A A A 60100200 iRE^NJA KNJIŽNICA PRLmvjrtSKI DNEVNIK ISta^1S!fr«™pr* * * * v“ Cena 200 lir Leto XXXV. Št. 53 (10.274) TRST, sreda, 7. marca 1979 PRIMORSKI DNEVNIK te začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VZTRAJNE GOVORICE 0 SVOJEVRSTNI POBUDI DRŽAVNEGA POGLAVARJA ZA REŠITEV KRIZE Predsednik Pertini je za danes dopoldne sklical Saragata, La Malfo in Andreottija Y Montecitoriu ne izključujejo možnosti, da bo Saragat predsednik vlade, Andreotti in La Malfa pa podpredsednika Ce bi ta vlada ne prejela zaupnice, bo razpust parlamenta neizbežen - Razgovor med Craxijem in Zaccagninijem RIM — Predsednik republike San-tro Pertini namerava na svojevrsten tačin rešiti vladno krizo? To je '[Prašanje, s katerim se ubadajo po-Rtični komentatorji in ki buri fan-tazijo politikov, potem ko je proti večeru sporočil, da je za danes dopoldne sklical hkrati Saragata, La Malto in Andreottija. Doslej se še JJ* zgodilo, da bi predsednik republike v trenutku, ko poveri mandat sestavo vlade, sklical tri politike bkrati. Kaj zares namerava bomo bajbrž izvedeli že danes opoldne, vsekakor pa je tudi zadnja poteza bov dokaz, da predsednik Pertini v vladni krizi ne nastopa zgolj kot Pasivni notar sklepov strankarskih v°dstov, pač pa se krepko poslužuje bstavne pristojnosti o osebni izbiri Predsednika vlade. V Montecitoriu so se poslanci in komentatorji začeli spraševati, kaj Odbor za cone bo jutri sklepal o ceni dnevnikov RIM — Pod predsedstvom ministra za industrijo Prodija se je včeraj sestal medministrski odbor za cene, ki pa se ni ukvarjal z vprašanjem podražitve cene papirja. To vprašanje je odložil na jutri, ko bo sklepal tudi o možnosti podražitve časopisov. Tedaj bo CIP sklepal tudi o kompenzacijah za ceno plinskega olja (najbrž 2 liri na kg) glede na spremenjene razmere na mednarodnem naftnem tržišču. Pač pa je CIP potrdil podražitev metana, ki je že stopila v veljavo prvega marca. Pomeni Pertinijeva pobuda o «troj-bem sklicu*. Najbolj razširjena je sovorica, da bo Pertini «na lastno Pobudo* imenoval Saragata za predhodnika vlade in mu naročil, naj se-Jjovi določeno vlado, v kateri naj r1 bila Andreotti in La Malfa kot Podpredsednika. S to vlado, ki bi "Ostala «na predsednikovo pobudo* ”Oj bi Saragat šel pred zbornice in ?ohteval zaupnico. Če jo bo prejel, ?o vladal, v nasprotnem primeru pa ?° Pertini razpustil parlament, najedal nove politične volitve, Sa-Ogatovi vladi pa naročil, naj v tem asu opravlja redne posle. je domneva pravilna se mora-Jbo seveda takoj vprašati, kaj lahko .t<)ri Saragat. Glede na izjavo, ki j? je dal takoj po srečanju s Perujem (ko ga je ta sprejel v svoj- stvu bivšega predsednika republike) in glede na stališče vodstva PS Dl bi Saragat moral sestaviti vlado, v kateri naj bi bili ministri iz vrst KD, PSDI, PRI, PSI in neodvisne levice. 1 To je, v bistvu, vlada, za katero se je ogreval tudi Craxi na srečanju z Zaccagninijem, ki jo je že zavrnil. Vsekakor bi taka vlada prejela zaupnico KPI (saj je Berlin-guer to predlagal voditeljem KD in torej ne more preklicati dane besede), socialistov in socialdemokratov, najbrž republikancev. In KD? Zaccagnini se je včeraj popoldne srečal s Craxijem. Razgovora sta se udeležila tudi Signo-rile in Donat Cattin. Pri obojih je bila vidna zadrega, saj so pozneje izjavljali, da niso bili sami pobudniki sestanka. Vsekakor je Craxi predlagal Zaccagniniju sestavo vlade, v kateri naj bi poleg ministrov iz vrst KD. PSDI, PRI in PSI bili tudi predstavniki neodvisne levice. Craxi je tudi predlagal imena dveh «neodvisnih* ministrov. Prvi naj bi bil Altiero Spinelli, bivši minister evropske skupnosti in član parlamentarne skupine Neodvisne levice, kar pomeni, da je bil izvoljen na listi KPI. Njegovo ime je večkrat omenjal tudi Berlinguer. Nadalje naj bi Craxi omenil še bivšega rektorja rimske univerze Rubertija, ki naj bi vstopil v vlado kot »izvedenec za šolska vprašanja* Na ta predlog je Zaccagnini odgovoril negativno in ponovil, da KD nasprotuje »zamaskiranim komunistom*. Odvrnil je s predlogom, ob katerem sta že propadla Andreotti in La Malfa: vlada s strokovnjaki iz laičnih vrst in «nadzorni odbor* tajnikov političnih strank, ki bi jo periodično usmerjal. Tako sta se Craxi in Zaccagnini razšla. ,,. Glede na omenjeno hipotezo, da bo Pertini poveril mandat Saragatu, se lahko vprašamo, ali bo KD zahtevala od Andreottija, naj ne sprejme imenovanja za podpredsednika vlade, svojim parlamentarcem pa preprečila vstop v vlado? To je možno, vendar bi KD na ta način v očeh javnosti sprejela vso odgovornost za razpust parlamenta, sama pa bi ostala brez ministrov v Saragatovi vladi. V tem primeru bi moral Saragat sestaviti laično vlado, brez komunistov (toda z neodvisno levico) in brez demokristjanov. Taka vlada bi v parlamentu prejela glasove vse levice, ne bi pa prejela zaupnice. Skratka, razpust parlamenta bi bil neizbežen, vendar bi KD šla prvič v zgodovini na volitve brez ministrov in podtajnikov (Nadaljevanje na zadnji strani) Giuseppe Saragat Ugo La Malfa Giulio Andreotti PRVI DEL POSEGA DR. FORTUNE PRED BENEŠKIMI SODNIKI Tožilec izključil «politično ozadje preiskave o petoveljskem atentatu Zahteval je obtožbo «majhnih rib» Chirica m Farra ter oprostitev Mingarellija • SIO se po njegovem mnenju ni vmešaval v preiskavo, čeprav je jasno politično ozadje atentata BENETKE — Ambicija generala Mingarellija in brezkončna želja, da bi odkrili atentatorje sta, po mnenju tožilca Fortune, glavna krivca za izkrivljanje preiskave o petoveljskem atentatu. Odtod odločitev karabinjerjev, da »priredijo in dopolnijo* zaključke preiskave o a-tentatu, pri katerem so izgubili življenje trije karabinjerji. Tožilec je prepričan, dia obveščevalna služba SID pri preiskavi ni igrala nobene vloge in se zanjo sploh ni zanimala. To pa še ne izključuje političnega ozadja atentata. Nasprotno. Fortuna pravi, da je šlo nedvomno za politični atentat in to za atentat »črnih mrež*, torej fašistični. To pa ne daje pravice nikomur, da bi postavljal na »politično osnovo* tudi preiskavo; preiskovalcem lahko le očitamo preveliko zavzetost, da odkrijejo atentatorje. To je, v bistvu, »politična* vsebina prvega dela govora državnega tožilca Ennia Fortune na procesu proti generalu karabinjerjev Di-nu Mingarelliju, polkovniku Farru in majorju Chiricu ter goričkemu tožilcu Pascoliju zaradi izkrivljanja preiskave o petoveljskem atentatu. Preiskovalci naj bi torej bili prepričani v odgovornost šestih mladih Goričanov za atentat in, ker tega niso mogli dokazati, so le »priredili* nekatere dokaze. S tem so obtoženci tvegali obsodbo na dosmrtno ječo, bistveno pa je, da so karabinjerji zadostili svojemu pre pričanju. Kazni, ki jih je tožilec zahteval na osnovi teh predhodnih ugotovitev, so zelo mile. Včeraj je dr. Fortuna obravnaval predvsem »švicarski* del preiskave in ga tako razčlenil: Far-ro je sestavil točno poročilo, le na prvostopenjskem procesu je krivo pričal. Zato je tožilec zanj zahteval štiri mesece zapora. V zvezi s Farrovim poročilom, za katerega je spremno pismo sodniku Pascoii-ju napisal general Mingarelli, je tožilec mnenja, da sam Mingarelli ne nosi nobene odgovornosti: če je poročilo točno je Mingarelli pač le opravil svojo sveto dolžnost. Minga- UHUHH«liHHiiiHiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiniiiHiiniiniiiiiiiHHiniiiiHHiiHinMiniHniiiiimiimHuiniHniMiiiiiiniiiiiHKiMiiiMiiiHiiiiniiiHHiiMniniiiiiiitMiMHiiMiiiHiiiiiiiniiiiiiiiHiiMi.. SPOROČILO HANOJSKE VLADE 24 UR PO ZAČETKU KITAJSKEGA UMIKA Vietnam potrjuje pripravljenost na pogajanja vendar šele po popolnem umihu kitajskih čet Sicer so v Hanoiu šele sinoči potrdili, da so se spopadi končali in da vietnamska vojska ne bo ovirala umika - Analiza vojaških operacij v ameriškem tisku - V Phnom Penhu zanikali vest o skorajšnji združitvi Kampučije in Vietnama v federacijo KANOI — Vietnamska vlada je pripravljena na pogajanja s Kitajsko pod pogojem, da Kitajska nemudoma in brezpogojno umakne vse svoje čete z vietnamskega Ozemlja. Tako je včeraj sporočilo ha-nojsko zunanje ministrstvo. V poročilu, ki so ga prebrali po radiu Ha-noi, je med drugim še rečeno, da bo Vietnam mobiliziral vse prebivalstvo, če se kitajske čete nemudoma ne umaknejo. To je prva uradna vietnamska reakcija, skoraj 24 ur po uradnem kitajskem sporočilu o umiku z vietnamskega ozemlja. Pogajanja naj bi potekala na ravni namestnikov zunanjih ministrov obeh držav. Ha-nojska vlada je pripravljena na takojšnji začetek pogajanj in čaka le na kitajski odgovor, seveda po u-miku vseh kitajskih vojakov z vietnamskega ozemlja. V Hanoiu tudi trdijo, da sta kitajsko ljudstvo in sama kitajska vojska že od vsega začetka dokazala, da nasprotujeta a-gresiji in da je to agresijo odločno obsodila vsa svetovna javnost. Čakati pa je bilo treba še dobrih 6 ur, preden so v Hanoiu dejansko potrdili začetek umika kitajskih čet. ALI SE KRIZA NA BV BLIŽA KONCU? PREDSEDNIK CARTER BO JUTRI PRISPEl NA POGOVORE V KAIRO Ugibanja, ali bo misija predsednika ZDA uspešna - Previdnost egiptovskih krogov KAIRO — Carterjev svetovalec J, notranjo varnost Brzezinski in j/Jtejoči poslanec Alfred Atherton 3 včeraj dospela v Kairo, da po-v kujeta predsedniku Sadatu no-1^, ameriške oredloge za rešitev AJznjevzhodne krize, tiste predlo-j ’ ki jih je Jimmy Carter že po-Snil izraelskemu leaderju Begi-Spremlja ju približno šestdeset ki so zadolžene za varnost v Protokol ter morajo pripraviti U® potrebno za obisk ameriškega t^sednika, ki bo prisnel v egiu-Vsko glavno mesto jutri, parter ne izključuje možnosti, da ni po končanih pogovorih z Be-s>m in Sadatom sklical tristranska vrha ZDA - Egipt - Izrael, j Prav se uradno pripominja, da ni uenkrat kaj takega še na vidiku. J*.sPr°tno, Bela hiša pojasnjuje, da treba premostiti še mnogo zaprek. juY komunikeju, ki ga je v ponede-»j k zvečer objavilo predsedstvo e-[.Ptovske republike, Sadat zelo hva-Ij.t-orterjevo iniciativo in izraža ve-5).0 zadovoljstvo nad obiskom ameriška predsednika. «Carterjevo po-jPo egiptovsko ljudstvo zelo ceni in g^Pnnhnja, da morajo biti napori JJnriškega predsednika kronani z k;lr bo privedlo k miru in Krnitvi egiptovsko - ameriškega d uateljstva*. Tudi Khalil je izjavil, k. vladi sedaj možnost za čimprej k* sklenitev miru. jeuPazovalci pa se vprašujejo, ali Vjl čarterjev obisk na Bližnjem C 'odu osnovan na gotovosti, da se vse skupaj pozitivno rešilo, ali L obisk narekuje skorajda obup, dju se zadeva ni bistveno premakni V Washingtonu zelo previd- no poudarjajo, da uspeh ni vnaprej zagotovljen. Vse je torej ovito v nekakšno meglo, čeprav vlada o- krog vsega tega vprašanja optimistično razpoloženje, ki pa najbrž ni povsem upravičeno. Medtem ko je izraelska vlada na Beginovo priporočilo presenetljivo hitro odobrila Carterjeve predloge, pa je egiptovski predsednik vlade Mustafa Khalil izjavil, da bo «Egipt zavzel svoje stališče samo po končanih pogovorih med ameriškim predsednikom in Sadatom*. Vprašanje je, če bo lahko Carter v teh pogojih zrahljal zaenkrat neomajna stališča Kaira. S Sadatom se bo srečal v petek v Aleksandriji in bo z njim imel dva razgovora. Ker se zdi nemogoče, da ne bi egiptovski predsednik poznal zadnjih ameriških predlogov, bo vsebina pogovorov brez dvoma v tem, da bo Carter zahteval od Egipta nekaj koncesij. Tako Egipt kot Izrael pa nagla-šata, da sta že popustila do skrajne možne točke, zato pa bo Carterjevo gibanje sila omejeno. Vendar ameriški predsednik mora pri tem uspeti, da si spet pridobi ugled v očc-h ameriške javnosti, pa tudi nove volitve v ZDA so že pred vrati. Pozitivno stališče Izraela pa spravlja v veliko zagato tudi Sadata samega, saj bi po njegovem «ne» vsa odgovornost padla na Egipt, ki «noče» vzpostaviti miru. Zato tudi egiptovski tisk v zadnjih dneh piše, da v primeru morebitnega neuspeha se ne bi čisto nič spremenilo, s tem pa si skuša Kairo kriti hrbet, Če pa bi Egipt pozitivno odgovoril na Carterjev poziv, bi bili tu že spet novi problemi. Ponovne egiptovske koncesije Izraelu bi izzvale takojšnje reakcije celotnega arabskega sveta, ki bi Sadata »izobčil*. Temu bi se v imenu islamske solidarnosti pridružil tudi Iran. Posledica Sada-tovega popuščanja bi bil nemara tudi petrolejski embargo vseh arabskih držav do Zahoda. Če pa bi Sadat odklonil Carterjeve predloge, potem bj se zavezništvo med Izraelom in ZDA še utrdilo. Pa tudi v Egiptu samem se mora Sadat spopadati z velikimi problemi. Nihče več ne verjame v mir, gospodarski položaj države je zaskrbljujoč, po Homeinijevem uspehu v Iranu pa že spet dvigujejo glas islamski ekstremisti. Kako rešiti vso to vrsto težkih problemov? Izraelski tisk v bistvu pozitivno o-cenjuje Carterjev prihod na Bližnji vzhod čeprav ne skriva dejstva, da bodo pogajanja zelo težavna. ’ Na drugi strani pa arabsko časopisje o-stro napada iniciativo ameriškega predsednika. Radio Damask je o-bjavil vest, «da Carterjev prihod odpira možnost podpisa mirovne listine med teroristom Beginom in izdajalcem Sadatom*, pa tudi ostali arabski informativni mediji poročajo bolj ati manj v istem tonu. V Bejrutu so se celo ponovno začeli srditi spopadi med sirskimi vojaki in konservativno milicijo. Mnenje zmernega arabskega tiska pa je, da je Carterjeva iniciativa neprepričljiva. Kakorkoli že, po vsej verjetnosti se ameriški predsednik ne bi odpravil na pot, če ne bi imel konkretnih možnosti, da prepriča Begina in Sadata naj podpišeta mirovno listino, ki bi konec koncev bila zelo dobrodošla in bi vzpostavila mir na tem delu sveta, (mč) Šele sinoči se je v «dobro obveščenih diplomatskih krogih* izvedelo, da se kitajske čete že 24 ur umikajo in da vietnamska vojska tega umika ne bo ovirala, seveda pod pogojem, da se Kitajci umaknejo onstran »zgodovinskih* meja med o-bema državama. Do tega sporočila so v Hanoiu še vedno govorili o nadaljevanju'spopadov in so celo pripisovali kitajsko poročilo o začetku umika strateški potezi, ki naj bi i-mela namen, da bi se številčno o-krepila prisotnost kitajskih čet na vietnamskem ozemlju. Taka je bila prva reakcija vietnamske vlade in ves dan je hanojski radio napadal Kitajsko ter sploh ni omenjal vesti o umiku kitajskih čet z vietnamskega ozemlja. Tako so si sledile obtožbe in zahteve po takojšnjem umiku ter seveda potrditev izjave, da je Vietnam pripravljen na razgovore, vendar šele potem, ko bo zadnji vojak zapustil njegovo ozemlje. Tako je hanojska vlada včeraj dopoldne ponovno pozvala »prijateljske države*, naj vplivajo ne pekinško vlado, da se njene čete nemudoma umaknejo z zasedenega ozemlja. Vladno glasilo Nhan Dan pa je še pripomnilo, da se morajo Kitajci umakniti tudi s področij ob meji z Laosom. Šele sinoči so, kot že rečeno, v Hanoiu v dobro obveščenih krogih sporočili, da se je dejansko začel kitajski umik. O umiku pa obširno poročajo vsi kitajski časopisi. Listi objavljajo celotno besedilo vladne izjave o začetku umika z obširno fotografsko dokumentacijo. Kitajci vztrajajo pri trditvi, da .je šlo za »protinapad v samoobrambi, za strogo kazen vietnamskim napadalcem. V pekinških časopisih je objavljeno še zlasti bogato fotografsko gradivo, ki prikazuje «človeško» ravnanje kitajskih čet z vietnamskimi ujetniki ter poveličuje kitajske vojaške zmage. 0 poteku kitajsko-vietnamskih spopadov obširno poroča tudi dnevnik New York Times, ki podaja analizo teh spopadov. Dnevnik uvodoma ugotavlja, da so kitajske vojaške operacije v Vietnamu dokazale splošno vojaško načelo, po katerem velika množica, ki nima primernih sredstev za premikanje, ne more lahko ali hitro doseči vojaških uspehov. Avtor članka piše, da so bili Kitajci v številčni premoči nad Vietnamci tako kar zadeva število mož kot tudi orožje, vendar niso bili sposobni izbojevati odločilne zmage, predvsem zaradi počasnosti vojske, kj se dejansko premika peš. Ti spopadi so tudi dokazali, da kitajska vojska ni pripravljena na sodobno vojno. Podpredsednik vlade Deng Xiaoping je sicer že prvi dan poudaril, da bi ta spopad ne mogel prerasti v vojno, da pa kitajska vojska ni primerno opremljena. Tedaj je Deng govoril o omeienih kitajskih vojaških sposobnostih ter dejal, da zato Kitajska ne more začeti z vojno. Spopadi, na katere je tedaj namigoval podpredsednik pekinške vlade, pa naj bi bili spopadi na vietnamskem ozemlju in nikakor ne nov svetovni spopad. Ameriški komentator še poudarja, da vojaška operacija ni ustrezala zahtevam in potrebam Pekinga, ki si je zadal nalogo, da zada Vietnamu »lekcijo*. Isti komentator tudi opozarja, da je bila reakcija Vietnama na invazijo nenavadno »zaspana*, kar pripisuje prevelikemu zaupanju vase, ki je morda nastalo iz zgodovinskega dolgoletnega upiranja Južnemu Vietnamu in ZDA. V svetu niso reagirali na umik kitajskih čet. če izvzamemo splošno zadovoljstvo zaradi premostitve nevarnosti, da bi kitajsko-viet-namska vojna prerasla v svetovni spopad, skorajda ni bilo reakcij. Zanimivo pa je, da je prvo stališče prišlo prav od nove kampučijske vlade, ki jo podpirajo vietnamske čete, ki so v začetku letošnjega leta zasedle sosednjo državo. V zadnjih dneh so se namreč širile govorice, da so bosta Kampučija in Vietnam združila v indokitajsko federacijo. Podpredsednik vlade in obrambni minister novega kampučijskega režima Pensovan pa je včeraj te vesti odločno zanikal in poudaril, da se državi nikakor ne nameravata združiti in da are za »provokacijo rdečih hmerov*. (bbr) Šahu bodo sodili v odsotnosti TEHERAN — šahu Mohamedu Rezi Pahlaviju bodo sodili v odsotnosti. Vest je včeraj sporočil glasnik začasne Bazarganove vlade Abas Amir Entezam. Entezam .je izjavil, da bo šahu sodilo posebno sodišče že v prihod njih dneh zaradi zločinov do države. Z varčevanjem omiliti energetski primanjkljaj WASHINGTON - Ameriški državni tajnik za energetiko Schleisinger poziva industrializirani svet, naj varčuje z energijo, le tako bo mogoče do neke mere zajeziti težnjo skrajne podražitve surove nafte. Postopno povečanje izvoza iranske nafte ne bo spremenilo količin na tržišču, saj bodo druge proizvajalke postopoma zmanjšale črpanje. Ameriška energetska strategija bo torej le malo vplivala na ceno nafte, nedvomno pa bo lahko omilila energetski primanjkljaj številni!- držav, ki se bodo odločile za smotrno varčevanje. Iran je že napo-vedal, da bo le do polovice obnovil nekdanje količine izvožene nafte, Korejski zunanji minister v SFRJ BEOGRAD — Podpredsednik administrativnega sveta Ljudske demokratične republike Koreje in zunanji minister Ho Dam je sinoči prispel na večdnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo na vabilo zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca. Šef severnokorejske diplomacije se bo s svojim gostiteljem in drugimi vidnimi jugo-slovansaimi predstavniki pogovarjal o razvoju sodelovanja med Jugoslavijo in LDR Korejo, v pogovorih pa bodo pomembno pozornost namenili tudi delovanju neuvrščenih držav in žgočim mednarodnim problemom. BEJRUT — Predsinočnjim je bilo v južnem Libanonu najsrditejšo to povsko obstreljevanje v zadnjih mesecih. Izraelsko in maronitsko topništvo je obstreljevalo palestinske položaje. * ? , Kitajske enote v Lang Sonu pred umikom telil (Telefoto ANSA-UPI) mtlllMIIIIIMII.HUMI.Hilli..Hilli HHHHMMMHHIMIHHHMIMIHHHHIMHHHHHHHMHH.HIIHIIIIIHHHI.I...HIMIHHIHIHIHHHHIHIIII.Hilli 0 zimskih športnih igrah V nedel|o je bil na Zoncolanu drugi del letošnjih zame|skih zimskih športnih iger, ki jih je organiziralo SPDT. Udeležilo se jih je več kot 250 tekmovalcev. Na področ|u, k|er živimo, ne poznamo snežne odeje. Smučan|e zato ni šport, ki bi nam bil geografsko blizu. Kdor namerava smučati, se mora zato podati razmeroma daleč. Če pa tako smučarsko aktivnost organizira to ali ono naše društvo, |e to vezano z Izrednimi organizacijskimi napori, pa tudi s prizadevnostjo vseh udeležencev teh aktivnosti, pa naj bodo to tečaji, tekmovanja ali pa zgolj rekreativna oblika smučan|a. Prav de|stvo, da so nekatere naše športne organizacije sposobne Izpeljati tudi zapletena tekmovanja doka| daleč od kra|ev, kjer sicer deiu|e|o, ter na teh tekmovanjih v kratkem času in na ome|enem naporu omogočijo nastop velikemu številu tekmovalcev, obenem pa Izpeljejo tudi vse sekundarne organizacijske naloge, kot so prijave, na- grajevanje, prevozi itd., nam |asno kaže, da so te naše organizacije sposobne lzpel|atl tudi obveze, ki dajejo n|ihovemu splošnemu delovanju še dodatno vrednost in ceno. Zimskih športnih iger In podobnih smučarskih r'rlreditev zato ne smemo ocen|evati zgolj skozi prizmo suhih športnih dosežkov, ampak tudi kot pri|em, ki je našim športnim organizatorjem dobra šola za druga področja svojega o-sebnega in družbenega živl|en|a naše skupnosti, (bp) rellija je treba zato te obtožbe popolnoma oprostiti. Kar pa zadeva Chiricovo potovanje v Švico in peročilo, ki ga je sestavil je Fortuna mnenja, da to poročilo ni resnično in mora Chirico za potvarjanje resnice pač odgovarjati. Tožilec bo šele danes navedel, kolikšno kazen zahteva zanj. Pač pa je tudi v primeru Chiricovega poročila Fortuna dejal, da Mingarelliju ni mogoče pripisati nobenih direktnih odgovornosti za neresnično Dotočilo, kar pač sam ni bil v Švici, da bi ga lahko preveril. Zato naj bi sodniki tudi zaradi tega dejanja oprostili Mingarellija, pa čeprav 1« zaradi pomanjkanja dokazov. Do sem zahteve beneškega tožilca. Komentar je potreben, da se vprašanje pač pravilno osvetli, »švicarska zadeva* je bila eden izmed temeljev obtožbe na prvem oetovelj-skem procesu. Na osnovi »dokazov* o izvoru razstreliva naj bi sodniki spoznali Rešena in ostale za krive petoveljskega atentata. Ti »dokazi* so bili dejansko povsem izmišljeni. V Ciiiricovem poročilu ne ustreza resnici niti opis krajev, kaj sela »podatki* o skladiščih razstreliva. In vse to je, po svojih lastnih izjavah, »zrežiral* prav Mingarelli. Sam je pred tržaškim porotnim sodiščem na prvi dan zaslišanja svečano izjavil, da je osebno vodil celotno preiskavo in da si prevzame odgovornost za vse, kar je bilo med preiskavo narejenega. Vendar tožilcu Fortuni to ne zadostuje, da bi zahteval obtožbo. V mreži so tako ostale samo «majhne ribe*, Chirico in Farro. še zlasti Farro je dajal ves čas vtis poštenega častnika. O njem bi morda res lahko rekli, da je le nekoliko «priredil» poročilo, kajti sicer se s petoveljsko preiskavo sploh ni ukvarjal. Iz prvega dela Fortunovega govora (tožilec bo nadaljeval svoj poseg še danes) bi lahko izluščili dva zaključka. Prvjč, kot že rečeno, zvečanje odgovornosti na »manjše* obtožence, kot sta Chirico in Farro ter reševanje tistega, ki je bil od vsega začetka odgovoren za preiskavo; drugič, zanikanje vsake dejavnosti obveščevalne službe SID med preiskavo in vsako »politično* ozadje vodenja preiskave, čeprav ne istočasno zanikanje »političnega« izvora atentata. Prav tu je zašel Fortuna v dvojno kontradicijo Prvič, če je šlo res le za »prekomerno slo po izsleditvi zločincev* ;e treba to zavzetost v prvi vrsti pripisati prav Mingarelliju, ki je bil glavni nosilec preiskovalnih dejavnosti in torej prvi odgovoren za odkritje atentatorjev, nikakor pa prt tej «zavzetosti» ni mogoče, ločevati dejavnosti Mingarellija od dejavnosti ostalih, njemu podrejenih preiskovalcev. Drugič, če je šlo za «politični atentat*, ni mogoče načelno izključevati »političnega* ozadja preiskave in to v trenutku, ko je pri vseh večjih preiskavah o po.i-tičnih atentatih, »črnih* ali »rdečih*. obveščevalna služba SID prisotna v prvi osehi. Kaj je prepričalo Mingarellija, da nenadoma o-pusti črno sled pri preiskavi o petoveljskem atentatu? Na to vprašanje so v preteklih dneh poskusili odgovoriti zastopniki zasebnih strank, ki so jasno nakazali »prisotnost* obveščevalne službe. Na to so namignili tudi milanski sodniki, ki v teh dneh sodijo Renatu Curciu in ostalim in ki so zahtevali na vpogled vse akte petoveljskega a-tentata. Beneški tožilec pa ostaja pri svojih trditvah o dobri veri preiskovalcev, ki se trudijo le zato, da bi odkrili atentatorje, pa čeprav morajo «pravilno usmeriti* preiskavo, (bbr) Enoten osnutek zakona za parlamentarno preiskavo o ugrabitvi Alda Mora RIM — Parlamentarna preiskava o «zadevi Moro* bo v kratkem stekla: predsednik notranje poslanske komisije Mamini je združil vseh deset osnutkov, ki so jih predložile stranke, v enoten predlog, ki bo podlaga nadaljnje raziskave. Ugrabitev Mora bo osrednja tema preiskave parlamentarne komisije, ki se bo dodatno tudi posvetila raziskavi o zaskrbljujočem pojavu terorizma v Italiji. Medtem ko ni slišati ničesar o sodni preiskavi o ugrabitvi in umoru Mora, pa teče svojo pot preiskava o tako imenovanem primeru «Vi-glione - Frezza*. Časnikarja radia Montecarlo Viglioneja, ki so ga 7. februarja aretirali zaradi lažnega pričevanja, so včeraj obtožili tudi goljufije, poskusa prevare države in klevetanje. Viglioneja skratka obtožujejo, da si je hotel izposlovati večjo denarno vsoto v zameno za informacije, ki bi preiskovalce pripeljale na sled rdečim brigadistom, medtem ko se klevetanje nanaša na časnikarjeve lažne izjave o vii-jih karabinjerskih častnikih. TRŽAŠKI DNEVNIK KOČLJIVO DRUŽBENO VPRAŠANJE Prvi sodni izgon v Trstu močno odjeknil v javnosti Pobude sindikalnih organizacij stanovanjskih upravičencev ■ Kljub stanovanjski krizi v Trstu približno 1.800 stanovanj praznih Po včerajšnjem sodnem izgonu priletne ženske iz stanovanja v Ul. Coroneo 9 se odpira v Trstu prava družbena drama. V tem mesecu bodo izvedli še tri sodne izgone, do 30. aprila pa bo moralo zapustiti stanovanja 200 družin, oz. posameznikov. To je negativna posledica zakona o pravičnih najemninah, globlje pa posledica dolgoletne zgrešene stanovanjske politike. Po 30. aprilu se bo veriga sodnih izgonov iz stanovanj nadaljevala, kajti do konca aprila bodo morali stanovanja zapustiti vsi, ki so dobili poziv od lastnika preden je novi zakon stopil v veljavo. (Lastniki so morali dokazati, da stanovanje nujno potrebujejo). Tu je treba zapisati, da omogoča omenjeni zakon o pravičnih stanarinah hitrejši postopek za izgon strank. Vprašanje, ki se odpira, ni samo vprašanje izgona, hujše probleme bo povzročilo tudi dejstvo, da se bodo cene stanovanj povišale. V Trstu bo velika večina najemnin povišana na podlagi novih koeficientov (vrednotenja), posebno pereč problem je zgodovinsko središče. Zakon predvideva za to področje najvišje vrednotenje, v Trstu pa stanujejo prav v mestnem zgodovinskem središču revnejše družine. Veliko lastnikov skuša med drugim stanovanja prodati in odklanja prejem najemnine. O važnem vprašanju smo se včeraj pogovarjali s tajnico sindikata stanovanjskih upravičencev SUNIA Jole Burlo. Najprej nam je izrazila svoje ogorčenje nad načinom, kako so pri izgonu nastopili karabinjerji, ki jih je spremljal sodni sel. Povedala nam je, da ženska, ki je bila izgnana, začasno stanuje pri neki stari gospe, ki jo je ljubeznivo sprejela. Sindikati stanovanjskih upravičencev so zaskrbljeni, saj se bo v kratkem veliko ljudi znašlo pred hudim vprašanjem stanovanja. Jole Burlo nam je povedala, da je po drugi strani v Trstu 1.800 stanovanj praznih, lastniki pa jih ne oddajajo. Za to so sindikati pozvali tržaško ob čir.o, naj postopa pri vladi za to, da bi se termini izgonov podaljšali, hkrati pa naj izglasuje sklep, ki naj omogoči ugotavljanje, koliko stanovanj je v Trstu resnično prostih. Prav tako pozivajo sindikati prefekturo, naj postopa tako, da bodo prazna stanovanja na razpolago najemnikom. To je v bistvu edina možnost, da se rešijo številna, dramatična vprašanja družin in posameznikov, ki bodo ostali brez stanovanja. Številne probleme je treba torej takoj rešiti, treba pa bo računati tudi za naprej. Jole Burlo nam je omenila desetletni načrt, ki predvideva posebna posojila za gradnjo stanovanj, možnost ustanovitve stanovanjskih zadrug in seveda gradnjo ljudskih stanovanj. Tržaški sindikat SUNIA se bo 10. marca udeležil s številnim zastopništvom vsedržavne manifestacije v Rimu, kjer bodo izrekli osnovni zahtevi, naj se podaljšajo roki izgonov in naj se spremeni s posebnimi o-dloki tisti del zakona o pravičnih najemninah, ki znatno olajšuje proces izgonov. Svoj pristop akciji so že dale tržaška občina, pokrajina in razne okoliške občine. Tržaška občinska uprava je medtem obljubila, da bo ustanovila poseben urad, ki se bo ukvarjal z vprašanji stanovanj. Svetovalska skupina KPI pa zbira med svetovalci potrebne podpise, da bi čimprej sklicali sejo tržaškega občinskega sveta, kjer naj bi tekla razprava prav o perečem vprašanju, ki je nastalo v Trstu zaradi številnih najavljenih izgonov. V posebnem tiskovnem sporočilu sindikati stanovanjskih upravičencev SICETT, SUNIA in UIL - časa ugotavljajo, da so pri tržaški prefekturi imenovali zastopstvo, ki naj razpravlja o stanovanjskem vprašanju. V skupini so zastopniki občine, lastnikov stanovanj, predstavniki sindikalnih združenj, najemnikov in šef kabineta pri prefekturi. O sodnem izgonu, ki je bil v Ul. Coroneo, so v omenjenem zastopstvu že govorili. Obrnili so se tudi na predstavnike stanovanjskih lastnikov, da bi našli izgnani osebi stanovanje. Tudi lastniku stanovanja v Ul. Coroneo so predstavniki najemnikov ponudili kot garancijo določeno vsoto, da bi podaljšal rok izgona. Lastnik stanovanja pa ni o tem hotel ničesar slišati. Sindikati stanovanjskih upravičencev obtožujejo tudi ravnanje karabinjerjev, ki so bili v spremstvu sodnega sla in ki so ob izgonu med drugim odpeljali na sodišče voditeljico sindikata SUNIA Franco Piazzo - Cuffaro. Izpustili so jo šele po posredovanju sindikatov. (am) PO POLO VRSTI POICMIK ODSTOP PREDSEDNICE TEATRA STABILE Ostro stališče tržaške federacije KPI Predsednica Stalnega italijanskega gledališča za Furlanijo - Julijsko krajino dr. Hansi Cominotti je včeraj odstopila. Svoj korak je utemeljila z izjavami o položaju v gledališču, ki jih je dal nedavno v občinskem svetu župan Cecovini; le-ta je omalovaževal nevzdržno stanje znotraj ustanove, češ da gre preprosto za delovne spore. Tržaška avtonomna federacija KPI ugotavlja s tem v zvezi v posebnem sporočilu, da je bil dosedanji način upravljanja gledališča neverjeten, saj upravni svet npr. še vedno ni odobril obračuna za leto 1977/78, kaj še proračuna za leti Na pobudo filozofske fakultete tržaške univerze in oddelka za slovansko filologijo bo v petek, 9. marca, ob 17. uri v avli Ferrero filozofske fakultete, Ul. dell’Universita 7, okrogla miza na temo: «Socialni in jezikovni problemi Beneške Slovenije«. Sodelovali bodo profesorji Viljem Černo, Francesco Clavora, Giuseppe Francescato, Mario Gariup, Luigi Heilmann in Pavel Petricig. llllllllllllllllllirfIllllllllllllllllllllllllflllllIMfnillllllllllllllllllllIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllMIMIIIIIIIIIIIItlllMIMIIIIIIIIIIIIIIIMtIIIMIIIIIIIIIIIIIIII Z OBČNEGA ZBORA TRŽAŠKE DELEGACIJE Vključevanje mešane zbornice v novo mednarodno stvarnost V ospredju nove možnosti v okviru osimskih sporazumov in skorajšnje, ga dogovora med Jugoslavijo in EGS - Delegacija naj se razširi na vso deželo - V ponedeljek občni zbor pokrajinske gospodarske konzulte Na trgovinski zbornici je bil v ponedeljek redni letni občni zbor članov tržaške delegacije mešane italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Na zboru, ki se ga je udeležilo lepo število izmed 70 včlanjenih gospodarstvenikov, je predsednik delegacije dr. R. Latcovich podal poročilo o dosedanjem delovanju organizacije kar zadeva gospodarsko sodelovanje s sosedno Jugoslavijo in še zlasti z obmejnimi območji v zvezi s poslovanjem po tržaškem avtonomnem računu. Ob predsednikovem poročilu se je razvila živahna razprava, med katero so člani poudarili nujnost vsestranskega prizadevanja tržaške delegacije mešane zbornice za vključevanje v novo realnost, ki jo na tem področju odpirata po eni strani osimski sporazum med Italijo Št CN SESTANCK NA DEŽELI Za predilnico «S. Giusto» še tri (meglene) možnosti Deželna uprava bo do 22. marca sporočila katera varianta naj bi imela prednost Na deželnem odborništvu za industrijo je bil sinoči nov sestanek, posvečen vprašanju predilnice S. Giu-sto, ki so jo delavci in delavke kakor znano zasedli 15. decembra lani (skupno gre za 58 delovnih moči). Sestanka so se udeležili odbornik Rinaldi, predstavnik deželne finančne družbe Friulia Gallopin, člani pokrajinskega vodstva sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL, člani tovarniškega sveta predilnice in večje število delavk. Odbornik Rinaldi je prisotnim sporočil, da se za rešitev vprašanja tovarne, ki je decembra lani ustavila proizvodnjo, odpirajo določene možnosti novega zagona, ki pa niso še povsem jasne. Možna je ustanovitev posebne režijske družbe, možno je nadalje najetje večjega paviljona po sistemu »leasing« za nadaljevanje proizvodnje, možna pa je še tretja rešitev, da bi namreč ustanovili novo družbo s sodelovanjem Friulie. Kakor rečeno, so vse tri variante trenutn j še precej nejasne, vsekakor pa se je deželna uprava obvezala, da bo do četrtka, 22. marca, sporočila sindikalnim organizacijam in tovarniškemu svetu predilnice, katera izmed navedenih rešitev ima največje možnosti uspeha. Potek in zaključk* sestanka seveda niso zadovoljili prisotnih delavk, ki se pripravljajo na to, da proslavijo 8. marec v zasedeni tovarni s trpko zavestjo, da se v vsem tem času vprašanje predilnice ni niti za las premaknilo z mrtve točke. Glasbena vzgoja na šolah v pokrajini Spoznavanje glasbe na šolah naše pokrajine je bila tema sestanka na pokrajini, ki so se ga udeležili odbornik za šolstvo Spadaro, Šolski skrbnik Angioletti, predsednik pokrajinskega šolskega sveta Steidler, ravnatelj konservatorija »Tartini« Gigante in ravnatelj gledališča «Verdi» prof. de Ferra. Na sestanku so se domenili, da bodo že v prihodnjem šolskem letu o-pravili prve poskuse za uvedbo glasbene vzgoje po šolah Profesorji s konservatorija bodo obiskali več osnovnih ir nižjih srednjih šol, glasbeniki iz »Verdija« na višje srednje šole. Podrobni program bodo izdelali v sodelovanju z ravna teljstvi in zavodskimi sveti posa meznih šol. PO KOPRSKI TV «0dprta meja» dvakrat tedensko Koprska TV postaja je v sodelovanju z Agencijo Alpe Adria razširila tedenski program slovenskih oddaj in je s petkom 2. marca pričela redno oddajati dvakrat tedensko slovensko tOdprto mejo*. Ta oddaja bo torej na ekranu vsak torek in petek ob 19.30, oktobra pa predvidevajo, da bo petkrat tedensko in kasneje redno vsak večer. Oddaja je odraz skupnih teženj povezave Slovencev ob odprti meji, naj utrjuje prijateljstvo in sodelovanje v skladu z duhom osimskih sporazumov. Odprta je čim širšemu sodelovanju in naj vsaj delno zapolni veliko vrzel na področju televizijskega obveščanja Slovencev v zamejstvu in na obmejnem področju v SR Sloveniji. im Jugoslavijo, in po drugi skoraj šnji sporazum med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Živahno razpravo .je sprožil tudi konkreten predlog podpredsednika delegacije Stanka Boleta o tem, naj bi se delovanje organizacije prav glede na to novo realnost raztegnila tudi na preostale tri pokrajine dežele Furlanije - Julijske krajine, se pravi na goriško, videmsko in pordenonsko pokrajino. Po daljši debati so prisotni predlog načelno sprejeli ter poverili novemu vodstvu nalogo, da vzpostavi ustrezne stike z gospodarskimi zbornicami in poslovnima krogi iz o-menjenih treh pokrajin. Na koncu :SO prisotni izvolili novo šestnajstčlansko , vodstvo delegacije. Vodstvo se bo sestalo prihodnji torek na posebni seji. da izvoli iz svoje srede predsednika in podpredsednika ter določi delegate za skorajšnji občni zbor ita-lijansko-jugoslovanske mešane zbornice v Milanu. Dan poprej, v ponedeljek, 12 marca, pa Ijo na zbornici občni zbor pokrajinske gospodarske konzulte. To bo prvi občni zbor te ustanove po II. konferenci o tržaškem gospodarstvu, zato mu po slovni krogi na našem območju pripisujejo še poseben pomen. Kolikor se .je dalo zvedeti, bo občne mu zboru prisostvoval tudi nred sednik vsedržavne zveze trgovinskih zbornic D. Mengozzi. Glavno poročilo o gospodarskih tematikah našega območja bo podal predsednik zbornice dr. M. Me diano, ki bo obravnaval predvsem probleme tuaajšnje industrije, zaposlenosti ter državnega in deželnega načrtovanja. Nadtijnje pereče vprašanje, kateremu bo dr. Modia-no posvetil de! svojega poročila, .je problem najnovejše energetske krize. Srečanje tajnikov SSk in KD Včeraj sta se v Trstu sestala deželna tajnika SSk in KD Drago Štoka in Paolo Braida, ki sta si izmenjala stališča o vprašanju zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Z obeh strani je bila poudarjena volja, kot beremo iz poročila, ki je bilo izdano ob zaključku srečanja, da se to vprašanje obrav- nava v konstruktivner, duhu ter interesu vse deželne skupnosti. 1978/79 in 1979/80. Upravni svet se sploh ne sestaja redno. V izvršnem odboru so samo trije člani, ker so drugi odstopili in še tem je že pred časom potekel mandat. Dolgo tega je stekla mandatna doba tudi predstavnikom pokrajinske in deželne u-prave, oziroma prosvetnega ministrstva v vodstvu gledališča, in vendar še vedno ni bilo poskrbljeno za njihovo nadomestitev z novimi. Očitno hoče krščanskodemokratska skupina pod vodstvom dr. Botterija še naprej ohraniti v upravnem svetu večino, posledice takega ravnanja pa so seveda vidne. Kulturna komisija KPI poziva politične in prosvetne kroge k enotnim pobudam, da se položaj v gledališču znova normalizira. Dr. Cominotti je postala predsednica gledališča jeseni lani, ko je nasledila Botterija, ki je s tega mesta odstopil takoj po Cecovinijevi izvolitvi za župana. Dr. Modiano sprejel novega gen. konzula SFRJ Predsednik Trgovinske zbornice dr. Modiano ie včeraj sprejel na predstavitvenem obisku novega generalnega konzula SFR Jugoslavije Cigoja, ki ga je spremljal konzul Benolič. Prisrčni pogovor je bil posvečen pregledu cele vrste vprašanj v okviru italijansko-jugoslo-vanskih odnosov s posebnim ozirom na bodoče sporazume med EGS in Jugoslavijo v povezavi z osimsko pogodbo. Z obeh strani —• kot je rečeno v poročilu za tisk Trgovinske zbornice — je bila poudarjena želja. da bi našli pozitivne rešitve v skupnem interesu preko čedalje bolj koristnega in intenzivnega sodelovanja na vseh ravneh, tako da bi še bolj utrdili in razvili že obstoječe dobrososedske odnose. NA SINOČNJEM POSVETU PRED OBČNIMA ZBOROMA SKGZ in Kmečka zveza potrjujeta nepopustljiv boj za globalno zaščito Zastopstvi obeh organizacij obravnavali vlogo kmetijstva za gospodarski razvoj naše skupnosti Na sedežu tržaške Kmečke zveze sta se sinoči sestali njen izvršni odbor in zastopstvo SKGZ, ki so ga sestavljali predsednik Boris Race, tajnik Duško Udovič, predsednik gospodarskega odbora dr. Darij Cupin in tajnik Suadam Kapič. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi mnenj med kmečkim sindikatom in krovno manjšinsko organizacijo v trenutku, ko obe pripravljata občni zbor. Predsednik Race je uvodoma seznanil odbornike KZ z dosedanjimi napori za uzakonitev globalne zaščite, ki je temeljnega pomena tudi za gospodarsko utrditev in razvoj naše narodnostne skupnosti na ozemlju, pri čemer ima kmetijstvo pomembno vlogo. Omenil je nastope enotnih delegacij Slovencev pri najvišjih državnih oblasteh, ki so obetali, da se bo uzakonitev globalne zaščite pospešila. V zadnjih časih so žal krajevni reakcionarni krogi, zlasti v Trstu in v Benečiji, sprožili šovinistično kampanjo proti priznanju naših pravic, obenem je tudi vladna kriza upočasnila rešitev. Slovenci in naše predstavniške organizacije moramo zato še odločneje pokazati, je poudaril Race, neomajno voljo, da se nam vendar dajo pravice, ki jih vsebuje ustava. Priložnost, da dokažemo nepopustljivost v tej pravični borbi so ravno občni zbori, kjer je treba potrditi u-temeljenost naših zahtev za zaščito na vseh področjih, tudi na gospodarskem, kjer smo deležni še najmanj razumevanja pri oblastvenih krogih. Tu mora imeti svoje mesto tudi kmetijstvo, ki je v krajih, kjer prebivajo Slovenci, utrpelo doslej veliko škodo. Upravičena je zato zahteva, je zatrdil predsednik SK GZ, da se začne drugačna kmetijska politika, ki naj našega človeka utrd' na njegovi zemlji in mu ustvari pogoje za obstanek in razvoj. Zastopniki KZ (predsednik Guštin, tajnik Bukavec in ostali odborniki) so prikazali vztrajne napore organizacije za sindikalne narodnostne pravice članstva proti dosedanji zgrešeni kmetijski politiki, ki je i- iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiimimiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii Težave v zračnem in železniškem prometu Zaradi nadaljevanja stavke pilotov bo še danes zaprto letališče pri Ronkah. Vse do polnoči, ko bo stavka prenehala, ne bo na letališču pristalo ali odletelo nobeno letalo. Včeraj se je začela v Franciji stavka železničarjev, ki bo trajala do 8. ure jutri. Zaradi tega bodo imeli vlaki, ki prihajajo iz Francije veliko zamudo, vlaki, ki so namenjeni v Francijo pa se bodo ustavili na zadnji italijanski postaji pri Ven-timiglii. Naprej bodo potniki potovali v avtobusih. Dne 6. marca je na tržaški univerzi z odliko diplomiral na farmacevtski fakulteti ZLATKO JELINČIČ Vse najboljše mu v bodočem delu želijo prijatelji in stari znanci Na tržaški univerzi je v farmaciji z odliko diplomiral ZLATKO JELINČIČ Svojemu dolgoletnemu odborniku čestita SPDT sprehodi po društvih mela v naših krajih raznarodovali* učinke. Pri tem jih je podpirala tudi vsedržavna kmečka organizacij*' kateri je KZ pričlanjena (Alleanz® contadini, ki se je nato združila v Confcoltivatori) z resolucijami o gl®" balni zaščiti in ob novembrski deželni manifestaciji. Prikazali so **" spehe KZ v uveljavljanju pri domačih kmetih in pri javnih ustanovah' obenem pa ovire, ki jih pristojne oblasti postavljajo zadružnim pobudam in soodločanju pri izbirah, k* pogojujejo gospodarski razvoj. V poglobljeni razpravi so pred' stavniki KZ in SKGZ soglašali glede potrebe, da se krajevno kmetij' stvo utrdi na osnovi področnega na- POPRAVITI LJUDSKI DOM Prosvetno društvo «Primorec» iz Trebč .je imelo v petek svoj redni občni zbor. Po pregledu delovanja je članstvo izvolilo nov odbor ter razpravljalo o glavnih problemih društva. Posebno pozornost so posvetili zlasti vprašanju Ljudskega doma, ki ne ustreza več potrebam kulturnega življenja v vasi. V tem okviru je bilo rečeno, da bo treba čimprej izvesti akcijo za popravilo in ureditev prostorov. Glavna poročila na občnem zboru so imeli predsednik Cezar Možina, tajnica Milena Padovan. blagajnik Renato Kralj in v imenu združenja staršev Renata Collarig, ki je poročala o akciji nadavnega poimenovanja vaške šole po Pinku Tomažiču, pri kateri je sodelovalo tudi diruštvo. TUDI ŽENSKI ZBOR V DOLINI Še ena razveseljujoča in spodbudna vest iz Brega. Tokrat iz Doline. V okviru društva « Valentin Vodnik«, ki ima za sabo, kot vemo, kar sto let življenja in kulturnih izkušenj, se uresničuje še ena pobuda. Kot se zadnje čase vse pogosteje dogaja, prihaja pobuda s iiMiiiiiniiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiMiiniiiiiiimiMiiiiiiiiiniifiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiMiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiniiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiit* ŠTEVILNE PRIREDITVE V MESTU IN OKOLICI NA POBUDO ZŽI-UDI Praznovanje 8. marca v znamenju ženskega boja za enakopravnost Na sporedu debate in razprave na temo o ženski stvarnosti in protestne pesmi strani žensk. Ustanovile so namreč svoj pevski zbor, ki je imel doslej že dve vaji pod vodstvom Vihre Kodrič in ki se tako pridružuje u-spešnemu moškemu pevskemu zboru. Dolinskim pevkam želimo, da bi bilo njihovo delo uspešno. ŽIVAHNA PROSVETNA DEJAVNOST V KRIŽU Kljub pomanjkanju potrebnih prostorov, ker prosvetni dom A. Sirk obnavljajo, se mladi kriški prosve-tarji trudijo, da bi bila tudi v tem času njihova dejavnost pestra in živahna. Kriška pevska zbora, dekliški in moški, bosta imela v sredo zvečer v sežanski kinodvorani koncert ob priliki mednarodnega praznika žena, v nedeljo pa bo v kriškem Ljudskem domu gostovalo PD Slovenec iz Boršta s pevskim zborom in z dramsko skupino. Srečanje s slovenskimi ustvarjalci, ki nadomešča tradicionalno Prešernovo proslavo, pa bo na sporedu 25. marca. V teh dneh pa se je začel v začasnem sedežu PD Vesna, ki je v prostorih bivšega otroškega vrtca šole A. Sirk, fotografski tečaj, ki ga Križani prirejajo v sodelovanju goriško Skupino 75. Društvo ima namreč v načrtu ustanoviti fotood-sek in kdor bi rad sodeloval pri tej pobudi, naj se čimprej zglasi pri društvenih odbornikih, (st) Ženske si lahko življenje prikrojimo po lastni potrebi in želji, prihodnost si moramo same kovati. Ženskega gibanja ne bodo na njegovem osvoboditvenem pohodu zavrli niti terorizem, strah in bolečina niti ne vsakovrstni napadi na njegove dosedanje pridobitve. Gornje misli bodo spremljale vse prireditve ob letošnjem praznovanju 8. marca, mednarodnega praznika žena, ki jih je načrtovalo Združenje žensk Italije — UDI. Sodobna ženska je naveličana diskriminacij. V 19. stoletju je bila na zahodnem kapitalističnem trgu kot delovna sila nekako izenačena z moškim, iz tega se je postopoma rodilo žensko gibanje za materialno in pravno enakopravnost v vsestranskem merilu (emancipacijo). V drugi polovici 20. stoletja je bila ženska deležna volilne pravice, pa tudi ekonomsko se je pričela uspešno uveljavljati. Toda kljub formalni po- litični enakopravnosti je njena dejanska enakopravnost še razmeroma omejena. Nekateri še danes vidijo v njej zgolj sredstvo, čeravno prijetno, za ohranjevanje človeške vrste, češ, saj je pri tem reprodukcijskem opravilu docela enakopravna z moškim in saj gre navsezadnje pri tem procesu za pravično družbeno delitev dela. Takšnemu konceptu bodo ženske množice te dni odločno rekle ne s primernimi shodi, debatami, poučnimi razstavami na socialno tematiko in protestnimi pesmimi, katerih razpored nadrobno navajamo. DANES, 7. MARCA, ob 10. uri pred veleblagovnico Upim na Trgu Stare mitnice. JUTRI, 8. MARCA, ob 9. uri v Skednju, ob 10. uri na Rocolu (stopnišče Bonghi) in v Miljah (Trg Marconi), ob 18. uri na Kolonkovcu, ob 19. uri v škedenj-ski kinodvorani-gledališču, ob 20. ..........................................................iiiimiiiiiihi......................>illltiimiiiiiiimm„„ii„iiti„„i. Na sporedu' skladbe Chedevilla, Loeilleta, Fosterja, Albi-nonija, Zipolija in Teleti) arina. Informacije in rezervacije pri tajništvu krožka v Ul. Mazzini 12, tel. 64520 od 18. do 20. ure ob delavnikih, razen ob sobotah. '‘""a Mi im,,,,, u .............. Mlinu iiniiiiiimiiiiiiiiiiinimtniiininiiiiM , ^Veza žena občine Zgonik s sode-j?vanjem PD Rdeča zvezda in ŠK p.r6s prireja v petek, 9. marca, ob •30 v prostorih osnovne šole v Zgo-proslavo mednarodnega dneva «na, PD Vesna prireja v nedeljo, 11. tt&rca, ob 17. uri v kriškem Ljud-domu srečanje z Borštani. Na-Jl°Pata pevski zbor in dramska sku-Mha pd Slovenec. Včeraj-danes Danes, SREDA, 7. marca c TOMAŽ 17 cCe vzide ob 6.34 in zatone ob ■59 — Dolžina dneva 11.25 — Lu-4 vzide ob 12.15 in zatone ob 2.33. Jutri, ČETRTEK, 8. marca JANEZ včeraj: naj višja temperatu-J5 stopinj, najnižja 9,6, ob 13. 35 stopinj, zračni tlak 1019,9 mb j O'0 pada, vlaga 42-odstotna, nebo Desetinki pooblačeno, veter 26 km Ur(> severovzhodnik, sunki 98 km D,, lJro, morje rahlo rt.zgibano, tem-atura morja 8 stopinj. k ROJSTVA IN SMRTI ) j"116 6. marca se je v Trstu rodilo Jri)k, umrlo pa je 25 oseb. KADILI SO SE: Fabio Mersi, Cncesco Torresini, Michela Pet-8c/lch, Massimiliano Kaučič, Alio-z sta se srečno vrnila, čeorav ie Stanko moral še v nemško taborišče, ker so ga zajeli Nemci. Alojzija Konje živi sedaj pri svojem najmlajšem sinu Aloizu. Zvečer sede v fotelj ter gleda televizijo, obuia soomine ter vnukom govori o časih, ko je bila tombola v Tržiču ena redkih zabav in ko ie bilo treba garati, noriti posode z mlekom na plavi v Tržič ter prodajati Španije v Trst. In tudi tja. seveda, peš. Morda je pa ravro zaradi tega še danes tako živahna. Kdo ji ob tem ne bi zaželel, da bi praznovala še dosti srečnih in zdravih rojstnih dni. uredi njihove manjšinske pravice.* Kot vidimo, je besedilo resolucije kongresa PLI zelo splošno, vendar se nam zdi pozitivno dejstvo, da je rečeno, da mora tudi ta stranka izdelati normativ, ki naj zaščiti pravice etničnih in jezikovnih manjšin v naši deželi. Novačenje agentov javne varnosti Notranje ministrstvo je razpisalo natečaj za novačenje 5.500 agentov javne varnosti. Od teh jih bodo 4.000 usmerili v vsedržavni natečaj. | ostalih 1.500 pa v deželne natečaje 1 (tudi dežela Furlanija - Julijska 1 krajina). Po šolanju bodo agenti javne varnosti dobili službo v tisti deželi, za katero so se odločili. Po šestmesečnem šolanju bodo agenti dbblli 426.000 lir čiste mesečne plače, poleg tega pa še prvi obrok posebne nagrade. Pojasnila o vpisu dajejo na prefekturah in na vseh policijskih komisariatih. V Tržiču so zgradili 81.000-tonsko ladjo Jutri dopoldne bodo lastnikom izročili prvo od štirih ladij, ki jih bo tržiška ladjedelnica zgradila za paroplovno družbo Sidermar iz Genove. Gre za 81.000-tonsko ladjo za prevoz blaga, ki so jih dali ime »Lupus*. Pričeli so jo graditi lani marca. Najbrž tekom tega leta bo do te.) družbi izročili še druge štiri ladje. Pri Tržiču vlak podrl žensko V ponedeljek, malo pred 23. uro, je brzec Trst - Benetke podrl v bližini tržiškega kolodvora žensko, ki je bila pri priči mrtva. Gre za 46-letno Marijo Ermacora por. Rubinacc) iz Ulice Romana 136. Iz še neznanih vzrokov je ženska (zapustila je moža in enega sina) padla pod vlak. Strojevodji ni uspelo ustaviti vlaka, ko je na tračnicah zagledal žensko. Na kraj so takoj prihiteli policisti, zdravniki in bolničarji, a ženska je bila že mrlva. ŽENSKI INICIATIVNI ODBOR ZA GORIŠKO se najlepše zahvaljuje vsem nastopajočim na proslavi mednarodnega ženskega praznika, ki je bila 3. marca v Gorici ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli, k tako izredno lepemu uspehu. Tako številna udeležba je priznanje delu in dokaz pravilnosti obstoja naše organizacije. Sklep sodišča o premestitvah v tovarni Goriški sodnik dr. Carmine La udi-sio je na pritožbo sindikata tekstilnih delavcev razsodil, da mora podjetje Manifattura Goriziana dati spet na njeno prvotno delovno mesto sindikalno aktivistko Vilmo Brajnik. Omenjena delavka je bila pred časom s tega mesta premeščena na drugo delovno mesto znotraj tovarne. Po mnenju sindikata FULTA je direkcija tovarne odločila o tej spremembi na diskriminatorski način. Potem ko je sodnik zaslišal razne priče, je odločil, da mora podjetje poslati Brajnikovo na njeno prvotno delovno mesto. Sindikat FUL TA in tovarniški delavski svet upata, da bo moč v bodoče rešiti spore, ki bodo nastali v tovarni v dogovoru med sindikatom in ravnateljstvom podjetja. .................................. Dijaki pripravili Prešernovo proslavo Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 18. t.m., avtobusni smučarski izlet na Nevejsko sedlo. Prijave sprejemajo na sedežu društva do vključno 14. marca. Prednost imajo člani društva. Razna obvestila Ženski iniciativni odbor iz Doberdoba priredi v soboto, 10. t.m., ob 20. uri proslavo 8. marca v dvorani PD »Jezero*. V klubu »Simon Gregorčič* v Gorici bo jutri ob 17. uri, v okviru ženskega tedna predavanje psihologinje Mire Novak o spolni vzgoji. Danes bo v okviru ženskega tedna v prosvetni dvorani v Doberdobu predavanje dipl. psih. Mirjam Do-večar o »Vzgoji k nenapadalnosti in zdravi storilnosti*. Začetek ob 20.00. V okviru ženskega tedna bo danes v sredo, 6. marca, ob 2C. uri v Domu A. Budal v štandrežu predavanje dr. Uršiča iz Nove Gorice o temi »Motnje krvnega obtoka — problem modernega šaša*. V gostilni Devetak na Vrhu bodo 10. marca proslavili ženski praznik. Ob 20. uri se bodo zbrali na večerji ter prisostvovali kratkemu kulturnemu programu. Delovanje ERSA Upravni odbor deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA je na svoji zadnji seji sklenil odkupiti pri Premariaccu zemljišče za gradnjo V soboto so dijaki slovenskih višjih srednjih šol pripravili skupno Prešernovo proslavo. Na sliki skupina učiteljiščnikov uprizarja odlomek iz drame Ivana Mraka »Spoved lačnim bratom* Kino Gorica CORSO 17.00—22.00 »Amore, piombo e furore*. F. Testi in W. Oates. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 17.00-22.00 «L’altra faccia di mezzanotte*. R. Vallone in S. Sarandon. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA »Le dolci vie* ob 17.00 in 22.00. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30—22.00 »Per amore di Cesarina*. PRINCIPE 17.30—22.00 »Anche gU angeli mangiano fagioli*. ISova Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Carrie*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Odpadnik Jose Wales». Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italia 89, tel. 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Reden-tore, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340. Kulturni dogodki v slikah Po slov. društvih se prireditve vrstijo druga za drugo. PD «Tabor» je imelo v petek 4. glasbeni večer, na katerem sta nastopila tudi Tea Košuta in Iztok Kodrič (gornja slika). Istega dne so v PD »Primorec* v Trebčah imeli občni zbor PRAV VČERAJ SO REKLI, DA BO NAFTE LE ŠE ZA 20 DO 25 LET Rešitev naj bi bila v jedrskih centrala vendar niso vsi nad rešitvijo navdušeni «Rasmussenova lestvica dogodkov» - Evropa ni Amerika - Nevarnost posebnih policijskih sil ra* i||= * usp a® Na Proseku so imeli v soboto Prešernovo proslavo. Na gornji sliki proslava domačih šolarjev, na spodnji pa člani gledališkega odseka nižje srednje šole »F. Levstik* Kj*:’ • Pesem je duša narod Na Prešernovi proslavi v soboto zvečer v Nabrežini je nastopil tudi dekliški pevski zbor PD «1. Gruden* Zahodni gospodarsko razviti svet je na poti k bogastvu zašel v številne težave. Eden izmed najbolj perečih problemov, ki je v zadnjih desetletjih angažiral ekonomiste in znanstvenike, sociologe in politike, je problem energetike. Petrolejska kriza, ki je trenutno le na videz rešena, bo iz leta v leto ostrejša, kajti geologi in drugi strokovnjaki ugotavljajo, da bo »črnega zlata* kaj kmalu zmanjkalo, po najnovejših u-gotovitvah, že čez 20 ali 24 let. Res je, iščejo se vse poti in rešitve, vendar vse kaže, da bo treba izbrati eno izmed alternativnih rešitev, ki je po vsej verjetnosti — jedrska energija. Ta pa prinaša s seboj vrsto še ne povsem razčiščenih vprašanj. Znanstveniki, politiki in ekonomisti izražajo vedno nove pomisleke in razpravljajo o umestnosti te alternative, prebivalstvo pa skoraj povsod to rešitev odklanja in po vsej zahodni Evropi nastajajo protijedrske zveze in komiteji za zaščito okolja, svetovni sklad za o-hranitev narave WWF pa se je protestom pridružil. Ob vsem tem si oglejmo, kaj o tem pravijo znanstveniki, specialisti. Problem jedrskih central lahko razčlenimo s treh zornih kotov: s strogo tehničnega (nevarnosti, posledice morebitnih okvar, predvidevanje in preprečevanje nesreč), z ekološkega oziroma tudi socialnega vidika (izbira kraja, vplivna na socialno strukturo, ki ga gradnja central povzroča, vpliv na družbo samo) ter s političnega in gospodarskega zornega kota. Kar se tiče prvega, strogo znanstvenega aspekta, problem lahko razumemo le, če podrobneje zvemo, kako centrala deluje. Gorivo, t.j. uran ali plutonij je zaprt v ogromni dobro zavarovani »posodi*, ki predstavlja jedro reaktorja. Tu se tudi vrši jedrska reakcija, ki jo zelo težko ustavimo, ko se proces trčenja in spajanja nevtronov začne. To reakcijo, ta proces namreč lahko preprečimo le s posebnimi katalizatorji, to se pravi na tak način, da v jedro vtaknemo posebne aluminijeve plošče. Po tem pa se jedrska reakcija povsem konča šele v letu dni, da jo zreduciramo na 10 odstotkov, pa potrebujemo že ne-kai mesecev. Okvare v reaktorju lahko nastanejo predvsem zaradi zvišanja temperature, ki mora biti pod stalno kontrolo in ne sme nikakor preseči 1200 stbpinj Celzija. Naj-navadnejši način za stalno nižanje i;n kontroliranje temperature je tekoča voda, toda tudi najmanjša prekinitev dotoka mrzle vode postane usodna. Posledici okvare sta v glavnem dve: v prvem primeru se zaradi okvare začne sproščati prevelika količina plina, zaradi gostote in močnega pritiska pa jedro eksplodira. V drugem primeru, ki ga povzroči prav tako previsoka temperatura, se jedro raztali, rekli bi razstopi in s tem se raztopijo tla pod reaktorji ali izolacijska lupina. Ameriški znanstveniki so sestavili znano »Rasmussenovo lestvico dogodkov*, to je neke vrste shemo morebitnih posledic, ki okvari sledijo. Upoštevati namreč moramo, da so posledice eksplozije od- višine od vrste dejavnikov. Ko se varnostna lupina razstopi ali razpoči, pridejo reaktivne snovi in plini iz jedra v stik z zrakom in terenom. V prvem primeru moramo poznati temperaturo plinov in gostoto zraka, ker je od teh odvisno, do kakšne višine se bodo plini razpršili. Če radioaktivni plin doseže veliko višino, se njegova gostota in z njo nevarnost zmanjšata, poveča pa se obseg ozračja, ki ga plin zastrupi. V primeru pa, da ostane plin pri tleh, je njegova nevarnost za živa bitja veliko večja. Vendar so predvidevanja o tem možna le v idealnem poskusnem ambientu, kajti poleg navedenih dejavnikov, vplivajo še vetrovi in padavine. Isto velja za tisti del radioaktivnih snovi, ki se razkropi v zemlji, saj pridejo tu v poštev sestava tal, podzemeljske vode, ki snovi prenesejo lahko tudi zelo daleč, ter padavine, ki snovi raztopijo in olajšajo njihovo vsrkavanje. Vsrkane snovi pa pridejo v tleh v stik z rastlinstvom ter z mi- kroorganizmi, po tej poti pa v človekovo hrano in v človeka. Američani so poleg tega skušali ugotoviti tudi, koliko časa prej moremo neko okvaro predvideti in koliko časa imamo ng razpolago, da ambient izpraznetno. To je namreč ukrep, ki ga lahko izpeljemo saj je nemogoče jedrsko reakcijo v zadostnem času ustaviti. Znanstveniki so za poskus izbrali 6 standardnih pokrajin in vsako proučili v vseh možnih vremenskih razmerah. Skušali so ugotoviti. v kakšnem okolju se da nesreča najbolje omejiti in kje lahko varnostni ukrepi najbolj zmanjšajo njene posledice. Toda ta študija je zelo relativna, izidi ne nudijo nikakršne gotovosti in neka druga skupina ameriških znanstvenikov jo je že izpodbila. Poleg tega so te poskuse izvedli le v A-meriki, kjer so vremenske razmere dokaj različne od onih v E-vropi in drugod po svetu in kjer je naseljenost vsaj v nekaterih predelih manjša. Kar zadeva ekološki problem, je VPRAŠANJE POSTAJA AKTUALNO Kako vključiti Rome v italijansko družbo Težave v Firencah - Boljši rezultati v Pistoii FIRENCE — čeprav že desetletja zatrjujemo in drug drugega prepričujemo, da je z zrušenjem nacizma in fašizma zamrl tudi rasizem, živi med nami še veliko rasistov, kolikor nismo celo mi sami na neki način rasisti. Do tega sklepa prihajajo v Firencah in v Pistoii nekateri sociološki delavci, ki se ukvarjajo z vprašanjem, kako vključiti Cigane oziroma Rome v italijansko družbo tako, da bi se ne čutili prizadete, da bi jih italijanska družba ne vsrkala, hkrati pa da bi ne bili potisnjeni ob rob. Sicer pa je primer dveh italijanskih mest in njihovih izkušenj z Romi zelo zanimiv. Romi bi bili »razpoložljivi za vključitev v svet dela*, toda »družbi ni uspelo uskladiti zahtev, ki jih romska skupnost postavlja že s sirnim 'švojim obstojem*, meni' profesorica Clara Dei, ki vodi v Pistoii «poseben razred* v neki osnovni šoli, razred so mu vzdeli ime «Lacio drom*, torej. «srečno pot* in ki ga obiskujejo otroci pi-stojske romske skupnosti. Sicer pa je prof. Clara Dei aktivistka vsedržavne skupnosti, ki se ukvarja s tem, kako vključiti Rome v italijansko družbo tako, da bi ti o-hranili svoje bitnosti. hkrati pa postali produktiven, rekli bi normalen element italijanske družbe. Vprašanje navzočnosti »nomadov* kot radi imenujejo Rome o-ziroma Cigane, je v zadnjih časih posebno aktualno v številnih italijanskih središčih, v Firencah in Pistoii pa še posebno v zvezi s »pismom*, ki ga je neka florentinska «gospa» naslovila na župana Elia Gabbuggianija in ki je povzro- Novosti Volkswagna v kratkem na prodaj v Italiji V kratkem bodo tudi v Italiji naprodaj zadnje novosti tovarne Audi - Volkswagen, ki jih uvaža firma Autogerma. Gre za novi audi - 100 s 5-batnim dieslovim motorjem, ki premore 70 konjskih moči, za «golf cabriolet*, odprto štirisedežno limuzino, ki v vsem prevzema dediščino «hrošča» in ki bo na razpolago s tremi motorji od 1.100 kubičnega do 1.000 z zmogljivostmi od 50 do 110 konjskih moči, za prenovljena modela »polo* in «derby» ter za «passat GTI* 1.600 kubičnim motorjem z mehanskim vbrizgavanjem, ki premore 110 konjskih moči in preseže hitrost 180 kilometrov na uro. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiAHiioniiiHniMoiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiimiiiiiiHiiiiiHiiiiii ŠTUDIJA TORINSKE TOVARNE PININFARINA Boljša je aerodinamičnost, manjša je poraba goriva Nova Mercedesova terenska vozila Štirideset različnih modelov - Zelo moderna zasnova in temu primerna cena - V Italiji bodo vozila na prodaj poleti Nemška avtomobilska tovarna Mercedes Benz je pred nekaj dnevi predstavila javnosti in časnikarjem svoja nova terenska vozila, ki jih gradi skupaj z avstrijsko tovarno Steyer Puch. V začetku bo kupcu na voljo kar 40 različnih modelov terenskih vozil. Načrt novih modelov, ki sodijo med najsodobnejša tovrstna vozila, je bil pripravljen na osnovi sledečih kriterijev: terensko vozilo, ki mora samoumevno brez težav premeščati vse ovire tudi na najbolj razrvanem terenu, na a-sfaltirani cesti ne sme zaostajati pi;eveč «a limuzinami; karoserija ne sme slediti modnim muham. Rezultat teh načel in sodelovanja med tovarnama, ki imata znatne izkušnje v gradnji terenskih vozil, je serija 40 modelov kupec lahko izbira med različnimi motorji ter desetimi modeli karoserije: od odprtega poltovornjaka do razkošno opremljenega kombija, ki je bolj podoben limuzini kot pa terenskemu vozilu. Prednji del karoserije je razstavljiv, da so popravila lažja, luči so zaščitene z gumijastimi o-btogami in gumijast pas, ki ščiti bok, obenem preprečuje, da bi se stranske šipe preveč zamazale. Notranjost je precej razkošno o-premljena in armaturna plošča je bolj podobna armaturni plošči li-muzme kot terenskega voz la. Vozila, ki so jih začeli proizvajati serijsko pred enim mesecem. bodo na prodaj v Italiji predvidoma v začetku poletja. Cene za tuja trž;šča še niso znane, v ZRN pa velja vsekakor najcenejši mode) okrog 12 milijonov Na sliki: terensko vozilo med P&skusno vožnjo. Zaradi stalnih podražitev petroleja, predvsem pa zaradi izčrpavanja svetovnih naftnih ležišč postaja vprašanje varčevanja z bencinom vse bolj aktualno. To se je začelo v zadnjih letih odražati tudi v proizvodnji avtomobilov: res je sicer, da nekatere tovarne še vedno mamijo kupce s hitrostjo in poskočnostjo, velika večina firm pa postopno prilagaja svojo proizvodno »filozofijo* novim potrebam in zahtevam ter se usmerja k manj žejnim, bolj trpežnim in bolj varnim vozilom. Značilnosti motorja odigrajo seveda veliko vlogo pri omejevanju porabe goriva, nrav tolikšno vlogo pa ima tudi aerodinamičnost avtomobila, saj je največji del moči motorja namenjen ravno pre- moščanju zračnega upora. Z bolj ustreznimi in aerodinamičnimi karoserijami bi lahko znatno prihranili na gorivu kot je dokazala s svojo študijo turinska to varna Pininfarina, ki je po naročilu vsedržavnega sveta za raziskovalno dejavnost CNR pripravila model avtomobila bodočnosti. S samimi aerodinamičnimi izboljšavami je mogoče zmanjšati do 15 odstotkov porabo goriva. Model tega «jdealnega avtomobila* so pripravili na osnovi posebnega kriterija, da mora po velikosti in prostornosti ustrezati dobre mu vozilu evropskega srednjega razreda, skratka da gre za udob no limuzino za štiri ali pet oseb, ki naj upošteva vse varnostne predpise in naj bo uresničljiva s sedanjo tehnologijo. Rezultat dolgega in zahtevnega dela je bil brez dvoma pozitiven, saj so dejansko dosegli koeficient dinamične upornosti Cx, ki je polovica poprečnega koeficienta evropskih avtomobilov tega razreda: 0,201 proti 0,46. Naj omenimo še, da je najboljše rezultate glede aerodinamičnosti karoserije doslej dosegla francoska tovarna Citroen s koeficientom 0,36 pri modelu GS. S tem rezultatom — je ob predstavitvi študije poudaril predsednik CNR prof. Quagliarello, je naša naloga končana. Upamo, da bodo družbe sedaj upoštevale do sežene rezultate in da bodo izboljšale aerodinamičnost svojih modelov*. čilo hudo polemiko v javnih občilih, pa tudi v političnih krogih, celo v florentinskem občinskem svetu. Že omenjena florentinska »gospa* Raffaella Mancianti je, kot kaže, nekoliko zaostala, občepela je še v dobi rasne kampanje Hitlerjevega in Mussolinijevega kova, kajti v svojem pismu županu govori o «smradu, kraji in nasilju*, seveda z zvezi z Romi, ki jih ne imenuje cigane, pač pa v svojem pismu govori o »polživalih*. ki da bi jih bilo treba enkrat za vedno »spraviti izpod nog*. Problem postaja v Firencah toliko bolj dramatičen, ker se je napredna občinska uprava zavzela za Rome in skušala/ najti neko rešitev, vendar ti napori še niso dali zaželenih rezultatov, čeprav je občinska uprava imenovala posebno komisijo, ki naj bi se lotila »organskega reševanja problema*, pri čemer pa ji delajo ovire določeni krogi, ki so preti vključevanju Romov v normalno življenje skupnosti. Že dve leti se omenjena komisija zaman trudi, da bi vprašanje rešila, kajti v kompetentnih krogih je komisija dobila na kupe obljub, toda doslej ji ni uspelo niti to, da bi na periferiji mesta dodelili »nomadom* njim namenjeno področje, kjer bi se za stalno nastanili. Kaže, da so v Pistoii imeli glede tega boljše rezultate, kajti že o-menjena prof. Clara Dei poudarja, da v njenem mestu «že dolgo let živita dve romski skupnosti, ki sta se nekako za stalno naselili in ki štejeta skupno kakih 60 članov*. Gre za skupnost Sinti ter za skupnost Xoraxane, ki da je slovanskega porekla, to se pravi, da se je sem naselila potem ko je prišla iz kake vzhodnoevropske dežele. Obe romski skupnosti se u-kvarjata z nabiranjem starega železa, papirja in drugih odpadkov. Skupnost Sinti je glede tega veliko na boljšem od skupnosti Xo-raxane, kajti živi v udobnih ru-lotkah in pred nedavnim so ji napeljali vodo in električni tok, njihovi otroci pa obiskujejo krajevno občinsko osnovno šolo, kjer nimajo težav glede jezika. Težje je s skupnostjo Xoraxane, ki so muslimanske vere in izhajajo torej ali iz Jugoslavije ali Bolgarije, so ekonomsko slabo organizirani in s težavo obvladajo nekaj italijanščine. Ta skupnost živi v zelo slabih baVakah, je brez elektrike in brez tekoče vode. Kot trdi prof. Clara Dei, tudi otroci te skupnosti obiskujejo krajevno občinsko osnovno šolo, vendar bo treba za njih ustanoviti poseben razred, da prav ta tisti, ki ga politiki najbolj izkoriščajo v svoji kampanji proti jedrskim centralam, hkrati pa je ta problem glede tega še najbolj rešljiv. Vprašanje, ki o-staja in bo še dolgo ostalo odprto, je, kam z izgorelim gorivom, to se pravi z ostanki urana in plutonija, ki so še močno radioaktivni, saj jih ne moremo pošiljati niti v zrak, kot ni primerno jih potapljati v oceane, ali zakopavati, pa čeprav globoko v zemljo, v zapuščene rudnike kot so predlagali. Hud problem je tudi problem o-sebja, ki bi oziroma ki je zaposleno v centralah, saj škode, ki jo delo povzroči na človeškem organizmu, ni mogoče zreducirati oziroma preprečiti. Da bi se ta problem rešil, se predlaga stalna izmenjava osebja. Je to dovolj? Manjše levičarske stranke so načele problem tudi z drugega zornega kota, ki se ga vsi nekako premalo zavedamo: opozarjajo na nastanek izredno močnega policijskega aparata, ki naj bi centrale varoval. Možnost sabotaž in velika nevarnost za prebivalstvo, ki jo jedrske centrale predstavljajo, narekuje veliko zaščito. To se pravi, da bo treba okoli central zagraditi ogromna področja, hkrati pa bo treba uvesti močno policijsko službo, ki naj ji pomaga tudi ustrezna obveščevalna služba. To pa predstavlja že eno na j večjih nevarnosti, ki pa nima več zveze z nevarnostjo jedrske centrale, pač pa z družbeno ureditvijo. Ali ni to ena izmed velikih nevarnosti? Kaj pomeni nastajanje takšnega policijskega aparata? Kakšni skriti manevri in interesi se lahko za vsem tem krijejo? Kakšen vpliv lahko ima tak policijski aparat na družbo? Pa tudi s politično - gospodarskega zornega kota je to vprašanje bolj zapleteno kot se zdi. O alternativni energiji se je začelo govoriti po nastopu energetske službe, ki so jo najmočneje občutile ZDA. ZDA so namreč glede nafte najbolj odvisne od arabskih držav. In prav v ZDA se je tedaj močno ukoreninila vera v jedrske centrale, država je začela z vso silo financirati raziskave in je tako razvila izredno močno tehnologijo na teh področjih. Ta specializirana tehnologija je sedaj nekakšen monopol ZDA, ki imajo v rokah skoraj celoten razvoj jedrskih central in propagirajo to vrsto energetskih virov v zahodni Evropi. Za evropske države pa je ta tehnologija izredno draga, zahteva ogromne naložbe, hkrati pa predpostavlja tudi ekonomsko in politično odvisnost Medtem pa tudi sami Američani začenjajo postajati previdnejši. Carterjeva vlada je popolnoma prepovedala gradnjo tiste vrste central, ki bi kot gorivo uporabljale plutonij, ker je ta veliko nevarnejši od urana, in je raziskave preusmerila na druge, alternative energije kot je sončna e-nergija, geotermična in druge. Poleg tega predpostavljajo jedrske centrale novo odvisnost, tokrat ne več od arabskih držav, pač pa od držav, ki razpolagajo s plutonijevo in uranovo rudo in te države so Sovjetska zveza, Nemčija, Južna Afrika in druge. S tem pa hi prišlo le do zamenjave monopola, ki pa tudi ne bi bil večen. In prav s tem monopolom računajo ZDA, ki zato ne propagirajo veliko raziskav glede uporabe sončne energije, ker na tem področju še ne razp ilagajo s sredstvi in tehnologijo, da bi jo lahko monopolizirale. Zato skušajo z vsiljevanjem jedrskih central zavirati raziskovanja tako i-menovanili alternativnih energetskih virov v Evropi. S. P. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti Prvi dokumentarci 1900-1920 13.00 Vidikon: Tednik umetnosti 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar: francoščina 17.00 Giulietta Mašina pripoveduje 17.10 Vlakec 17.35 Agencija Interim: «1 duellanti» 18.00 Nova: Problemi in raziskovanja sodobne znanosti 18.30 10 hertzov, glasbena oddaja 19.00 Kronike 19.20 NEPREMAGLJIVI «ALLUCINAZIONE» 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Ellery Queen Zapestna ura, film 21.35 Indija: «Una mušica venuta dal mare», dokumentarec 22.10 Športna sreda Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Aktualne teme 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Tečaj za prvo pomoč 17.00 Babarjeve prigode 17.05 TOLPA PETIH: «1 CINQUE E LA FURBA JANE*, film 17.30 Znanost in tehnika za mlade 18.00 Studiocinema Tromesečni proračun, poljski film 18.30 Iz parlamenta in Šport 18.05 Programi pristopanja 19.05 SUPERGULP! 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Nikolaj Čemoševski: KAJ STORITI, 5. zaključno nad. 21.50 POLITIČNA TRIBUNA 22.25 20 let treh generacij, 6. zaključno nad. 23.15 Obzornik znanosti in tehnike Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 do 11.40 TV v šoli 17.40 POROČILA 17.45 Z besedo in sliko: Kostanjev škratek 18.00 Severnoameriški Indijanci 18.25 Ne prezrite 18.40 Obzornik 18.50 Zgodnja glasbila 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Film «Velika iluzija» in pogovor ob 30-letniei jugoslovanske kinoteke 22.35 TV DNEVNIK Koper 19.50 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.35 Nogomet: Tekma Evrope 22.05 Žival, film pokal TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Koder teče, ondod moči: 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Kaj nam pomenijo danes? Nekdanji avtorji; 9.40 Iz zborovske zakladnice; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.00 Ljudje in dogodki; 11.35 Vam ugaja jazz?; 12.00 Zafrkon, radijski variete; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam; 13.15 Naši zbori; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Recital; 18.25 Klasični album. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 15.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Pisana glasba; 9.15 Poje Luisa Fernandez; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Otroški kotiček: 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Samoupravljalec; 14.10 Plošče; 14.33 Zbor CAI iz Padove; 15.00 Moja poezija; 15.40 Mini juke box; 16.05 Poslušam, poslušaš; 16.45 Med rojaki v zamejstvu; 17.00 Pogovor ob dglu; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.35 Iz naše glasbene produkcije; 20.00 Zbori v večeru; 21.00 Jazz. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranja glasba; 9.00 in 10.35 Radio anch’io, pisan spored; 10.00 Posebna oddaja Radio 1; 12.05 in 13.30 Vi in jaz, pogovor s poslušalci; 14.30 Ko luna sije, vi spite; 15.05 Rally; 15.35 Popoldanska srečanja; 16.45 Klasična glasba! 17.05 Globetrotter; 18.30 Zlati trikotnik; 19.35 Doma in drugod, radijska drama; 21.05 Britanska glasbena tradicija. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11-00. 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!! 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Marksistična obzorja! 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?! 10.45 Turistični napotki; 11.03 P® Talijinih poteh; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.0® Danes do 13.; 13.30 Priporočajo vam ..., 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo! 15.45 Spomini in pisma, Iz pisem Roze Luxemburg; 16.00 «Loto vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.; 18.05 Kaj radi poslušajo; 18.30 Koncert za besedo - ljubezen; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Z ansamblom Jože Kampič; 20.00 Koncert; 22.2® S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Spoprimite se z vprašanji, ki ogrožajo vaš uspeh. Ne spreminjajte odnosa do drage osebe. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V svojem poslovanju ohranite preizkušene sisteme. Utrdite svoje zveze s sorodniki. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V premagovanju težkoč se oprite tudi na svoje sposobnosti. Novica, ki bo odpravila zaskrbljenost. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Proučite možnosti za uspeh ambicioznega programa. Pomirite se s prijateljem. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Izkoristite svoje diplomatske sposobnosti. Če vam je do ugleda, ne prepuščajte pobude drugim. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Skušajte urediti še nerešeno vprašanje. Nekdo goji do vas iskrena čustva. iitiiiiiiiimitiiMitiitiiimiiiiHiiHiitimmiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiniMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiimiimitiiimiiiiiiiiitiniiiMiitiiiiiiiiiiiiHiiK111" TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10-) Vaši posli se bodo dobro razvija'1, V družbenem krogu si boste ustvarili pomemben položaj. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Izognili se boste večji nevarnosti. Nekdo bo do vas zelo p'®-menit. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12 ' Če hočete popraviti napake, ne kažite omahljivosti. Bodite bolj P1*' vidni. , KOZOROG (od 21. 12. do 20. Dosegli boste nadpoprečen uspe'1; Ne dovolite, da bi vas obvladova- In Pimfva VODNAR (od 21. 1. do 19. 2-> Dan bo ugoden za tehnike, ne P® za intelektualce. Bodite bolj P0-pustljivi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V® bi pravilno postavili neko svoj® zahtevo, se posvetujte s strokov' njakom. Dokažite svojo zvestob®- tur- KMETIJSTVO - ŽIVALSTVO - ŽIVINOZDRAVSTVO ___________________________PIŠE VET. BORIS ŠTREKEU J Postopek do kozarca mleka Mleko je najidealnejše živilo, vendar vsi ne vedo kako in kdo ga se prej naučijo toliko italijanšči- j ustvarja. Pri tem mislim na mle- ne, da bi lahko sledili pouku v rednih razredih, kjer je pouk izključno v italijanščini. Zanimiva pa je ugotovitev aktivistke in profesorice iz Pistoie, ki pravi, da se je zaradi zavzetosti, ki so jo določeni krogi pokazali do teh dveh skupnosti, zmanjšalo število «sodnih in policijskih posegov proti romskim skupno-stim», iz česar bi v drugih besedah pomenilo, da posamezni člani teh skupnosti ne kršijo tolikokrat zakonov, kot so jih kršili prej, ko jih je skupnost povsem odklanjala. Končno prof. Clara Dei meni, da je treba v ljudeh spremeniti mišljenje, da se kar načelno odklanja možno sožitje z Romi. Iz česar izhaja, da «rasizem je še vedno živ in zato so nomadi vedno zaskrbljeni za svojo bodočnost*. Iz vsega tega sicer izhaja, da je vprašanje Romov ali Ciganov v Italiji še daleč od same načelne, kaj šele konkretne rešitve. In vendar je pozitivno vsaj to, da se vprašanje načenja in da se najdejo ljudje, ki zadevi posvečajo pozornost, saj to zagotovo vodi v dokončno rešitev vprašanja, v rešitev, ki, seveda, terja desetletja konkretnega dela. Toda problemov, ki so nastajali stoletja, ne bomo rešili čez noč. ko, ki ga proizvajajo sesalci, oziroma predvsem govedo. Organ, ki proizvaja mleko, .je mlečna žleza, ki ji pravimo tudi vime. Vime se začne razvijati že v zarodku 30 dni do oploditvi, vendar je prva brejost tista, ki da vimenu pravo velikost in obliko, čeprav se računa, da se vime dokončno razvije šele do tretji ali četrti lak-taciji. Kot je znano, je kravje vime sestavljeno iz leve in desne polovice, katera ima vsaka do 2 seska. Ostali sesalci pa imajo različno število seskov; kobila, ovca in koza po dva, psica, mačka pa po več. Pri govedu je vime elastično obešeno na podporno vez, tako da ima koža, ki ga obdaja, samo zaščitno funkcijo in ne nosilne. Zaradi te lastnosti govedo prenese grobo pretresanje, ki ga povzroči noja ali celo tek, čeorav prazno vime v laktacijski fazi tehta od 14 do 32 kg. Temu moramo še dodati količino mleka, da nam bo jasnejša slika o teži vimena. Vsakdo je že videl kako mleko priteka iz vimena, vendar kje se pravzaprav in kako se tvori mleko ni vsem jasno. Mleko nastaja v sekrecijskih mehurčkih ali alveo-lah, ki sestavljajo žlezni funkcionalni del vimena. Alveole so pri kravi velike do 0,1-0,25 mm. Pro- izvod teh celic se izliva v izredno majhne mlečne kanalčke, ki se združujejo vedno v večje in se zlivajo v mlečno cisterno. Ta prehaja v sesek, ki ga popolnoma zapira krožna mišica in ji pravimo sesni sfinkter. Odpre se le z aktom sesanja ali molže. Tako strukturirano vime je enota zase, oziroma celotna mlečna žleza je sestavljena iz 4 samostojnih delov. Težko si lahko predstavljamo, da veliko število krav ,v polni lakta-ciji proizvede dnevno 30 in več litrov mleka, vendar če pomislimo, da je v žleznem delu vimena v kubičnem centimetru približno 100 tisoč sekrecijskih mehurčkov, nam postane problem jasnejši. Izloček omenjenih celic se zbira v cisterni, vendar vse mleko se ne kopiči samo v cisterni, ampak ostaja v mlečnih kanalčkih in v vseh se-krecijskih mehurčkih. Tudi krvne žile so v vimenu zelo razvejane, tako da za 1 liter mleka priteče skozi vime od 300 do 670 litrov krvi. kar pripomore, da imajo mleko-tvorne celice na razpolago vse sestavine za sestavo mleka, ki so, kot je znano, beljakovine, masti, sladkor, mineralne snovi in vitamini, razporejeni v vodi. če pomislimo na količine omenjenih sestavin, ki jih mora sintetizirati kravji or ganizem, lahko govorimo, da je kravje vime izredno produktiven stroj. Pri letni proizvodnji 4000 kg mleka mora kravji organizem proizvesti 150 kg masti, 140 kg belja- nad 6000 kg mleka, moramo izredno |»zorni in previdni kovin, 170 kg sladkorja in 30 11 soli. Ob taki proizvodnji, ki r današnje pojme vsakdanja, saj ' liko število živali proizvaja ‘e^jj me‘ molžo oziroma pri ravnanju 1 valjo. fe. Če opustimo zdravstveno Pr?u m matiko vimen-i kot tudi živali ^ se dotaknemo samo postopka že. moramo poudariti, da je >zl no zahtevno in kompleksno e« Mleko, ki se nahaja v žleznem % lu vimena, se spusti v cist® šele po skrbnem in pravilnem 1 f, siranju, pranju in izmolževanju v vili curkov, skele tedaj se za ^ spuščanje mleka pod direktnim, ge lovanjem hormona oksitocina, * to začne izločati z prej omen.le ^ postopanjem pri molži. Žival ^ navadi na določen ritem in tehn molže, pri tem Da ne smemo p zabiti, da zvoki oziroma vsak 'top ali nenavadni dražljaji povri-0- : ;m ..L,>i.j/i.-vi gnu «_ mehanizem sPul n ja mleka se blokira oziroma živali stres in menamzem ^ n ni' luje z manjšim učinkom. zem blokade ;ma za posledico- ^ se pretok krvi v vimenu zm®%o na polovico z rezultatom kolk1' jj zmanjšane molže in blokada tr od 0,5 do 1 ure. nia Procesi, sipteze in delo''®^. mlečnih žlez so v marsičem e znani, vendar kompleksnost mleka zahteva molznika z iz,erav' dobrimi lastnostmi tako pri ul>r ljanju s stroji, kot z živaljo. NOGOMET EVROPSKI POKALI DANES ČETRTFINALE Inter bo v pokalu pokalov igral z Bevernom, Crvena ivezda pa v pokalu UEFA z Vllest Bromv/ichem P° zimskem premoru se bo danes »vročica srede zvečer*, saj J"™ danes odigrali četrtfinale v eh evropskih nogometnih pokalih. Julijanski nogomet zastopa v teh realih le Inter (v pokalu pokalnih jvakov), ki bo prvo srečanje o-v San Siru (ob tej priložnosti l^o vključili ojačeno novo razsvet-proti izredno solidnemu belskemu moštvu Beveren. Berselli-b *)e bo mogel tokrat računati na esinata, ki je diskvalificiran za i' kola v pokalnih tekmovanjih j!® Norveškem je bil namreč med Inter - Bodo izključen) ter * Poškodovanega Canutija. Beveren ^.trenutno nahaja v izredni formi, j®J vodi v belgijskem prvenstvu ,.rerni točkami naskoka pred dru-^hvrščenim (v prvenstvu je osvoji 14 tekem, pet remiziral in dve jtubil), v zadnjih osmih prvenstve-l^1 tekmah pa je slavil prav toli- y zmag- Poleg tega nastopa tudi i ,®ro moštvu najboljši strelec v legijskem prvenstvu Envin Al-’ ki je v dosedanjih 21 tekmah (J*. 19 zadetkov. Torej res težka "Skušnja za Milančane. je bil tokrat nekoliko bolj ^ponjen Crveni zvezdi, ki v po-JJkjtJEFA zastopa jugoslovanski g/gaoiet, saj bo njen današnji na-^otnik West Bromwich, ki ne spali? hied najboljša moštva v angle-prvenstvu. Nikakor pa ne bo za Beograjčane ta tekma lahka, saj so angleška moštva vedno zelo solidna, poleg tega pa ni Crvena zvezda v najboljši formi, saj je v zadnjem prvenstvenem kolu v gosteh le remizirala z Budučnostjo. Za to tekmo bo po vsej verjetnosti rekordno število gledalcev v beograjski «Maracani», saj je bilo v ponedeljek razprodanih že 30 tisoč vstopnic, poleg tega pa je važno tudi to, da za to tekmo ne bo televizijskega prenosa. Srečanje med Crveno zvezdo in West Bromvvichom bo sodi] Čehoslo-vak Christov, med Interjem in Beve-renom pa Avstrijec Linamayr. Tekme tega kola: POKAL PRVAKOV Wisla Krakov — Malmo Koln — Glasgovv Rangers Nottingham Forrest — Grasshoppers Austria Dunaj — Dinamo Dresden POKAL POKALNIH PRVAKOV Magdeburg — Banik Ostrava Inter — Beveren Fortuna Diisseldorf — Servette Ipswich Tovvn — Barcelona POKAL UEFA Hertha Berlin — Dukla Praga Honved — Duisburg Crvena zvezda — West Bromwich Manchester City — Borussia Mon-chengladbach KOŠARKA V FINALU KORAČEVEGA POKALA PARTIZAN PROTI ARRICONUU Beograjčani so premagali Jugoplastiko z dvema točkama razlike, moštvo iz Rietija pa je visoko odpravilo Cotonificio Partizan - Arrigoni: to bo finale letošnjega Koračevega pokala, ki bo 20. marca v Beogradu. Spličanom torej ni uspel podvig, da bi v Beogradu premagali Kičanoviča in tovariše. Italijanski Arrigoni pa je seveda brez težav nadoknadil razliko iz Ba-dalone (95:108) in je v povratnem polfinalnem srečanju visoko (24 točk razlike) odpravil skromno špansko peterko. Partizan — Jugoplastika 98:96 (49:50) PARTIZAN BEOGRAD: Todorič 4, Kičanovič 23 (5:7), Kerkez 14, Petrovič 10, Marič 20 (8:10), Vujačič 2, Pešič 25 (3:6), Beravs, Babič, Savovič, Medič. JUGOPLASTIKA: Tudor 10 (2:2), Jerkov 15( 1:1), Macura 20 (2:2), Vilfan 22 (2:3), Dukan 8, Krstulo-vič 21 (5:12), Krusčič, Bratič, Bila-novič. Kot je bilo pričakovati, je Partizan v drugem polfinalnem srečanju v Beogradu premagal Jugoplastiko in se je tako uvrstil v finale Koračevega pokala, ki bo prav v Beogradu 20. marca. Kičanovič in tovariši, ki so teden dni prej slavili tudi v Splitu (takrat za eno točko), pa so tokrat le z veliko težavo premagali splitske košarkarje, ki so bili večji del tekme boljši od domačinov. NOGOMET V MLADINSKIH LIGAH Brežani dvakrat uspešni Zmagali so med kadeti in najmlajšimi - Vesma delila točki y NAJMLAJŠI jljJ® - Breg 1:3 (1:1) jOREG: Pečari, Tedesco, Žerjali, rošec, Bartole, Tul, Kraljič, Gre-T Zerilai, Pučnik, Lovriha. JTRELCI (za Breg): v 25. min. . •Kraljič, 15. min. d.p. Zeriali in p", min. Lovriha. Jo nerodnem porazu v prejšnjem Ju so v soboto mladi Brežani od-t, n° stopili na igrišče in startali J zmago. Zaule niso med najmo-Jlšinnj ekipami tega prvenstva, J® so Brežani nasprotnike nekoli-,1. Podcenjevali, to pa jih je tudi TO gol. prejetem zadetku pa so se J®*! in zaigrali kot znajo. Stalni iJNi in organizirana igra sp pri-jji tudi sadove, tako da so Bre-najprej z Žerjalom podvojili, minuto kasneje pa je Lovriha Jretjič potisnil žogo v mrežo. *®krat se je zelo izkazal Korošec. SMI ^•arbola — Vesna 1:1 (1:0) j. RSNA: Savarin, Zarotti, Sedmak, lfjar, Buri, Delorenzi, Candotti R., JJspfel, Del Bello, Candotti F., JTRelcI: v 10. min. p.p. Chiare ih,?' v 5. min. d.p. Candotti F. (11-ptrovka). dj^o kolo povratnega dela prven-L? najmlajših je Vesni prineslo i,jn° delitev točk. Vesna je tokrat J^ala medlo predvsem v obram-L, vratarju Savarinu se morajo ra’žani zahvaliti, da niso utrpeli po-?• Dobro so zaigrale zveze in na-lalci. Prav F. Candotti je v 5. k9, ^ P. uravnovesil stanje na igri-C ^ dobro izvedeno enajstmetrov-J Torej Vesna bo morala v bodo-^•grati odločneje. M. K. ZAČETNIKI 'Jb - Chiarbola B 0:4 (0:2) Ol^G: Žerjal, Družina, Barut, Rapotec, Tul, Biagi, Ciac-|>i^ Sancin, Štrajn, Smotlak (Zup- Prvenstvu začetnikov je ekipa Larbola B visoko premagala Bre-Gostje so ili skozi vso teknili k°ljši od nasprotnikov. Potis- napadali. Brežanom torej ni to drugega, kot da se zapre Om so jih v kazenski prostor in ti9/ obrambo in skušajo odbijati j« potnikove napade. Poznalo se je Chiarbola bolj izkušena tijh^di starejša ekipa, tako da re-i$ £ resnično kaže premoč, ki jo mela ta ekipa na igrišču. SMI i ' KADETI — Rosandra 3:0 (1:0) Smotlak, Propat, Klun, J,60. Ražem, Pavletič, Kraljič, Jež, Strnad, Grizonič. ^‘RELCA: p.p. v 24. min. Klun, \r' v 19. min in 30. min. Strnad. J ^boto je Breg v občinskem der-htM Prepričljivo odpravil ekipo Ro-thl“ Lj-nosti splošne obnove potresnega ročja. V ta namen resoluciji P£ir naj se *£ rrec jezika in kulture, katerim je r- ^ vata demokratične sile, naj eI1ja očajo s temi problemi vfed^^ no zagotoviti ustrezno mesto šolah. p«. Današnja razprava bo toveJ ,, menila razčiščenje stališč nih političnih skupin predvseiU zadeva odnos do beneških Slove Prisfivnijlp z« DIJAŠKO MATKU Tudi letos v 'Tmm-H liKfi&abni tradicionalni KNJIŽNISEJEM Do 14. tega meseca popusti pri nakupu knjig od 10 do 40 odst. Razprodaja ročnih del, preprog in plošč Ob tem pa še lepo darilo: ,za nakupe od 20.000 lir na izbiro knjigi Miklova Zala ali Krvavo Posočje za nakupe od 40.000 lir delo M. Škrapa Dnevnik ali Vse o gobah za nakupe od 60.000 lir dragocena monografija o Robertu Hlavatyju Ne zamudite te enkratne priložnosti in obiščite Knjižni sejem v- iM&iki ktoii#ainL Ul. sv. Frančiška 20