperializma, ki se je nato nujno končal z osnovanjem »nacističnega rajha«? Sodniki in porotniki osvobojene Avstrije, poslu* šajte izpoved obtoženca dr. phil. et dr. jur. h. c. Martina Wutteja: »In to je tudi smisel ter zgodovinski, vsenem-ški in srednjeevropski pomen koroških obrambnih bojev: Korošci niso v letih 1918—1920 s svojo borbo, z orož* jem duha in pesti branili samo svobode in enotnosti svoje domovine, arn* pak so — zvesti ciljem, za katere so so borili njihovi pradedje v letu ISIS — z gmotno in krvno žrtvijo ohranili nemško svojo tisočletno obmejno pokrajino, dokler niso postale njene meje tudi meje Velike Nemčije našega vodje Adolfa Hitlerja.«
In dalje: »Kljub globokemu zakorc* ninjcnju misli na .Anschluss’ med koroškim ljudstvom, je bila vendar ta misel vsled takratne onemoglosti nemškega rajha povezana s trpko bojaznijo pred načrti Jugoslovanov. Sele v trenutku, ko je Nemčija po svojem
porazu dosegla moč in silo, se je lahko izvršil ,Anschluss« k materinski državi brez nevarnosti za Koroško. Te pogoje je ustvarila državniška genial* nost Adolfa Hitlerja. Ko je v dnevih priključitve narodni socializem pometel z avstrijsko vlado, ki je zašla na pot izdajstva, in je Fiihrer povedel Koroško v rajh, je ta stal po zaslugi fiihrerjeve daljnovidnosti in energije v sijaju svoje oborožene sile. Tako je bila Koroška, ko se je ponovno združila z Mežiško dolino in ko so ji priključili še Gorenjsko, po zaslugi našega Fuhrerja za vedno rešena grozeče jugoslovanske nevarnosti in sad koro* ških bojev za svobodo za vso bodočnost zavarovan.« (Dr. Martin Wutte: Kiirntens Freiheitskampf.)
Kdo bo pozval na odgovor tebe, pi* sec »Domovine v stiski«, da prekličeš, kar si z zaničevanjem napisal o nas in našem balkanskem barbarstvu. Ali se zavedaš, da si s tem pripravljal vsa dolga leta srca in duše svojih rojakov na krvavo klanje nad brezpravno rajo? Ali še veš, čemu vse to: »Korošci so tako lahko pokazali vsemu svetu, da ni klonil njihov duh v tistih bridkih urah, ko je Nemčija navidezni} popolnoma izkrvavela. Dejstvo, da je bilo namenjeno to veliko poslanstvo prav na pol pozabljeni, komaj poznani deželi, očividno še posebno podčr« tava pomen tega zgleda. Jc pač tako, da mora nemška zgodovina vedno zopet oživljati zglede svete zvestobe. V noči žalosti po letu 1918 žari Koroška kot svetla zvezda ...« (J. Fr. Perkonig: »Der Freiheitskampf in Karntcn«. v zbirka »Deutsches Gesicht in Oester-reich«.)
Kako boš verolomen šele ti, Theo-dor Veiter, ki si se vedno odeval v oblačilo krščanske pravice in resnice in ki nisi kupčeval le z našimi dušami, ampak si ob prvi priložnosti izdal tudi, svoje lastne prijatelje in ideale? Sodi si sedaj po svojih delih: »Obrambni
boj in glasovanje, ki spadata med naj« lepše zmage čistega nemštva — kajti skoraj vsak nemški Korošec se je v tej ali oni obliki boril za ohranitev nemške obmejne trdnjave (Marke) Avstrije in je glasoval za Avstrijo —■ sta bila s tem za Slovence tudi narod-no*političen poraz.« (Th. Veiter: Die Slovenische Volksgruppc in Karntcn.)
Zapisal si poraz, a vemo, da si mislil smrt, ki smo ji gledali v oči vsa zadnja leta. Smrti so nas zapisali s svojim delovanjem tvoji vrstniki:dr. Gra« ber, dr. Paschinger, dr. Miltschinsky, Scheichelbauer, dr. Paller, dr. Ko-schier, SS«Sturmbannfiihrer Fritz itd. Smrti so nas hoteli v množicah izročati organizirani pogrebni zavodi: Fleimatdienst, Heimatbund. Siidmark, Landsmannschaft, Heimatkreisi in Va-terlandische Front. Vsi brez izjeme so bili strnjeni pod zastavo »najlepše zmage čistega nemštva«, ki jo je od 10. okt. 1920 pa vse do predaje oblasti novim, zvestim naslednikom nosil krvavi zastavonoša, zločinec Maier*Kai-bitsch.
Koroški Slovenci še vedno zaman čakamo domači Nurnberg. Ni naša krivda, če iz koroških in avstrijskih zastav še vedno niso izbrisali krvavih madežev, ki Avstriji predvsem zapi* rajo pot v družbo svobodoljubnih narodov. Naš slovenski narod je z neizprosnostjo v trpljenju prekaljenega borca izločil iz svoje narodne srede peščico vojnih zločincev, jih sodil in obsodil. Niti namigavanje o škodlji* vih posledicah v zunanjem svetu, niti grožnje nekaterih zagovornikov niso odvrnile jugoslovanskih narodov in sodnikov pred izvrševanjem kazni.
Nejbo naše Slovenske Koroške še vedno žari v krvavi zarji plebiscitne zmage. Čas je, da svet spozna, da je bila ta zmaga, ki jo kljub strašni šoli nacističnga nasilja proslavljajo še ve« dno in to v znamenju »čistega nemštva« — zmaga krivih,'krvavih prerokov!	—tod.
ŽRTVE NACIZMA
Iz Slovenjema Plajberka nam pišejo:
1 ako poredko se oglašamo v našem listu. Z velikim zanimanjem in vese* Ijem sprejemamo vsak teden »Slovenski vestnik«, ki nam govori o trpljenju prošlih težkih let in o ogromnih žrtvah, ki jih je doprineslo naše ljudstvo. V naši občini pogrešamo dva mlada fanta in enega moža, ki jih je fašistična zver tik pred svojim poginom po* gnala v Dachau, od koder sc niso vrnili. Vsi so se borili in trpeli za naj* lepši in najvišji cilj — za svobodo.
Janeza Strugarja, p. d. Marka pri Strugarjah, so zgrabili z njegovo ženo vred, oplenili njun dom, njega samega so mučili in končno odgnali v Dachau, kjer je podlegel mukam taboriščnega življenja. Prav tako so ženo odvedli v neko taborišče, od koder se je medtem vrnila.
Foltan Lauseger, p. d. Bukovnikov, je šel v partizane in tam navdušeno iz* vrševal naloge, ki jih je nalagala ogrožena domovina. Fašistični rablji so ga ujeli in mučili do smrti. Isto je dolete* lo Notovega Tevžeja. Slovenska mladina hoče neomajno nadaljevati svojo borbo vse dotlej, dokler ne bo dosežen končni cilj, za katerega so dali svoje mlado življenje naši plajberški fantje in še nešteti drugi. Vsi ti pozivajo nas, slovensko mladino, da ne smemo nikdar več dopustiti, da bi se tujec šopiril po naši slovenski zemlji, kajti mla* dina mora biti pripravljena na vse, da se bo končno uresničilo naše geslo: »Tujega nočemo — svojega ne damo!«
Tudi pri nas se pionirčki pridno vadijo za igro, s katero bodo kmalu na* stopili; nočejo zaostajati za drugimi, ki že nastopajo na odru.
GOVORNIK OeVP NAPOVEDUJE NADALJNJE PONEMČEVANJE SLOVENCEV
Tiskovna služba OF poroča iz Veli* kovca 23. 9.:
Pred nekaj dnevi je imela OeVP posvetovanje krajevnih strankinih zaupnikov. Poročevalec, deželni poslanec Josef Glantschnig je pri tem izjavil, da bo dvojezični pouk v šoli in sloven* ski jezik v cerkvi le tako dolgo, dokler bodo v deželi ostale angleške zasedbene čete. Po odhodu zavezniških zasedbenih sil »bo lahko uvedeno spet tisto stanje, ki je bilo pred priključitvijo k nemškemu rajhu«.
Koroški Slovenci se popolnoma za* vedajo tega, da so ljudje, ki bi želeli, da bi spet vzcvetelo ponemčevalno delo, toda zavedajo se tudi, da je junaška borba koroških Slovencev proti nasilju vodila do zmage in ne do uni* čenja, ter da ne bo nikomur uspelo uničiti pridobitve tega boja.
Nacistični napadi na Koroškem
Gluhi les. Ko se je 18. 8. vračal od ljudske veselice v Pogrčah Slovenec Joško Hanžur, ga je napadla in pretc* pla drhal desetih nacistov. Med napadalci so bili sledeči nacisti: vodja Fritz Strasser iz Kamna, Tine Srienc, Ernst Kumer, Willi Sorgo. Pavel Vošnik, Franc Polak in Filip Šuma, vsi iz oko* lice Kamna.
Hanžurja so napadli brez vsakega povoda, in sicer tako močno, da 11 dni po napadu še nikakor ni mogel delati. To je ugotovil tudi zdravniški pregled v Dobrli vasi.
Hodiše. (TSOF) Dne 22. 9. so Hodišam gostovali z »Miklovo Zalo« na Žihpoljah. Ko so sc vračali domov na vozovih, jih je napadla večja skupina nacističnih banditov. Med njimi so opazili zagrizenega nacista in sovraž* nika Slovencev Naravnika Ernesta iz Rjave. Pri tej priložnosti so kamni za* deli tri Slovence. Policija seveda ni ničesar ukrenila. Ljudstvo je zaradi tega hudo razburjeno.
ŽEGNANJE V ŠKOFICAH
V nedeljo 29. septembra je bilo v Škofičah vsakoletno običajno žegna-nje. Popoldne ob 3. uri je bil v dvorani prosvetnega društva javen, informativen sestanek občinskega odbora Ob v Škofičah, na katerem je govoril tov. Miha Rigl. Škofiški pevci so pod vodstvom tov. Toneta U m e k a zapeli nekaj lepih slovenskih pesmi. Po končanem sestanku je sledila prosta zabava s plesom. Istočasno pa so imeli ples tudi Nemci v gostilni znanega na* cista Btirgerla, zato se je v naši dvorani zabavalo skoraj samo slovensko ljudstvo iz bližnje in daljne okolice.
Ko jc bila zabava v najlepšem teku, se je naenkrat priklatila skupina 5—6 fanov v dvorano, izmed katerih je eden potem, ko so malo plesali, skočil na oder, si prisvojil Titovo sliko, ki je visela nad odrom, ter jo raztrgal. Istočasno so priskočili njegovi pajdaši, da bi ga ščitili pred ogorčenim ljudstvom. Začeli so razgrajati in psovati Osvo* bodilno fronto in novo Jugoslavijo. Eden izmed njih, katerega ime še ni znano, je zmerjal maršala Tita kot ljudskega morilca in z drugimi psovkami. Našim fantom se je posrečilo, da so postavili razgrajače na svež zrak. Ti pa so ponovno silili v dvorano, kar smo jim zabranili, češ pri na* ših veselicah hočemo imeti mir. Nato se je pričel prepir s tem, da so vsiljivci skupno napadli enega naših tovarišev, ki se je malo oddaljil od plesišča. 'Naši fantje so prišli na pomoč in razvilo se je precej ostro pretepanje, med katerim so bili trije naši fantje ranjeni, in sicer tov. Umek, Markič in Mi-škulnik.
Razgrajači so izginili in ves večer se niso več pokazali v dvorani ali njeni bližini. K nam pa je kmalu prišel žil* pan s še nekaterimi predstojniki občine ter zahteval prekinitev naše veselice, če se ne bomo prenehali prete* pati. Naših ljudi, ki so mu hoteli pojasniti položaj in dejstva, sploh ni poslušal, temveč je s svojimi besedami ščitil nacistične razgrajače, od katerih je tudi najbrž bil poslan k nam, da nam prekine zabavo.
Zanimivo jc mogoče še to, da se je drznil v prerekanju eden izmed naci* stov trditi, da je »Freiheitskiimpfer«.
Kljub vsemu se je naše ljudstvo zadržalo mirno in disciplinirano in veselica se jc končala v najboljšem raz* položenju.
NAŠE LJUDI ZAPIRAJO
Tiskovna služba OF (TSOF) poroča z dne 27. septembra 1946:
Dne 24. septembra 1946 zvečer so brez vsakega razloga zaprli tov. Perča Franca iz Lobnika pri Železni Kapli.
Istega dne so zaprli Micko Škofiče* vo iz Šmarjete pri Velikovcu zaradi prekoračenja meje. Tovarišica je bila od lanskega leta v šoli v Jugoslaviji in se je po povratku domov takoj javila pristojnim oblastem. Zaradi tega je tembolj čudno, da so jo sedaj zaprli. Vzporedno z aretacijo je bila izvede* na tudi hišna preiskava, ki je trajala polne štiri ure. Angleška in avstrijska policija se je pri tem tako surovo obnašala, da so bili domačini vsi preplašeni.
HIŠNA PREISKAVA PRI SLOVENSKEM ANTIFAŠISTU
Tiskovna služba OF javlja iz Vesel pri Št. Vidu v Podjuni 7. 9. 1946:
Dne 30. avgusta tega leta so prišli štirje tajni policisti h gospodarju Jer* neju Hotelu, p. d. Kolmanu, v Veselah in opravili brezuspešno hišno preiskavo z utemeljitvijo, da iščejo orožje. Med preiskavo so zmerjali hišne prebivalce ter vpili nad njimi, naj gredo v Jugoslavijo, če jim je tam bolj všeč.
To je bila že šesta brezuspešna hiš* na preiskava pri Hoblu od poloma nacistične države. Prebivalstvo, ki je pod nacističnim gospostvom prineslo ve* like žrtve in mnogo pretrpelo, je zaradi tegi ravnanja po pravici ogorčeno*
DENACIFIKACIJA V VARNOSTNI SLUŽBI
Tiskovna služba OF poroča:
Borovlje. Na zborovanju OF v Borovljah 25. 8. 1946 je poslalo protifašistično ljudstvo Roža varnostnemu ravnatelju za Koroško polkovniku Stossierju protest, v katerem ugotavlja, da službuje v Rožu od Sveč do Šmarjete še sedem registriranih žan* darjev, in sicer: Bohm Jože, Romer Jurij in Frank Jože v Borovljah, Os* wald Janez na Bistrici v Rožu, Wal* cher Teodor v Strugi, VVeghofer Henrik v Bajtišah in Maier Maksimiljan v Selah. Ti ščitijo od ljudstva imenovane in javljene vojne zločince in dopuščajo vsa teroristična dejanja domačih nacistov in tujih fašistov, ne da bi na* stopili, kakor to po pravici zahteva ljudstvo. Zato zahteva protifašistično ljudstvo, da se takoj odpustijo iz službe vsi nacisti — žandarji, »da bo na Koroškem in predvsem v Slovenski Koroški do dokončne ureditve sporne* ga vprašanja meje zagotovljen mir :n zadovoljeno protifašističnemu ljudstvu obeh narodov ...«
Resolucija konča z besedami: »Upamo, da bodo potem vseh protidemokratičnih sil očiščeni varnostni organi skrbeli, da se na Koroškem uničijo tudi ostali zarodki nacifašizma, da ne bodo spet obtoževali nedolžnih antifa* šisticnih žrtev.«
ŽANDARMERIJSKO POSTAJO BO TREBA OČISTITI NACISTOV
Tiskovna služba OF poroča iz Škofič:
Načelnik orožniške postaje v Škofičah Gottfried Sellack je bil član NS* DAP od I. maja 1938 in tudi danes ne more reči, da ni ostal zvest nacističnemu duhu. Kjer je le mogoče, pomaga znanim nacistom iz neprijetnega položaja. Tem slabše se godi antifaši* stom, predvsem Slovencem, ki jim dela vse mogoče zapreke, kar si jih more izmisliti. Antifašisti občine Škofiče vedo, zakaj načelnik orožniške postaje daje prednost nacijem ter se vpra* šujejo, zakaj tega nacističnega komandanta ne zadene zakon o nacistih.
ALI VELJAJO V KOTMARI VASI POSEBNI ZAKONI?
Dne 21. septembra je orožnik prepovedal vsak nastop mladinskega, mešanega in moškega zbora v Kotmari vasi, dokler ne bo imelo društvo za vse to pismenega dovoljenja višjih obla* sti. Potemtakem veljajo za kotmirško orožništvo prav posebni predpisi in mogoče tudi še nacistična zakonodaja.
POŽAR V GORNJIH LIBUČAH
V noči od 26. na 27. septembra so pogorela gospodarska poslopja pri po domače Volinu v Gornjih Libučah. Zaradi močnega vetra je bila v nevarnosti vsa vas. Jelenova družina je s tem utrpela udarec, ki jo je oropal važnih življenjskih možnosti. Požar je popolnoma uničil gospodarska poslop* ja. Vsa živina, vsi poljski pridelki, žito in krma, stroji in do zadnjega vse orodje so postali žrtev plamenov. Škoda znaša na premičninah najmanj 30 tisoč šilingov.
Požar jc povzročila zločinska roka s požigom ali pa posredno pri izvrše* vanju kaznivih dejanj, ki so se dogajala v gospodarskem poslopju. Kakor je dokazano, so nepoznani storilci ponoči molzli krave v hlevu in so urad* ne osebe hodile spat na seno, namesto da bi vršile obmejno službo. Izključena pa je nesreča po bencinskem motorju, kakor so poročali listi. Temu mnenju se pridružujejo tudi varnostni organi in prebivalstvo, ki išče vzroke za številne požare.
Jelenova družina je bila leta 1942 izseljena in oče je umrl v taborišču Hesselberg. Po povratku iz pregnan* stva je našla svojo domačijo tako zanemarjeno, da si je samo z največjimi napori toliko opomogla, da se je gospodarstvo počasi začelo razvijati. In
to iz lastnih moči, kajti uradna »Wie-dergutmachung« ji je nudila doslej toliko pomoči, da bi imela po neizpla* čanih računih še 150 šilingov dolga.
Težko prizadeta družina se obrača v največji stiski na socialno čuteče prebivalstvo za nujno življenjsko pomoč in na oblasti, da bodo vsaj sedaj po tem tragičnem dogodku storile v polni meri svojo uradno dolžnost.
Mladina, tudi tebi naj velja opomin: Pokaži pri tej nesreči, da hočeš z udar* niškim delom izpričati zavest skupnosti in pomagati v stiski!
GLOBASNICA "	-
Na dan Rozalskega žegnanja se je v Globasnici zbralo mnogo ljudi iz okoliških vasi. Po cerkvenih obredih se je ljudstvo zbralo popoldne na zborovanje OF, ki je bilo pri Šoštarju v Globasnici na prostem. Po dobro uspelem zborovanju, ki ga je poživilo šc petje narodnih in partizaskih pesmi v začetku, je sledila v nabito polni dvorani pri Šoštarju igra »Divji lovec«. Ljudstvo jc z zadovoljstvom lahko ugotovilo, da se na tako mladino lahko zanese, ker le takšna mladina je jam* stvo za srečnejšo in svobodnejšo bo* dočnost.
LOČE OB BAŠKEM JEZERU
Mislim, da bi bilo prav, če objavite, kako so v našem kraju pregnali slovensko besedo iz cerkve. Postaje bož* jega pota so imele na vsaki podobi slovensko besedilo. Nekega mizarja so določili, da bi te napise zbrisal. Spominska plošča iz marmorja, ki so bila vanjo vklesana imena žrtev iz svetov* ne vojne v letih 1914—1918, je imela slovensko besedilo. Tudi to besedilo so prekrili. Edini zvon, ki je še visel v zvoniku (tri je vzela prva svetovna vojna, dva pa sedanja), je imel v bron vlit slovenski napis: »Žive sklicujem, mrtve obžalujem in viharje razpodu-jem«. Tudi ta napis je moral izginiti. Prišli so strokovni delavci, da bi odbili v bron vlite črke. Z dletom je šlo prepočasi, ker je bil bron trd, zato so s posebno spajkalno svetilko (Lotlam-pe) črke odžgali.
Slovenske napise na pokopališču pa so si zapisali, da bi jim to služilo pri »razčiščenju koroškega vprašanja«, ki ga je bil že večkrat napovedal »gau* lajter« Rainer. Nadzorstvo nad vsemi temi deli je imel župan iz Bekštajna, ki je imel skrbeti za to, da bo vse izvršeno.	S. J.
ZAHVALA
Vsem, ki so ob izgubi naše ljubljene hčerke Pavle sočustvovali z nami in počastili njen spomin s svojo udeležbo pri pogrebu, se tem potom iskreno zahvaljujemo. Posebej velja naša zahvala g. župniku dr. Ogrisu za pomemben nagovor ob odprtem grobu, tov. Martinjaku za poslovilne besede v imenu OF, pevkam za lepo zapeto žalostinko, brnškim, loškim, ledeniškim in šentjakobskim dekletom za lepe vence in zastopnikom mladinskih organizacij za počastitev pogreba. Spodnje Dobje, 22. septembra 1946.
Družina Simčičeva.
lllllllllllllllllIlIlIllIltlllllllllllllllllllllllllllM
Slovenska prosvetna zveza naznanja
za nedeljo,1 dne 6. oktobra 1946:
v Pliberku bo v dvorani kina ob 9. uri občni zbor Slovenskega prosvetnega društva;
v Rinkolah bo za Rinkole in okolico pri Kajžarju ob 4. popoldne občni zbor Slovenskega prosvet* nega društva;
v .V e 1 i n j a h bo ob 15. uri pri Kna-belnu igra »Svojeglavček«. Gosto* vali bodo Št. Iljčani;
v Globasnici bodo ob 3. uri popoldne pri Šoštarju ponovili igro »Divji lovec«.
ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG
poziva
vse svoje članice, da nemudoma javijo na naslov: Celovec, Salmstrasse št. 6 naslove vseh funkcionarjev, katerim naj se pošilja službena pošta.
DOVOLJ PRAZNIH OBLJUB
Živo se še spominjamo Gobbelsove propagande: neprenehoma je ponav* ljal isto stvar, misleč da bo svet končno le verjel. Niti nismo še pozabili Hitlerjeve politične morale: sklepaj pogodbe in slovesno izjavljaj kolikor-krat hočeš, saj so veljavne le tako dol* go, dokler koristijo! V mednarodnih odnošajih se je ta način uveljavil šele v dobi fašizma in je z njegovim uničenjem spet propadel. Pri nas na Koroškem je ta Gobbels=Hitlerjeva morala v veljavi, odkar obstoja »koroško vprašanje«. V veljavi je tudi še danes, čeprav so z obsodbo nacifašizma obsodili tudi to fašistično politično mo* ralo. Vsa propaganda za 10. oktober temelji na tej lažni morali. Zato ne bo odveč, če se pomudimo pri takih izjavah posebno sedaj, ko bomo spet slišali nove.
Neposredno pred plebiscitom 28. 9. 1920 je izjavil tedanji deželni zbor z deželnim glavarjem L e m i s c h e m na čelu. »da hoče varovati narodno in jezikovno posebnost slovenskih državljanov in skrbeti za njihov duhov* ni in gospodarski procvit v enaki meri kakor za nemške prebivalce dežele.«
Leta 1930 je izjavil isti Lemisch: »CerkevJ šola in javnost morajo po* magati, da se manjšina na Koroškem spoji z večino v eno samo kulturno enoto — to je, da izgine in utone v nemštvu, da bo nastal en sam narod!« Ali bi ne bilo bolj pošteno, če bi povedal odkrito, da zahteva iztrebitev slovenskega ljudstva!
Dne 5. 6. 1924 je govoril v deželnem zboru deželni glavar Vincenc Schu-m y , ki ga je avstrijska »Staats\vehr« ob njegovi izvolitvi za deželnega glavarja imenovala »ein Sla\ve, der sei-ne Nation verleugnet«: »Najodločneje zagotavljam, da si deželna vlada od* kritosrčno prizadeva, da bi to svoje zagotovilo (28. 9. 1920) brez vsakega pridržka in prevare tudi pošteno izpolnila. Slavna gospoda! Mi vsi hočemo in si z vsemi silami prizadevamo, da bi se naši slovenski sodeželani na naši domači zemlji prav tako dobro počutili kakor prebivalci nemškega je* zika, kajti jezik ne sme delati razlik.«
Na plebiscitni proslavi v Pliberku nam je izjavil isti Schumy: »Kdor se ne more vživeti v razmere, naj gre, kamor ga vleče srce!«
Ali ni s tem zahteval izselitev slo* venskega ljudstva?
Dne 26. 12. 1935 je poslal deželni glavar Hiilgerth slovenskim zboroval-
cem pozdravni brzojav: »Kot deželni glavar čutim samo po sebi umevno dolžnost, da pospešujem sožitje obeh narodov v naši domovini. Hkrati je moja odkrita želja, da zadovoljim kul* turne potrebe slovenske majšine, v kolikor je to mogoče.«
Seveda to nikakor ni bilo mogoče, ker je pogajanja s Slovenci prepustil Heimatbunduj torej vojnemu zločincu Maier-Kaibitschu.
Ali ni s tem že on ustoličil Kaibi-tscha kot komisarja za utrjevanje nemštva?
Že pred svojim nastopom za-dežel* nega glavarja je dr. S u c h e r , zastopnik tako imenovane krščanske Avstrije, dejal Slovencem, »da naj postane 10. oktober znamenje sprave in ljubezni, ko si bosta slovenski in nemški kmet podala roke.«
V znamenju te sprave in ljubezni je bilo za časa njegovega vladanja prepovedano pisanje slovenskih krajevnih imen!
Ali ni v tem zapisana že prvič zahteva: »Kiirntner, sprich deutsch!«?
Dne 7. 4. 1938 je obiskal deželni gla* var P a w 1 o w s k i v spremstvu dež. svetnika Maier-Kaibitscha Št. Jakob v Rožu. Pri tej priložnosti je izjavil: »Pred očmi javnosti hočem povedati nekaj besed tudi našim slovenskim ro* jakom. Zagotavljam vam: Nemčija, ki je zgradila vso svojo veličino in silo na narodnosti, bo razumela tudi tujo narodnost in jo bo branila. Tretji rajh bo bolje varoval vašo kulturo, vaše kulturno-politične želje in vašo kulturno svojstvenost kot bivša avstrijska vlada. Slovenci! Naj vas torej ne skr* bi, kako si boste ohranili svojo narodno kulturo!«
Ko so Nemci aprila 1941 napadli Ju* goslavijo, so mislili, da je prišel čas, da dokončno ustvarijo »mirno sožitje« v deželi. Izvedli so vse zahteve različnih koroških glavarjev: prepoved slovenske govorice, predajo vseh slovenskih narodnih zadev vojnemu zločincu — državnemu komisarju »ftir die Festigung des dcutschen Volks-tums« Maier*Kaibitschu, izselitev naših najboljših družin. Skušali so do* sledno iztrebiti slovenski narod! Mislili so že, da so uspeli. Tako je izjavil 10. julija 1942 Maier-Kaibitsch: »Sedaj ni na Koroškem nikakega slovenskega manjšinskega vprašanja več.«
Edina pravilna Kaibitsch9va izjava! Partizani niso poznali meje in sloven-
ski narod je bil v najtežji borbi zdru* žen in se je bojeval na strani zavez* nikov. Izbojeval je v tej krvavi borbi najdemokratičnejši plebiscit, plebiscit krvi, ki jo je prelil za svojo svobodo in svobodo vsega človeštva!
Tega se naj zavedajo vsi današnji politiki v deželi, ko praznujejo praznik vsenemške zmage! Nismo manjšina, ampak enakopravno ljudstvo, ki živi na strnjenem slovenskem ozemlju od pamtiveka! Tega se mora zavedati tudi sedanji deželni glavar gospod P i e s c h , ki je 10. 12. 1945 izjavil: »Naša naloga bo, da bomo manjšinsko vprašanje dokončno rešili, da bo tudi za Slovence Koroška postala ljubljena domovina!«
Miklova Zala
Pri nas smo v nedeljo, dne 22. 9. t. 1. doživeli izreden dogodek. Igralska skupina iz Hodiš je pokazala hvale* vredno požrtvovalnost s tem, da je pri* šla gostovat z »Miklovo Zalo« k nam na Žihpolje. Za napovedano prireditev je vladalo med ljudmi daleč na* okoli veliko zanimanje. Sončna jesenska nedelja je privabila množico ljudi, željnih dolgo pogrešane slovenske besede, igre in pesmi. Prihiteli so iz Žihpolj, Golšove, Radiš, Žrelca, Ce* lovca, Kotmare vasi, Bilčovsa in še od drugod ter napolnili prostrano Kirsch-nerjevo dvorano do zadnjega kotička. Nad 500 ljudi se je stisnilo v dvorano, več ko 400 pa jih je moralo oditi, ker ni bilo več prostora.
Prireditev je otvoril tajnik Prosvetne zveze tov. dr. Mirt Z\vitter ter v kratkih besedah prikazal tragedijo slovenskega ljudstva na Koroškem za časa turških vpadov, ko se je nemška gospoda umaknila za varno obzidje, ljudstvo p& prepuščala svoji usodi. Primerjal je to dobo z nedavno minu* limi leti nemško-fašističnega nasilja nad slovenskim ljudstvom na Koroškem. Kot je ohranila Zala v suženj* stvu zvestobo možu in narodu, tako je vztrajalo tudi slovensko ljudstvo ter ostalo zvesto svojemu rodu in kulturi ter ohranilo ljubezen do svoje domovine, ki jo izpričuje danes z množično udeležbo pri naših kulturnih prireditvah. Hodišani so zaigrali v vsestran* sko zadovoljnost. Odmore med posameznimi dejanji sta izpolnjevala pevska zbora z Radiš in Kotmare vasi in zapela navdušenemu občinstvu več na* rodnih in partizanskih pesmi.
Če upoštevamo, da so bile Žihpolje dolgo dobo leglo vsenemške raznarodovalne politike, s slovenski strani pa
roški fantje. Vsi so verjeli in upali v svobodo in zanjo so tudi mnogi dali svoja življenja. Toda izdajstvo se je pripravljalo drugje.
(Iz »Koroške v borbi«, oktober 1944)
Obljube in dejanja
Pri proračunski razpravi v koroškem deželnem zboru dne 29. decembra 1922 je slovenski poslanec Vinko P o 1 j a * n e c na kratko orisal razmere v de* želi in med drugim dejal:
»Po saintgermainski mirovni pogodbi so natančno začrtane in določene naše pravice; z Nemci bi morali biti enakopravni, toda nismo. Nemška gospoda! Vi ste v Št. Vidu na Glini pred glasovanjem 28. septembra 1920 na lastno pobudb in prostovoljno — mi vas za to nismo prosili! — slovesno obljubili, da boste v primeru, če z glasovanjem pripade cona A Avstriji, dali nam Slovencem v šoli, v uradih in druge enake pravice kot Nemcem. To ste storili tedaj, ko vam je tekla voda v grlo, da bi ljudstvo preslepili. Po ple* biscitu ste besedo požrli in danes se pravice koroških Slovencev teptajo bolj kot kdaj koli v stari Avstriji. Sa* mo na videz, da bi natresli svetu peska v oči, hočete ustanoviti v Št. Jakobu in Velikovcu slovenski šoli. Ne moremo jih sprejeti, dokler ne bodo urejene tako, kakor jih hočemo sami. In naša zborovalna pravica in svoboda? Ne hujskam in ne pretiravam: Za konec leta 1922 je nameravala Slovenska krščansko-socialna zveza prirediti po* učen tečaj v Pliberku. Določeni so bili
Take in podobne obljube so namj predobro poznane iz preteklosti, ob« ratno pa smo na lastni koži predobre* občutili vso bridko resničnost teh iz« jav. Naše stališče pa je: Svojo ljube* zen do naše zemlje in do demokratič* nih načel smo izpričali, ko smo šli raje v pregnanstvo, kot pa bi klonili, ko smo zgrabili raje za puško, kot pa bi služili nacističnim nasilnikom, ko smo umirali za svobodo in enakopravnost svojega rodu! Zato je naša zahteva jasna: Dovolj je bilo besed »o mirnem sožitju«, siti smo praznih »obljub«; hočemo priznanje kot del slovenskega naroda, hočemo resnično svobodo, za katero smo se borili, zahtevamo ena* kopravnost v pravi demokraciji. —ci.
na Žihpoljah
zadnjih 25 let skrajno zanemarjene, tedaj smo lahko ponosni na nedeljski uspeh. Saj smo med udeleženci lahko opazili veliko število tudi take domače mladine, ki po zaslugi raznarodo* valne šole komaj še ali pa sploh več ne obvlada slovenskega materinega jezika. Kljub temu pa je čutila potrebo po udeležbi pri slovenski kulturni, prireditvi. Če bodo najzavednejši slovenski in avstrijski antifašisti na Zih* poljah znali in hoteli prijeti za kulturno in politično delo v naprednem smislu, je gotovo, da bo uspelo združiti vse pošteno demokratično prebi* valstvo, ki bo na ta način mnogo pridobilo.
Ob tej priložnosti naj omenim tudi značilen dogodek, ki jasno kaže svojevrsten odnos avstrijskih varnostnih oblasti do naših kulturnih prireditev. Pred pričetkom prireditve je prišel službujoči orožnik ter vprašal igralce, če nameravajo »izzivati«. Eden izmed igralcev mu je odvrnil, da ne utegnejo, ker imajo namen igrati. Že večkrat smo brali v časopisu o izgredih in iz* zivanjih na slovenskih kulturnih prireditvah. Toda vselej in povsod so izzivali in kazali svojo kulturo »gosposke rase« z razbijanjem kulis in drugimi izzivalnimi dejanji le učenci in prjvr* ženci Maier-Kaibitscheve šole. To vedo menda tudi varnostne oblasti v de* želi. Zato se tembolj čudimo, da so nam hotele tokrat že vnaprej podtakniti izzivalne namene. Če smatrajo slovensko kulturno življenje na slovenskih tleh za »izzivanje«, tedaj jim že vnaprej lahko povemo, da bomo ta* ko še večkrat »izzivali«, ker vidimo, da si slovensko delovno ljudstvo takih prireditev želi in se jih v množicah in navdušeno udeležuje.
govori popolnoma nedolžne vsebine. Oblast bi morala biti vesela, da se mla* dina sploh izobražuje. Vi nam itak ničesar ne nudite. Toda morali bi nas vsaj podpirati. Vendar, kaj se je zgo* dilo? Na hinavsko pritožbo sodnika dr. Ravniga v Pliberku, češ da se je bati nemirov, je okrajno glavarstvo y Velikovcu prepovedalo socialni tečaj. Dne 1. oktobra 1922 je samo za las manjkalo, da s tov. Kraigherjem nisva bila v Libučah pri Pliberku tepena; ko bi morala nastopiti slavna žandarme-rija, jo je odkurila in pustila, da so naju najeti in upijanjeni pretepači zmerjali in nesramno opsovali. Jelite, gospodje, taka je za nas, Slovence, pravica! In 12. novembra 1922 v Šmar* jeti: Slovenci napovedo svoj politični shod. Glavarstvo ga prepove, ker se seveda »boji nemirov« in je v skrbeh za Slovence. Na ponoven protest ga deželna vlada dovoli. Toda kaj se zgodi? Nad ubogega škocjanskega župni* ka primarširata kar dve kompaniji or* geževcev (oborožena četa Heimatdien« sta) iz Borovelj in okolice. Gospodje, ponosen sem na to, da pošljete na moj shod kar dve kompaniji oboroženih ljudi! Ako nam vlada — čeprav smo v demokratični republiki — pošlje na shod svojega zastopnika, ne ugovarjamo. Odločno pa protestiramo, da bi nam velenemški fašisti motili naše shode. Ne bom vam našteval še več krivic, ki se nam koroškim Slovencem dogajajo. Vendar še enkrat izjavljam, da do takega sistema Slovenci nimamo nikakega zaupanja.«
(Iz »Spominov koroškega slovenskega političnega voditelja«)
KOROŠKA V BORBI
Izdani smo bili...
Bilo je novembra 1918. leta. Češarka Avstrija je razpadla. Koroški fan* je in možje so se vračali s fronte do* nov in sc veselili, da je vojna med po* tlcpnimi kralji in cesarji končana. Corošci so doživeli v njej samo trplje-ije, marsikatera mati je dobila domov ina invalida, druga pa si je dala črno uto na glavo in žalovala za padlim nožem.
Potem so prišli tisti žalostni dnevi, ;o se je pred slehernega Korošca po-itavilo vprašanje: Kam? Ali pod Av-itrijo ali pod Jugoslavijo? Bili so to Inevi polni upov in hrepenenja, pa tuli dvomov in omahovanja, ko človek li vedel, kako se mu bo godilo v novi iomovini.
In vendar je večina z zaupanjem srla v Jugoslavijo. Od tod je prišlo mnogo požrtvovalnih fantov, da bi po* magali braniti Koroško pred nemškimi grabežljivci. Naši najpogumnejši fantje in možje so ponovno zgrabili za orožje in vstopali v oddelke Narodne zaščite. Pričel se je trd boj za Koroško, ki je trajal polni dve leti.
Ena prvih takih čet je bila Malgajeva. Že v Guštanju in Prevaljah so se ji pridružili delavci, rudarji in tam* kajšnji kmetje. Potem pa naprej na Koroško! Razorožili so nemške »heim*
wehrovske« oddelke in organizirali narodne straže. Najtrši oreh je bil Velikovec. Tja se je zatekla vsa nemčur-ska svojat. Toda koroški fantje so jih v kratkem ugnali. Velikovec je postal slovenski. Tedaj pa so nemčurji začeli pošiljati v Celovec obupne klice na pomoč. In res! V Celovcu so zbrali cel polk »Heimwehrovcev« in ga poslali nad Velikovec, ki ga je branilo samo 72 Malgajevih borcev. Koroški fantje so sprejeli borbo pred mestom. Vsak od njih je zalegel za dvajset in več »Hcimvvehrovcev«, kajti vedeli so, kaj branijo. Niti trikratm juriš, niti poziv na predajo ni mogel omajati naših fan* tov. Hajmverovci so se morali umak* niti nazaj v Celovec. Tedaj so prisluhnili tudi v Ljubljani. Tedanji izdajalski gospodi ni bilo všeč, da se gredo na Koroškem celo vojno. Prestavili so Malgaja, v Velikovec pa poslali dru* gega.
Korošci pa so se borili naprej. Mno* go novih je stopilo med koroške borce. Po Rožu so jih organizirali Primožič in drugi. Prav radi so jim sle* dili koroški fantje in možje, saj so jim zaupali, ker so bili sinovi domače zem* lje. Skupaj z njimi so se borili, trpeli in upali. Po Podjuni in onkraj Drave Kranjc, Butej, Čarfi in drugi. Njim ob strani so zvesto stali Raznožniki. Pau-lezi, Rojaki, Hariči in drugi idealni ko-
0. V. STALIN:
Ne verjamem, da bi resnično pretila nevarnost nove vojne
Odgovori generalisima Stalina na vprašanja movskega dopisnika »Sunday
Timesa« Alexandra Wertha
Vprašanje: Ali verjamete, da bi zares grozila nevarnost »nove vojne«, ki o njej sedaj po vsem svetu tako pogosto in tako neodgovorno razpravljajo? Kaj bi bilo treba storiti, da hi se preprečila vojna, če bi takšna ne« Varnost obstojala?
Odgovor: Ne verjamem, da bi resnično grozila nevarnost »nove voj« ne«. O »novi vojni« kričijo zdaj v prvi vrsti vojnopolitični agenti in njihovi redki pripadniki med civilisti. Ta hrup jiTrt' jč potreben, pa čeprav samo zato, da bi:
a)	s strašilom vojne preplašili nekaj naivnih politikov iz vrst njihovih pogodbenikov in tako pomagali svojim vladam, da bi pri njih izsilili več ugodnosti;
b)	za nekaj časa v svojih državah otežkočili omejitev izdatkov za voj-sko;
c)	ovirali demobilizacijo čet in tako v svojih državah preprečili hitro naraščanje brezposelnosti.
Treba je strogo ločiti med hrupom o »novi vojni«, ki ga zdaj uganjajo, in med dejansko nevarnostjo »nove voj« ne«, ki je danes ni.
Vprašanje: Ali ste mnenja, da Velika Britanija in Združene države Amerike zavedno pripravljajo »kapi«, talistično obkolitev« Sovjetske zveze?
Odgovor: Nc mislim, da bi vladajoče plasti Velike Britanije in Združenih držav Amerike mogle uresničiti »kapitalistično obkolitev« Sovjetske zveze, tudi če bi to hotele, česar pa nc morem trditi.
Vprašanje: Da govorim z besedami gospoda VVallacea v njegovem zadnjem govoru, ali so Anglija, Za-padna Evropa in Združene države lahko prepričane, da se sovjetska politika v Nemčiji ne bo spremenila v orodje ruskih prizadevanj, naperjenih proti zahodni Evropi?
Odgovor: Smatram za izključe« no, da bi Sovjetska zveza izkoristila Nemčijo proti zapd. Evropi in Združenim državam Amerike. rl o smatram za izključeno ne le zato, ker je Sovjetska zveza povezana z Veliko Britanijo in Francijo s pogodbo o medsebojni pomoči proti nemški napadal« nosti in z Združenimi državami Arne« rike s sklepi potsdamske konference treh velesil, temveč tudi zato, ker bi politika izkoriščanja Nemčije proti zapadni Evropi in Združenim državam Amerike pomenila, da bi sc Sov« jetska zveza odvrnila od svojih najbistvenejših narodnih koristi.
Kratko povedano, politika Sovjetske zveze v nemškem vprašanju želi demilitarizacijo in demokratizacijo Nemčije.
Mislim, da je demilitarizacija in demokratizacija Nemčije eno najboljših poroštev za izgraditev trdnega in trajnega miru.
Vprašanje: Kakšnega mnema ste glede obdolžitev, da politiko ko« munističnih strank zapadne Evrope »diktira Moskva«?
Odgovor: Te obdolžitve štejem za nesmiselne. Pobrane so iz propadle orožarne llitlerja-Gobbelsa.
Vprašanje: Ali verjamete v možnost prijateljskega in trajnega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in za-padnimi demokracijami kljub ideolo« škim razlikam v mnenju, in v »prija« teljsko tekmovanje« med dvema sistemoma, o čemer je govoril Wallace v svojem govoru?
Odgovor: Brezpogojno verjamem v to.
Vprašanje: Med tukajšnjim bivanjem laburistične delegacije ste — kolikor sem razumel — izrazili svoje prepričanje, da so možni prijateljski odnošaji med Sovjetsko zvezo in Ve« liko Britanijo. Kaj bi lahko pospešilo obnovitev teh odnošajev, ki si jih ši« roke množice angleškega ljudstva tako vroče želijo?
Odgovor: Res sem prepričan, da so možni prijateljski odnošaji med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. Okrepitev političnih, trgovskih in kulturnih vezi med obema državama bi znatno pospešila obnovitev takšnih odnošajev.
Na tretjem ameriškem vseslovan« skfcm kongresu, ki je zasedal pod geslom »Enotnost za obrambo miru« ter se ga je udeležilo nad 20()ft delegatov, je v otvoritvenem govoru izjavil pred« sednik Krzvcki:
»Od enotnosti ter prijateljstva med velikim ameriškim ljudstvom in junaškimi slovanskimi narodi Evrope je odvisna bodočnost vsega človeštva.«
Ko je naglasil zasluge Amerikancev slovanskega pokolenja v borbi proti Hitlerju, je dejal:
»Danes živimo v težkem in temnem vzdušju netenja nove vojne. Nehate« re sile v Združenih državah, Angliji in drugih deželah stopajo, kot se zdi, zopet na pot Miinchena in se odmikajo od Rooseveltove poti,- ki je Združene države skupaj z zavezniki privedel do zmage. One uganjajo samomorilsko politiko atomske diplomacije, ki bo pripeljala do atomske vojne. Če kdo o tem dvomi, mora premisliti tale dejstva: Ameriška oporišča so omrežila ves svet ter se še dalje razširjajo, ja-čijo in gradijo; številne ameriške čete so v 53 deželah, ki so po večini naše zaveznice. Ameriška industrija izdeluje nepretrgoma in z veliko naglico atomske bombe. Proračun za vojsko in mornarico znaša več ko polovico našega finančnega načrta. Več ko polovica vseh sredstev se torej porabi za graditev ladij, letal in letalonosilk, ne pa za gradnjo stanovanj, bolnišnic in šol.
Uradno se že govori o ttm, da bodo za povečanje vojske in mornarice do« ločene vsote povečane za mnogo milijard dolarjev. Jasno je, da morajo takšni vojaški ukrepi Združenih dr« žav vzbuditi nezaupanje pri drugih narodih. Vprašujemo: Čemu to rožljanje z orožjem? Čemu to blazno oboroževanje že tako ogromne vojaške sile? Odgovor je jasen: Vojaške pri« prave služijo vojni in ne miru!«
Krzvcki je opozoril na to, da je Roosevelt že leta 1944 svaril Združene države pred nevarnostjo od reak« cije.
»Življenjska raven ljudstva,« je dejal, »je po končani vojni padla. Dejanska vrednost dolarja je padla v zvezi s povečanjem življenjskih stroškov. Ameriško ljudstvo čuti upravičen in globok nemir zaradi sedanje notran je politike v zvezi z oživljenjcm linčanja črncev, z zopetnim nastankom Ku-kluks«klana in drugih fašističnih skupin, zaradi neurejene graditve stanu« vanj za vojne veterane itd.
Če bi danes Roosevelt vstal iz groba in pri pogledu na Ameriko videl, da je v svoji zunanji politiki krenila po poti Miinchena in prepustila vodstvo »des-
Vprašanje: Ali ste mnenja, da je čimprejšnji umik vseh ameriških čet iz Kitajske za bodoči mir neob-hodno potreben?
O d g o v o r: Da, to je moje mnenje.
Vprašanje: Ali mislite, da je dejanski monopol Združenih držav Amerike na atomsko bombo ena naj« resnejših groženj za mir?
Odgovor: Atomske bombe ne smatram za pomembnega činitel j a mo« či. kakor jo radi smatrajo mnogi politiki.
Atomske bombe so preračunane, da bi oplašile ljudi s' slabimi živci. Izida vojne pa nc morejo odločiti, ker v ta namen atomske bombe nikakor ne zadoščajo. Seveda, monopol na tajnost atomske bombe ustvarja neko grožnjo. Proti tej pa imamo vsaj dvoje sredstev:
a) monopol na atomsko bombo nc more dolgo trajati;
h) uporaba atomske bombe se prepoveduje.
V prašanje: Ali mislite, da se bodo možnosti mirnega sodelovanja z zunanjim svetom zmanjšale pri na« daljnjem razvoju Sovjetske zveze v komunizem? Ali je komunizem v eni državi mogoč?
O d g o v o r : Ne dvomim v to, da se možnosti mirnega sodelovanja ne le nc bodo zmanjšale, temveč se lahko celo povečajo. Komunizem v eni dr« žavi je mogoč, zlasti pa v takšni državi, kot je Sovjetska zveza.
ničarski reakciji«, pred katero je on svaril, tedaj bi stopil na ta oder in vas pozval, da branite njegovo politiko. On bi vas pozval k temu, da zahtevate od vlade, ki je bila izvoljena na podlagi Rooseveltovega programa 1914, naj se vrne k politiki enotnosti velikih sil. Samo en odgovor lahko, damo: ameriško ljudstvo mora mobilizirati svoje sile. Pogum moramo črpati iz takšnih dejanj, kakršna so dejanja senatorja Pepperja in prejšnjega trgovinskega ministra VVallacea, teh dveh politikov, ki sta dolga leta podpirala Rooseveltovo politiko stanovitno ter jo tudi še danes zvesto branita. Ni lahko dokazati voditeljem vlade Zdru« Ženih držav, da so ZDA zaplavale v nevarne vode in morajo kreniti na drugo pot. Ameriško ljudstvo ju mo« ra pri njunem pogumnem delu podpirati.«
Krzvcki je posebno poudaril, da se milijoni Amerikancev slovanskega pokolenja zedinjujejo z delavskim gibanjem, da morajo skupno z vsemi demokratično mislečimi Amerikanci bra« niti življenjsko raven v ZDA in se aktivno udeležiti novembrskih volitev. V kongres naj izvolijo tiste, ki ne bo* do izdajali interesov ljudstva. Govornik se je navdušeno izrazil o ustanovitvi svetovne sindikalne zveze in iz-javil, da daje udeležba ameriških sindikalnih zvez v delu svetovne zveze »dokaz o tem, da naše ljudstvo zna najti pot k trdni enotnosti in prijatelj« stvu, ki bo podlaga za trajen mir. »Da« 1 je je izjavil, da lahko Amerikanci slovanskega pokolenja preprečijo »atomsko vojno, če se mobilizirajo kakor vojaki.«
»Pod vtisi mojega petmesečnega bivanja v slovanskih deželah,« je izvajal, »kjer nisem govoril samo s člani vlad, temveč tudi z ljudstvom, lahko rečem brez obotavljanja, tla je mir njihova največja želja. Vem, da na« rodi Sovjetske zveze. Poljske, Jugo« slavije, Češkoslovaške in Bolgarije z vsem srcem in iz vse duše stremijo za tem ciljem.«
Krzvcki je opozoril na to, da so ga na njegovem potovanju po slovanskih deželah Evrope zelo potrla nesmiselna razdejanja, ki so jih bili povzročili v teh deželah nacisti. »Vendar teh dežel nisem zapustil razočaran, ampak prepričan, tla narodi teh držav.verjamejo v svojo demokratično oodoč-nost in gojijo nove nade do življenja, ki slonijo na trdni podlagi svobode. Zlasti me je ganila njihova poštena želja utrditi prijateljstvo in oboje« stransko razumevanje z Amerikanci. Prepričan sem. da so naši zvesti pri« jatclji pri graditvi miru, prav tako kot
III. vseslovanski kongres v Ameriki
so bili zavezniki med vojno. Vrnil sem se v prepričanju, da je mir in varnost na svetu možno doseči, če bo ameriško ljudstvo živelo v prijateljstvu s slovanskimi narodi.«
»Prepričan sem.« je naposled dejal, »da bo Kongres porabil ves svoj vpliv za to, da bi privedel Ameriko nazaj na pot Roosevelta, na pot enotnosti treh velesil, na pot gospodarskega napredka za preprostega človeka in na pot miru.«
Kongres je pozdravil prejšnji trgovinski minister Wallace takole:
»Cilj vašega kongresa je mojemu srcu zelo blizu. Morda nobena stvar ni tako važna za mir kakor prijateljstvo med slovanskimi narodi in ameriškim ljudstvom.«
ZA BLAGOR
vseh narodov
lija Ehrenburg o pariški mirovni konferenci
»Tzvestja« so objavile tale članek lije Ehrenburga o njegovih vtisih s pariške konference:
Če bi po kakšnem čudežu prestavili prebivalca drugega planeta v Pariz, tedaj bi temu najbrž ne prišlo na misel, da opazuje s svojimi očmi zaseda* nje konference, na kateri želijo naro* di, ki so razbili fašizem, zagotoviti mir v Evropi. Bil bi prepričan, da je navzoč pri vesoljni sodbi, kjer vlada vsepričujoča in vsemogočna Avstralija nad usodo stare celine. Sem in tja zamenjajo Avstralce tudi drugi.
Ob neki priložnosti pokaže zastopnik Nove Zelandije nenadoma izredno zanimanje za Balkan, ob drugi prilož« nosti prične govoriti o Romuniji ka» nadski zastopnik tako, kakor da bi bila Bukarešta nekje pri Montrealu, tre-tjikrat pa se pokaže, da strokovnjakov za vprašanje severne Evrope ni najti nikjer druge kot v južni Afriki.
Vem prav zagotovo, da se bo nedvomno našel Avstralec, Novozelan* dec, Kanadčan- ali, v -n^jslabšem pri« meru tudi 1 Iojandec, ki bo viharno; protestiral pri razpravi o členu pogodbe. pred komisijo ali pododborom proti temu, čeprav je to točko že odobrila Iconfer^nga tet ministra .Vplike Britanije in Združenih držav.
Avstralski vojaki so se borili dobro, toda nemara bi bilo primerno spomniti se na to, da je v mestu, kjer za* seda mirovna konferenca, Stalingraj-ski trg. V stotinah mest osvobojene Evrope najdeš javne trge in ceste, ki nosijo ime junaškega, mesta. Ali je morda slučaj, da prebivalci Pariza svo* jih trgov niso imenovali po Melbour-neu ali Rio de Janeiru?
Tudi če človek izpolnjuje diplomatske naloge, mora ohraniti potreben takt, in ko govori o miru, naj se spomni tega, kdo je utrl pot do tega miru.
Bil sem navzoč pri seji komisije*ki je obravnavala vprašanje italijanskih reparacij. Dvignil se je zastopnik Ka» nade in izjavil, ne da bi trenil z očmi, kako vzhičen je zaradi »velikodušnosti Velike Britanije, ki je trpela več kot druge dežele« in se vendar odreka reparacijam. Zdrznil sem sc, pred mojimiOčmi so vstala pogorišča Bele Rusije in Ukrajine, rane Leningrada, pot od Volge do Labe.
Kar zadeva »velikodušnost«, sem jo pričel spoštovati, ko sem izvedel, da Britanci zahtevajo v celoti 11 do H milijard dolarjev.
Če želijo ameriški kapitalisti prejemati od Romunov milijonske vsote, potem je to »zmagoslavje pravičnosti«; če pa gre za to, da bi vsaj delno povrnili škodo, ki so jo prizadejale vojske zavojevalcev sovjetskim dr* žavljanom, potem je to »udarec italijanskemu gospodarstvu«.
Ni me presenetilo, da so Britanci večkrat predlagali, naj bi odstranili zastopnike tiska iz prostorov, kjer de* lajo komisije in pododbori.
So zadeve, ki jih ne puščajo radi, da bi prodrle v javnost. Delegati Sovjetske zveze pa so zahtevali vedno in zahtevajo zdaj ko prej popolnoma javno delo — oni nimajo česa skrivati in delajo nc le za blagor svojega lastnega ljudstva, temveč tudi za blagor vseh drugih narodov.
Jesenska paša in naše dolinsko pašništvo
Čarobna moč ima beseda »paša« za vsakega našega gorskega kmeta in okrog paše so sc vrteli vsi dolgi stoletni boji in spori gorskih koroških kmetov z »gosposko«. Kdo je V teh tihih, a tembolj srditih bojih odnesel zmago, vemo vsi. Pa tudi naši dolin* ski kmetje so nekoč pasli mnogo več in občinski oziroma skupni pašniki v obdravskih logih in drugod so bili nekoč znatno bol j obsežni. Zaradi vedno večjega pojemanja in morda tudi načrtnega zatiranja duha skupnosti in zadružništva so se v naših razrvanih koroških razmerah ti pašniki skrčili na neznatno ploskev. Ostala je mar* sikje v dolinskih legah predvsem jesenska paša na travnikih, pa tudi to že nekateri kmetje upravičeno ali ne* upravičeno opuščajo. »Ni pastirjev, ni otrok, ki bi pasli,« ti odvrne gospodar.
In vendar nam paša in pašni travniki ne nudijo samo neprimerno več pridelka in ob zmanjšanem telesnem delu večjo donosnost kmetovanja, marveč paša in hoja živine po primerno oskrbovanem travniku vpliva tudi izredno ugodno na zgostitev travniške ruše in na uničevanja travniškega ple* vela. Te prednosti pridejo pri jesenski paši sicer le še v omejenem obsegu do izraza, vndar tudi njenega ugodnega vpliva na zdravje, utrditev in pre* hrano živine nikakor ne smemo omalovaževati.
Kar bi našim živinorejcem s travniki v ugodnejših, vlažnejših legah priporočal, bi bili umetni pašniki in pašni travniki.
Marsikdo bi svoje travnike lahko še toliko zboljšal, da bi mu donašali dva* krat ali trikrat več, toda obenem tudi boljše krme, potem bi polovico zboljšanih travnikov lahko preuredil v pašnike in jih začel uporabljati za redno pašo. Po taki izboljšavi in premembi bi imele živali pozimi dovolj dobrega sena, poleti pa obilo paše.
Ako del travnikov ali njiv smotrno preuredimo v umetni pašnik, lahko meseca maja ali junija polovico mla* de trave s pašnih oddelkov kosimo za seno ali za okisanjc ter pridobimo na ta način izredno tečno, suho ali sočno krmo.
Na pravilno oskrbovanem umetnem pašniku sc živina ob najboljših zdravstvenih pogojih preživlja za eno četrtino dalj in uspešneje kakor ob hlev* ski reji s pokošeno krmo. Ako bi bila
torej za popolno poletno preživljanje 10 do 15 glav odrasle živine potrebna zelena krma s 5 do 6 ha travnika, bi bila potrebna za popolno preživljanje omenjenega števila živine le paša na 4 ha površine pravilno oskrbovanega umetnega pašnika. Koliko imamo pri tem še na pašniku manj dela s pripravljanjem krme, koliko je tudi paša za živino zdravstveno dragocenejša ko izključna reja v zatohlih hlevih!
Brez pašnikov v resnici ni prave govedoreje. Živinorejske in mlekarsko* proizvajalne uspehe švicarskih in deloma tudi severozapadnih koroških pokrajin je pripisovati predvsem smo* trno urejenim pašnikom in smotrnemu pasenju predvsem mladih živali.
Za ugodno izrabo pašnikov in pašnih travnikov je potrebno, da razde* limo vsa tozadevna zemljišča z ograjami v najmanj 8 enako velikih od* delkov, kateri nam omogočijo, da s pašo primerno kolobarimo. Največje uspehe nam daje namreč ped visoka, mlada trava. Zato tudi moramo vsakih 3—4 dni pašni oddelek z živino menjati. Razume se, da je treba take pašne travnike tudi izdatneje gnojiti, v prvi vrsti z dušikom.
Resničnost boljše izrabe travišč s pašo je že zdavnaj preskusil znani švi*
carski strokovnjak dr. Schuppli, ki je ugotovil, da je na travniku, katerega je spremenil v umeten pašnik, pasel svoje krave do sitega 4 dni, dočim jih je z zeleno krmo z iste površine travnika prej v hlevu lahko redil oziroma hranil le 3 dni. Pri tem so krave, ki so se pasle, dale povprečno 12,83 1 mleka na dan, dočim so dale prej s te pašne površine pokošeno travo v hlevu krm* Ijene krave le 9,48 1 mleka na dan.
V Upsali na Švedskem so z večletnimi vzporednimi poskusi ugotovili, da se je na nekem po kakovosti zemlje povsem enakem travniku na prvi po* iovici, katero so samo kosili, pridelalo letno 1911 kg škrobnih vrednot in 515 kilogramov beljakovin, dočim so na drugi polovico travnika, katero so izmenoma eno leto kosili, drugo pa po* pasli, pridelali 2.940 kg škrobnih vrednot in 800 kg beljakovin (1000 kilo* gramov škrobnih vrednot odgovarja po redilni vrednosti povprečno 35 metrskim stotom sena).
O ugodnem vplivu paše na plemenski razvoj mlade živine ni treba še na dolgo in široko govoriti. Ta ugoden zdravstveni vpliv potrjuje mlada živina sama, ki se vrača vsake jeseni s pla* nin v dolino. Zato je tudi plemenska živina iz planinskih pašnih krajev najbolj iskana in najbolj cenjena.
Kočuški
Temelji gospodarske premoči Sovjet, zveze
V dnevnem povelju za 27. obletnico velike oktobrske socialne revolucije je rekel Stalin: »Podobno, kakor je Rdeča armada v dolgotrajni in težki borbi dosegla vojaško zmago nad fašističnimi vojskami, so delavci sovjetskega zaledja v svoji borbi proti Hitlerjevi Nemčiji in njenim pomagačem sovražnika gospodarsko premagali.«
Temelji sovjetske gospodarske pre* moči nad sovražnikom so v ogromnih socialnih in gospodarskih reformah, ki so nastale v času sovjetske vlade; v prvi vrsti pa temelji ta premoč na socialističnem sistemu gospodarstva. V letih stalinske petletke so se te prednosti pokazale v naglem razvoju industrije. SZ se je izprcmenila v tehnično napredno in neodvisno državo. Stalinska petletka je dosegla, da je vo-jaško-politična moč SZ ogromno nara* sla. Že ob koncu druge petletke je in* dustrijska proizvodnja Sovjetske zveze prekosila proizvodnjo nemške industrije za 17,3 odstotka. Produkcija strojev SZ je prekosila Nemčijo še
bolj — za 43,2 odstotka. V letih 1938 do 1940 je proizvodnja strojev in kovinske industrije znova narasla za 76 odstotkov. SZ je imela na predvečer domovinske vojne močno kovinsko industrijo, velikanske naprave za pri* dobivanje električne energije, močno premogovno in kemično industrijo. Pridobivanje nafte v SZ je nekajkrat prekosilo proizvodnjo Nemcev. Reformirali so kmečko gospodarstvo po socialističnem načinu, zato je največ ie in tehnično najnaprednejše na celem svetu. V dobi stalinskih petletk je bila večkrat povečana zmogljivost trans* portnih sredstev.
Vse to skupaj tvori temelj za zmago sovjetskega gospodarstva nad gospodarstvom sovražnih blokov v dobi domovinske vojne.
Prednosti socialističnega sistema — skupna last proizvajalnih sredstev, načrtno gospodarstvo, požrtvovalno delo milijonov ljudi, ki jih je vzgajala partija Lcnina-Stalina v duhu sovjet* skega patriotizma, konec kapitalistič-
nega izrabljanja — vse to je bilo odločilnega pomena. Premagalo je naj* resnejše vojne težkoče, zagotovilo ve* čjo proizvodnjo in ustvarilo urejeno in hitro'rastočo vojno gospodarstvo. »Socialistični ustroj, ustvarjen v oktobrski revoluciji je dal našemu narodu in armadi veliko in nepremagljivo silo.« (Stalin)
Kljub težkim bremenom vojne in začasnemu zavzetju velikih gospodarskih predelov, se proizvodnja orožja in streliva za Rdečo armado ni skrčila, ampak še povečala. Konec vojne je bila nekajkrat večja kot v začetku. Poljedelstvo se razvija. Železniški promet je častno vzdržal ogromno preobremenitev. »Vse to dokazuje, da se je gospodarska osnova sovjetske države pokazala življenjsko neprimer* no bolj sposobna kot gospodarstvo sovražnih držav.« (Stalin)
UKRAJINSKO GOSPODARSTVO V NOVI PETLETKI...................
V Ukrajinski Sovjetski Socialistični Republiki se bo v novi petletki obnovila proizvodnja industrijskih izdel* kov do predvojne stopnje in jo 1. 1950 prekoračila. Celotni obseg glavnih del za obnovo in nadaljnji razvoj narodnega gospodarstva Ukrajine je določen za dobo petih let v višini 49,5 milijarde rubljev. Na jugu je v načrtu ob* nova in nadaljnji razvoj kovinske in premogovne industrije v Donbasu, energijskega gospodarstva, kemične industrije, železniškega prometa, proizvodnje težkih prometnih strojev, ladjedelnic in industrije živil. Na no* vo se organizira avtomobilska proizvodnja, v zapadni Ukrajini pa nastaja velika premogovna industrija. V teku je obnova 182 glavnih premogov* nih oken, obratovati bo pričelo 60 novih oken v Donbasu, 30 visokih peči. 76 Martinovih peči in 54 valjarn železa; zmogljivost električnih central bo zvišana na 2,574.000 kVV; obnavlja se dnjeprska električna hidrocentrala »Lenin«. V teku je obnova poljedelstva Ukrajine, ki je najbolj bogata v proizvodnji žitaric, sladkorne pese, oljnatih rastlin in živinoreje. Potrebno je obnoviti ne samo industrijsko moč Ukrajine, ampak tudi plodnost njene zemlje in obilno proizvodnjo življenjskih potrebščin, kruha, slad* korja, masla in sloveče ukrajinske slanine.
Ciril Kosmač:
OČKA
OR EL
Tako sta stala, oficir zravnan, da se mu je kapa dotikala trama v stropu. Obrekar pa upognjen, z rokami uprtimi v kolena, z dvignjeno glavo in z žarečimi očmi. Potem pa je oficir kar naenkrat zamahnil z roko, kakor hi bila njegova roka in revolver iz enega kosa železa, in udaril Obrc-karja po očeh. Kri se mu je pocedila po licih in zrušil se je poleg Obrekari* ee. Oficir je z revolverjem pokazal vrata. Domobranci so ga zgrabili in ga odvlekli. Ko sem gledala za njim, je začel Bichi tuliti. ,Tudi ta tako gledal’ je kričal in z revolverejem kazal Bo* risa, ki je stal pri peči. Stopil je k njemu in ga mahnil po glavi. Pob se je opotekel, toda ujel se je in zravnal. Bichi ga je spet udaril, pob je padel, pa se je sam pobral, ne da bi mu kaj rekli. Bichi ga je še enkrat udaril z vso silo, pob je udaril z glavo ob pod, toda obležal je samo trenutek, počasi se je pobral in se postavil na noge. Kri mu je tekla iz ust, gledal pa je naravnost. ,Fuori con il cane!’ je zatulil Bichi in odvlekli so ga. Potem so odvlekli mene. Odgnali so nas pod staro poznico, kjer smo nekoč pokopali Smukača, in tam smo čakali. Rosilo je. Čakali smo precej dolgo, potem pa se je zasvetilo v noč. Hiša je gorela. Obrekar je slonel ob deblu in gledal v plamen: njegov obraz je bil ves rdeč v krvavi zarji in oči so se mu svetile. Nič ni rekel. Hiša pa je gorela. Plameni so planili skozi opaž in zajeli
slamnato streho. Vsa sodrga pa je ska* kala v luči okrog hiše in vlačila naropano blago. Prišli so na vrt, vrgli so Obrekarju vrečo pšenice na hrbet in rekli: ,No, očka Orel, član odbora in član gospodarske okrajne komisije, zdaj boš pa n a m nosil.’ Obrekar se je zazibal, toda obdržal se je na nogah. In so ga odgnali. Ko se je streha sesedla in so plameni razsvetili daleč naokoli, so šli ravno po brvi črez Reščavec....«
»Pa ti?« sem vprašal.
»O, jaz, nagnali so me domov. Boris pa je ležal za poznico in je medtem izginil. Streljali so v noč, toda pob je bil že na varnem. Šel je na Oblakov vrh, saj je poznal svojo pot. ... Prišla sem domov ... in saj veš, tudi naše so tisto noč odpeljali...«
Umolknila je. Sedela sva nekaj časa in gledala po dolini, potem pa je teta vstala in rekla:
»Kravi le moram položiti. In skuhati nama tudi moram kaj. Pojdiva v hišo.«
Šla sva. Šel sem z njo v hlev, ko je pokladala kravi, potem pa sem v ku* hinji sedel na klop za ognjiščem. Teta je nekaj časa molče prekladala piskre, potem pa je začela spet govoriti:
»Toda to še ni konec., Očka Orel je še mnogo prestal. V vasi so jih pri* gnali skupaj, pri Potrcbarju. Dvajset so jih pobrali tisto noč. Tudi Podore-harjevega Naca so prijeli, in ta mi je potem vse povedal. Vsem so naložili
bremena blaga, ki so ga naropali. Tudi našemu in Obrekarju. In gnali so jih v Tolmin. Ohrckar je bil zelo slab. Dolgo je zdržal. V Bači pa je obupal. Naš (rekla je ,naš’, da bi ne imenovala očeta) je tudi odvrgel breme in rekel, da kar je — je. Toda Obrekar ga je zgrabil za roko in rekel:	.Nikar,
France! Vidiš, tebi je še deset let do moje starosti. In zdrav si. Če bi jaz v tvojih letih umrl, bi nič pametnega ne opravil. Ne bi živel prav za prav. Tako pa sem. Treba je živeti. Saj veš, kako so nama govorili na Oblakovem vrhu: brani svoje življenje do poslednjega; ne izgubiti glave, kadar si obupan, jezen ali užaljen; tudi ponos je treba uporabljati samo o pravem času. Dokler si živ — delaš.’ In ga je pregovoril, da je zadel svoje breme in nesel naprej. Obrekarja pa so vrgli na voz in potem ga ni več videl, to sa pravi, Podoreharjev ga je še videl, ko so ga mučili v Tolminu. Pa tudi, če bi ga ne bil videl in če bi prav nič ne po* vedal, jaz vem; kako je bilo. Vidiš, trikrat sem že brala Zapiske iz mrtvega doma. pa se mi zdi, da sem bila sama v Sibiriji; tolikokrat sem brala Življenje svetni* k o v, da že poznam tisti kolosej, kjer so leve in tigre spuščali na prve kristjane. ... In tako tudi vem, kako je bilo z Obrekarjem. Včasih sedim v izbi, gledam ga in slike mi kar migotajo pred očmi. Tudi če bi mi povedali, da je bilo drugače, bi ne mogla verjeti. Pa ni bilo.... Pretepli so ga, kajpak. Drugi dan pa so ga vsega kivavega privlekli v pisarno. Tam so ga zasliševali nemški oficir, Bichi, de-belonosi tolmač v domobranski uni* formi, neki Gregorjev Drejc z Mo* drej ga je tepel s pasom. Take zverine!
Tudi zaradi oči so ga tepli. Prav gotovo. .Poglej me!’ se je zadrl vanj oficir. Tolmač je prevedel, Obrekar je dvignil glavo in ga pogledal. Oficir je zamahnil z roko in Drejc je udaril Obrekarja s pasom po obrazu, da je omahnil. Ko se je pobral, je oficir spet rekel: »Poglej me!’ Obrekar je spet gledal, njegov pogled je bil prav tako živ, oficir je spet zamahnil z roko in Drejc ga je spet udaril s pasom po
obrazu____Tako so ga mučili. Potem
pa so ga odvlekli na dvorišče. Tam ga je skozi lino videl Podoreharjev. Obrekarju so rekli, naj gre proti zidu. Šel je prav počasi in mislil: ,Zdaj bo konec.’ Toda ko je bil sredi dvorišča, so zakričali vanj, naj obstane. Obstal je. Rekli so mu, naj sc okrcnc. Okrc-nil se je. ,Ric naj ga povoha!’ je dejal oficir. Izpustili so ogromnega policij* skega psa. Mrha se je zakadila vanj in ga podrla. Zgrabil pa ga pes ni. Takoj se je umaknil in skoraj pre* plašeno in začudno zalajal. .Pokonci!' se je oficir drl na Obrekara. Obrekar se je skušal dvigniti, toda ni imel več moči. Spravil se je na vse štiri in tako obstal. Nekaj časa so se mu krohotali, potem pa so mu dali dolg in debel kol. Počasi se je dvignil ob kolu in pogledal svoje stare noge, ki so odslužile. Ozrl se je in že je mislil zaklicati, naj ga pokončajo, pa je s svojimi očmi samo pogledal po gorah, ki so okrog in okrog sklenjeno objemale kotline. Takrat so spet nagnali psa. Pes se je zakadil, toda ustavil se je sunkovito pred tem nizko sključenim starcem, ki se je oprijemal debelega dolgega kola. ,Ric! Ric! Ric!’ je hreščalo iz oficirjevih ust. Toda Ric se je preplašeno oziral.- Tedaj pa se je oglasil Bichi. .Udari psa! S kolom ga udari! Udari
Najvuštnejš' dev’ jesena jc tritva.
1 ritvo napuvij' v trdo jesan, mantle vkul svinsvat amhrt. Za terice naprosi]' bol ane mvade pa vuštne dečle. za suhlo pa kako pr'itno žanstv, k’ jc že skušana. Domač' že upunuči terično (trevno) jamo r'znitij’, vohen pukro-pij’ pa cvitja not’r vržej’; jama more že tnpva bit', k' ti suha pride. Tud’ te-riee sc zbaro l pu obličane kmav’ po punuči — ktera ma zvesta puba, jej nase trlco n jo vštima v kozo. k' so jo domač’ bli’ terične jame pustav'1’. Koza ma uličence, pu met’r vsaksabe, da se trlcc not’r vteknij’. P'r koz' ma mc= sta pu osni du dbanist teric. Trlco more vsaka s’bo prnest'.
Tericc so rade vesele pa rade zapoj o.
Pa najprej je triba davat’, vesele pride šele zvečer. Terično jamo nit’ suhla, da civ den s pvamnam hori; zvrhej so puvožanc rant'ce, na ktere nadiva pradova pa ha tak šitr’ vbrača, da se kna prsmodi pa tak dovh’ da se l‘pu pu.š'ši. Tu dev’ kni prjetn’. D'm se v uč’ kadi, vohen pa.roče upače, hlad’t' more, da se pradov' kna vneme; al ha cmav’ puš’ši, je trdu pa maj' terice tešku dev’ n jo krili'j. al čveč, pa preja rjava hrata n sc trha. Terice hodij’ k jam’, vsaka vzeme pu ano pest pradova pa ha šitr’, duklid‘r jc še topu, pa tak dovh’ teše n' livad’ (skus trlco putehva), da p’zdir utpadc pa da jej u pest’ samu m’hki vakn’ ustanej’. Pu dbi teric' dista pesti preje kupej, tak par pa ana tcrica prehene n ukep zvije; dbanist (tud’ deset) tačali paru spet ana terica kupej zveže, to je potle skvadanck. Kar ut trlce utpadc, jc p’z-dir, ke sc ,se ambrt putresc pa ti svaba preja med nim antkaj uterc, da pzdir utpade pa da mehka brata; to jc tula* va, k’ se v pudiže pa v kovtrc nabula pa kna veže v skvadanče.
Suhla prehlcduje, da je preja l’pu utrta pa uštelana. Al so terice že na* vcjč^ne,f ppsebn’ al videj’, da boj dovh’. v nuc molile davat’, pa prejo ko j tak mav’ v trl e’ utežej' n jo skus pu-tchni j’. da jo pu vrh’ pub vadi j’, notre je pa še cevu pradov’. To more ti su-
ha prehlad’t’, tako pest preje teric’ zad dat’, da jo sama na jam’ puš’ši n še ambrt utere; al pa suhla cmav’ puš’ši prado'’’, so spet tericc na no h’de. Zato za ti suho ubena žanstv’ rada kna lire.
Terice morej’ zv’ dor’ jest’ dubit’: dbi kosivc’ (zabilan’ žgance pa mlik’, pole pa kofe pa puhačo), za mavž’no dupuna kako pražo pa te n puhačo. za vož’no nud lne al rajs pod župo, ko-štrunov’ m‘su z’ sovato. tud’ kako bu* lano prato pa sovato, navrli pa čve* spine n’ fancute, za puden’šno mav-ž’no pa kofe n puhačo al strden’ žgane za pomakvene s kruham al strt. al spah ali selhan’ m’su, za večerjo č'savo župo z nudln’ pa zabilane krape, na-vrh pa še kak kofe al te. Pravij’, da so terice zv’ snidane pa zuštlavc. An so-sad je reku. da sc tericc nčir kna na ji j’ take, da b’ kna molile več, pav’r, k’ jc terice mov, pa je stavu. da boj’ p’r nom’ site. K’ so terice od jid’ ustale, jc sosat stresu čvešp’lne, tericc pa so se na ne vsule kakr vose. »Vid’š« je reku sosat, »da j’m knis’ dovol dav jst’!« Dobiv je stavo.
Terice vsačom’ moštv’, k’ mim’ pri*
i »ZANIMIVOSTI • !
l_______________________m
Malo ljudi ve, M	J
kako pride do Cti € % j 3
Mnogokrat se ljudje jezijo nad nenadnimi poletnimi nevihtami ali nad dolgotrajnim spomladanskim ali jesenskim deževjem. Kako zaskrbljen pa je kmetov obraz, če v poletju že dalj časa ni kanila kaplja vode izpod neba.
Kaj je prav za prav dež in zakaj pada?
Če bi lahko videli zrak in vse tokove v ozračju, bi laže razumeli, kako na-1 stajajo oblaki. Kajti voda ne potuje po svoji volji, marveč jo nosijo zračni tokovi. Velikanske množine zraka se
de. s prejo puvit pušic pošli j’; moštv more puš’lc l’pu sprejpt' pa za na kej dnarja (za n !it’r vina) dajt al pa puz* dej pijače pusvat’; al sc pa u}'an Pu* š’lc sprejet’ al pa da terice razžaJ a| se j'm spakije, t’dej vse v na pvanT> pa ha s p’zdirjam putrosij’ n za hvače pa čik’1 nabulej’. V Rutah terice kniso tak sporne k’ pa p’r Drav’, čer vsača napadej' pa s p’zdirjam putrosij’ — v Rutah samu testa, k’ j’h r’zdraž‘. Čriz den pošle vsaka terica svojom’ pub’ — al kni že pršov mim’ — s prejo puvit puš’lc z nah’lnov pa rozenkravta al rožmarina; ktera tcrica pa sc voče pu-sebn’ skazat’. pošle lupček’ tud’ kor-p’č, notre pa rož’ce, kako flašo strdena žgana, vse sim’ne ud žita, vsača pusibe v papir zavit’, liš’nče, ureše, chare. kako čečo pa druje reči. Puš’lcc pa kor* p’če r'zna.ša kak večj’ utrok al pa ana zgovorna tcrica sama; kterom’ pridc; test’ jej da kej dnarja, v korp’č’ tud’ vina zat pošle. Kter’ puš’lce pa korp’č dobij', so s tim puvablen’. da pridej’ zvečer k tricani pa da prnaso vina n prpelij' hoca; to so teračnak’. Raj pa vesele se začne pu večeri’ n se zavliče tud’ do jutra. Potle pa teračnak' deč-lam trl’ce k dum’ našo.
Vsaka terica dobi za dev’ dbi pesti preje al pa v dnarj’ an bul’ von kakr ženica; navadn’ pa s’ pavršče hiše p’r tritv’ pomahvej’ pa poslej’ dekvo al domačo ščero, k’ vona nča vzeme pa da tritvo zasuž’ (da j'm tud' antka j te* ric puhamat pušlo).
premikajo nad zemljo in nosijo s seboj tovor vodnih hlapov. Nekatere potujejo s kopnega, druge z morja. Nekatere prihajajo s hladnih dežel v tople, druge iz toplih v hladne. Nekatere nosijo mnogo vode, druge malo.
Zračni tokovi se srečujejo in zade* vajo drug ob drugega. In če je en tok topel in lahek, drugi pa hladen in te* žak, tedaj se spravi topli tok za hrbet hladnemu, se vzpne nanj, kakor bi stekel po lestvi. Z zrakom vred spleza navzgor tudi voda, ki jo jc prinesel s seboj.
Tam zgoraj pa je hladno. Vodni hlapovi se ohladijo in zgostijo v kaplje. Tedaj vidimo, da sc jc nebo pokrilo z oblaki; Dogaja se tudi, da sc hladni zrak zarije v viharju kakor klin v toplega in ga mahoma dvigne na svojih ramenih kvišku. Tedaj se voda še hitreje zgoščuje v kapljice. Nad zemljo
se zberejo črni oblaki, ki oznanjajo bližajočo se nevihto.
Tako nastajajo oblaki. Za nastanek oblaka je potrebno, da se ohladi topli zrak, ki nosi vodo. To vemo že iz otroških let. Toda zadeva je še bolj za* p^, tena. Predvsem potrebujejo vodni hlap> nekako podlago, na katero se lahko usiJdei°’ da začno tvoriti kap* ljice. Po zr^u letajo z elektriko nabiti delci plinov, praški, koščki saj iz tovarniških dimnikov, drobceni solni kristali, ki jih je dvignil veter. In prav na te majčkene delce so. useda voda, kadar tvori kapljice za nastajajoči oblak. Če teh delcev ni ali pa jih je premalo, oblak ne more nastati.
A potrebno je še marsikaj drugč&a za to, da nastane oblak in da pride do dežja. Majhne novorojene kapljice se morajo združiti v debele, težke kaplje. V ta namen mora jo zadevati druga ob drugo. Pa če sc tudi dve kapljici zadeneta, je mogoče, da se ne združita. Dogaja se, da kapljici odskočita druga'od d”uge kakor biljardni krogli. Kaplje morajo biti nabite z ustrezno elektriko. Kaplje v zraku so nabite z elektriko. Če je ena kaplja nabita s pozitivno elektriko, druga pa z nega* tivno, tedaj se privlačita. Če pa sta obe nabiti z enako elektriko, se odbi* jata. Vidimo torej, kako zapletena zadeva je dež.
Kako naj se pač učimo »delati« dež? Kako bi naredift. da bi lahko vselej, kadar bi nam bil de^š potreben, ukazali vodi, naj tvori oblak?
Naši hladilniki še ne zmorejo te naloge, da bi ohlajali zrak, vse ozračje. A zgodi sc, da sc zrak sicer sam ohladi, a se voda vendarle ne zbere v obla* kc. V takem primeru pač že lahko po* sežemo vmes. Lahko dvignemo prali, proizvajamo dim, spravimo v zrak solne delce, da nastane v zraku podlaga za kaplje. Lahko se dvignemo z letalom in sipamo v višine pesek, nabit z elektriko, da dobijo vodne kaplje tisto elektriko, ki jo potrebujejo, da se medsebojno spajajo. Vse to že lahko
storimo.	,	.
(Po Iljinu: Priroda in ljudje)
Izduiutclj lastnik in odgoooini urednik list#: dr. Matko Sehar\vitzl SVien XVI., Ottakrin* kCrstrassc 83. — liska: alilohus«. Zeitungs*, Drucki und Veilh)j4<iist»ll ki, m b. H.. Wien 1, Fleiseiunarkt 3—3.
Podružnica uprave »Slov vestnika«. Klagenfurt, Volkermarkterstrasse 21-1.
psa! je kričal v Obrckarja.... Le kakšne zverine so to bile! Tudi oficir se je drl in cvilila je tudi pokveka z debelim nosom, ki je bila za tolmača. Obrckar je nekaj časa lovil sapo, prt* tem pa jc pogledal psa. se prestopil, da je ujel ravnotežje, in nato počasi dvignil kol. Pes je podvil rep, zatulil in zbežal. Tedaj je oficir naperil re* volver. .Opravljeno je,’ je spreletelo Obrckarja. Tesno se je oprijel kola in zamižal. Strel je počil, toda Obrekar ni čutil nobene bolečine. ,Saj so rekli, da človek nič ne čuti,’ je pomislil. Čakal je, a padel ni. Zaslišal pa je poleg sebe hropenje. Odprl je oči. Poleg njega je ležal Ric v mlaki krvi. Obrekar se jc spomnil svojega Smukača. Hotel se jc nagniti k psu, toda oficir je naglo skočil k njemu. ,Ha, svinja!’ je sikalo iz njega. .Mislil je, da smo streljali nanj. Ampak, ti nisi pes, razumeš, ti nisi pes. Krogla zate ni!’ je bevsknil, naglo dvignil roko in sunkovito udaril Obrckarja po sencih. Obrekarju je takoj omahnila stara glava. S kolom vred se jc zrušil poleg psa. Roke jc zagrebel v pesek, oči pa ni zaprl. Ne, ni jih, vem, da jih ni!' je prepričano rekla teta in umolknila.
Po večerji sva sedla na prag. Bil jc lep večer, tih. miren. Idrijca je tekla mimo, toda ni je bilo slišati. Videl sem svetle pene pod skalami in mladike vrb, ki so se majale pod težkimi kapljami, a ne šuma ni bilo nikjer ne šelestenja v drevju.
Teta se je. s komolci naslonila ob kolena in dolgcv molčala. Potem pa jc kar nenadoma rekla:
»In mar misliš, da so ga pokopali? Niso ga. Vrgli so ga na Mlakarjev vrt in rekli Mlakarju, naj ga zagrebe, kakor ve in zna. Zakaj? Ali so se Ca tako bali? Še mrtvega?... In ta Mia*
kari Sam ga je moral zagrebsti v svo* jem lastnem vrtu pred hišo. Pod gredo radiča. To mu je plačilo. Ni čuda, da se mu meša.«
»Ali ga ne bodo prekopali?« sem vprašal.
»Saj smo ga že. Doma leži. Tam,« je pokazala na polico v gori, kjer je za belo cerkvijo bila temnozelena lisa našega pokopališča. »Pa ka j misliš, da jc res umrl? Seveda je, ampak ni. V idiš, saj se mrtvih še bojim,toda če bi zdalje prišel po stezi za vodo in tu-kalje odložil svoj oprtnik, bi se mi ne zdelo prav nič čudnega in prav nič bi se ga ne ustrašila. Nobenega partizana, ki je padel, bi se ne ustrašila. Ti ljudje niso mrtvi, čeprav so padli.«
Prikimal se.
»Da,« je nadeljavala teta. Pogreb pa je imel lep. Vsa vas je bila tam. razen tistih sedem belih. 'I udi Boris je prišel. Zrasel jc pri partizanih. Bil je v uniformi in s puško. Ko so krsto spustili v jamo, je stopil bliže, ker bi rad nekaj spregovoril, kakor jc to vi* del pri partizanskih pogrebih. Nekaj časa je stiskal čeljusti in solze je imel v očeh, potem pa se jc nenadoma zravnal in odločno rekel: .Ugnali smo jih, ata!’ Nato je snel puško, oddal tri s-trcle in salutiral:	.Zdravo, očka
Orel!’«
»Kje pa je zdaj,« sem vprašal.
»Doma. Pridno dela. Vaščani so na* peljali desk. potem pa so v dveh nedeljah hišo prekrili, da zidovi ne pro* padejo. Ko se vrneta fanta iz zavezniškega ujetništva iz Francije in Amerike, bosta imela vsaj streho nad glavo. Polje, to se pravi laze. pa je mladina obdelala. Pojdi in poglej!«
Naslednji dan sem po kosilu šel k Obrekarju. Šel sem po stezi ob Idrijci in potem mimo lazov, mimo strmih
lazov, kamor je očka Orel sedemdeset let nosil gnoj na svojem upognjenem hrbtu. Vidci sem takoj, da pri hiši ni gospodarja. Vse je bilo obdelano, a ne po starčevsko in bajtarsko natan* eno, temveč s tistimi širokimi za* mahi, ki izdajajo še nc dovolj resne in premišljene, zato pa tembolj navdušene in močne roke mladine.
Ko sem prišel po Obrekarjevem vrtu, kjer je bila steza skoraj zaraščena, sem se ustavil pod poznico, od koder jc Obrekar gledal svojo gorečo domačijo, ki je bila zibelka devetim otrokom in grob njegove žene. Zdaj se mi ta hiša ni zdela tako strašno majhna, kakor je bila včasih, ko je bila še s slamo krita in je bilo sleme upognjeno kakor hrbet stare krave hlevarice, ki je morala puliti jalovo seno iz previsokih in skopih jasli. Zidovi so bili očrneli, tudi okna so bila brez stekla, a vendar niso slepo gle* dala v svet. Streha je bila iz belih desk in se jc svetila v pomladnem soncu. Iz opaža je vihrala zastava.
Še preden sem stopil na dvorišče, se je zakadil vame mlad volčjak. Obstal šem. Pes sc je približal in lajal. Kmalu je prišel štirinajstleten fant v uniformi in poklical psa.
»Ali je to mladi Smukač?« sem vprašal.
»Je,« jc odgovoril pob. »Ti si pa Bu* kovčarjev.«
»Sem. In ti si Boris?«
»Tako je,« jc rekel samozavestno.
»Pa po partizansko?« sem vprašal.
»Orlič,« jc odgovoril in me premeril. Njegov pogled je bil nekam otožen, globok, toda hkrati oster in živ, pro-bojcn. Take oči sem že nekje videl.
Razkazal mi je pogorele* hišo. Peljal me je v izbo, kjer si je uredil svoje domovanje: očrnele stene jc sam pre-
belil in nalepil nanje slike in risbe. Ko sva si vse ogledala, sva stopila na dvorišče. Obstala sva tam in se pogovarjala. Boris sc je večkrat ozrl kvišku. Nenadoma pa je ves vzhičen vzkliknil:
»Glej ga, orla, glej g*}!«
Pogledal sem kvišku. Po jasnini neba se je počasi in mirno prevažal velik orel. Krožil je v velikem loku in sc. spuščal niže in niže. Krožil je nad vasjo, ki je bila vsa v zastavah in slavolokih. Krožil je nad Obrckarjevo hišo, kjer je bela streha dišala po smoli in svežini. Onstran reke je Mia* karjev travnik. Tam so kosili bajtarji vsak svoj kos mastne trave. Obstali so vsi, potisnili klobuke s čela in gledali za orlcm. Ko se jc orel dvignil in od* jadral v ravni črti naravnost proti Oblakovemu vrhu, so spet potisnili klobuke na oči ii. zarezali v sočno travo še z večjim zamahom.
Pogledal sem Borisa. Njegove oči so sc lesketale, znojne kapljice so se mu nabirale na zgornji ustnici, kjer je že poganjal prvi pub.
»Večkrat pride,« j,e r-ikel.
»Videl sem ga včeraj,« sem odgovoril.
»Si ga?« je veselo vzkiknil in me pogledal.
»Sem,« sem prikimal.
Poslovil sem .se" od Borisa, od mladega Orliča-" z jasnimi očmi. Vračal sem sc domov po drugem bregu Idrijce. Potem sem se sezul in zabredel v hladno vodo. Sredi reke sem obstal in pogledal naš dom. Zdaj tudi naša hiša ni bila več tako stara in osirotela. Stala je pod jasnim nebom ob bistri reki, iz opaža pa je vihrala zastava v pomladni svet.
(Konec)