R A Z G L E D I UDC UDK 91.001 (497.12) = 863 NEKAJ MISLI O POLOŽAJU V SLOVENSKI GEOGRAFIJI* M irko P a k ** I. Nam en tega sestavka je p rika za ti neka te re g lavne zn a č iln o s ti razvo ja in sedanjega s tan ja v s lovensk i g e o g ra fiji na pod roč ju znans tveno-raz iskova lnega , pedagoškega in p rak tičn e g a pom ena stroke , s posebn im poudarkom na razvoju in s ta n ju g e o g ra fije na naši un iverzi. G eogra fija ko t s in te tičn a veda o zem eljskem površ ju (geog ra fskem oko lju , p o k ra jin i, zem e ljsk i p o v rš insk i s fe ri, geos fe ri) in o vseh fu n k c ijs k o povezanih in soodv isn ih po jav ih in d e javn ik ih , ki to zem eljsko površ je o b liku je jo in vp liva jo na razm estitev po javov (na ra vn ih in d ru žb e n ih ), je v S lo ve n iji doka j uspešno s led ila sp lošn im razvo jn im tokovom s troke in v ve lik i meri' tu d i potrebam družbeno-gospodarskega razvo ja . V svo jem d inam ičnem povo jnem razvo ju je ze lo h itro preš la posam ezne faze, v ka te rih je spoče tka p rev ladova l m orfo lošk i, kasne je pa fu n k c io n a ln i in p roceso lošk i p ris top , s č im e r se je vk lju č ila v tokove razvo ja geogra fske zna n os ti v svetu. Na to kažejo re zu lta ti šes tdese tle tnega o rg a ­ n iz iranega de la . fu n k c ija in pom en ge o g ra fije v znanos ti te r v pedagoški in nepedagošk i de javnos ti, k je r se s ice r s ta ln o p o ra ja jo p rob lem i v zvezi z n jenim predm etom , in te g ra c ijo in ra zm e jitv ijo z d ru g im i s tro k a m i te r m ožnostm i, ki o b s ta ja jo v danem tre n u tku in p ros to ru , ka ko r tu d i v rezu lta tih p rizadevan j na vseh našte tih pod roč jih . Med d rug im kažejo na to tu d i doka j š te v iln i po lem ičn i p rispevk i v s lovenskem geogra fskem tis ku izpod peres S ve toza rja I l e š i č a , Igorja V r i š e r j a , Ivana G a m s a , V la d im irja K l e m e n č i č a , Jakoba M e d v e d a in d rug ih , te r p rispevk i v jub ile jnem 44. le tn iku G eogra fskega ves tn ika (1972), k i dokazu je jo za n im an je s lovensk ih geogra fov za n jene vseb inske in razvo jne prob lem e. Iz tega pa, ne g lede na razvo jne in vseb inske raz like na posam eznih p o d ro č jih geogra fije , odseva enotna ocena o vseskozi d ia le k tičn o m a te r ia lis tičn i n a ra vn a n o s ti s lovenske geogra fske znanosti', ka r je tud i s ice r za g eogra fijo , ki svoj p redm et nu jno obravnava v g iban ju , p ros to ru in času, že s ice r sam a po sebi • S estavek je b il p r ip ra v lje n ko t g ra d iv o za razp ra vo o m a rk s is tič n i n a ra vn a n o s ti g e o g ra fije , k i s ta ga v m a ju 1981 skupa j o rg a n iz ira la M a rk s is tič n i c e n te r In PZE za g e o g ra fi|o f ilo z o fs k e fa k u lte te . P ri p r ip ra v i g ra d iva so z na sve ti s o d e lo v a li n a s le d n ji s o d e la vc i PZE za g e o g ra fijo f ilo z o fs k e fa k u lte te : A n d re j Č erne , d r. V la d im ir K le m e n č ič , m ag. D ušan P lu t in d r. Ig o r V riše r. • • D r., izr. un iv . p ro f., PZE za g e o g ra fijo . F ilo zo fska fa k u lte ta U n ive rze E dvarda K a rd e lja v L ju b lja n i, A ške rče va 12, 61000 L ju b lja n a , YU. razum ljiva . O bravnava m ora b iti' razvo jna in fu n kc io n a ln a in izha ja la naj bi iz p ros to ra in časa te r bi m ora la o v re d n o tit i v logo in pom en vsakega posam eznega po java alr sk lopa po javov v n jihov i soodv isnos ti. V svo jih p ro uč itvah je geogra fija s ice r upošteva la tem e ljne d ia le k tičn e zakone,- o m edsebojn i povezanosti in od ­ v isn o s ti po javov, o s ta lnem sp re m in ja n ju m aterije , o kva n tita tiv n ih in kva lita tivn ih sprem em bah te r o borb i nasp ro tij, la s tn ih vsakem u po javu, ko t vzroku g iban ja oz irom a sp rem in jan ja po javov, vendar je b ila a p lika c ija teh spoznan j v znanstven i m e tod ik i in praksi' pogostom a prem alo jasno oprede ljena in uve ljav ljena . II. D anašn je s ta n je s lovenske g e o g ra fije je rezu lta t n jenega razm erom a k ra tkega , toda iz redno ž ivahnega razvo ja , ki mu je že pred d rugo vo jno zastavi'1 tem e lje p ro f. A n ton M e l i k . N jegovo de lo in de lo n jegovih sode lavcev je z la s ti m očno razm ahn ilo geom orfo loška raz iskovan ja S loven ije , s posebn im pouda rkom na A lpah in naših k rašk ih te r p o lk ra šk ih p o kra jinah . Še posebej je b ila v geom orfo- lošk ih p roučevan jih v osp red ju geneza pojavov. D rug predm et posebnega za n i­ m anja naših geogra fov so b ila km ečka nase lja in njPm p ripa d a jo če zem ljišče, pa tud i m estna nase lja , med katerim i- je L jub ljana m očno izstopa la . Z astav ljene so b ile še na loge o zam ejsk ih de lih S loven ije in o s lovenskem izse ljen iš tvu . Tud i zače tn i p roces i dea g ra riza c ije in u rb a n iza c ije v S loven iji so p rite g n ili po­ zo rn o s t geogra fov in so h k ra ti opozarja li na po trebo po p roučevan ju a k tua ln ih prob lem ov, ki jim sodobna g eogra fija m ora s led iti. M edn je sod ijo predvsem š tu d ije soc ia ln e p ro b le m a tike p reb iva ls tva in s lovensk ih pok ra jin , ka r p reds tav lja nepo­ s redno p rizadevan je po č im 1 večjem p rispevku k ana liz i a k tu a ln ih d ružbeno ­ g ospodarsk ih p rob lem ov S loven ije . P redvo jn i G eogra fsk i ve s tn ik in v neka te rih d rug ih rev ijah ob ja v lje n e š tu d ije so b ile og leda lo p rizadevan j ze lo a k tivn e sku ­ p ine geogra fov. R ezu lta t in tenz ivnega o rgan iz iranega z n a n s tve n o ra z isko va ln e g a dela p redvo jne s lovenske g e o g ra fije pa sta dve kn jig i p rvega sp lošnega dela M e likove S loven ije , ki sta še do lga povo jna le ta b ili skupa j s š tir im i, kasne je izdan im i reg io n a ln im i zvezki S loven ije osnovna tov rs tn a in fo rm a c ija geogra fom in d rug im za in te res iran im . Razvoj g e o g ra fije na lju b lja n s k i un ive rz i in na S lovenskem sp loh po letu 1945 lahko razde lim o na dve obdob ji. M ejo med n jim a pom eni le to 1961, ko je b il u n ive rz ite tn i odde lek za- g e o g ra fijo uvrščen v o k v ir F ilozofske fa k u lte te in se je kad rovsko m očno o k re p il ( I l e š i č , 1969, 237). Prvo obdob je pom en i1 spoče tka nada ljevan je pred vo jn o zas tav ljenega raz iskova lnega dela, ki se je vseb insko p o g lo b ilo in š ir ilo na nova pod roč ja g eogra fije , po leg reg io n a ln o g e og ra fsk ih in geom orfo lošk ih še z la s ti na ag ra rn o geogra fijo . Nov š tu d ijs k i n a č rt le ta 1961 je b il zas tav ljen na m odern ih geogra fsk ih izhod išč ih , s ledeč d ružben im po trebam . Pred­ vsem pa je g eogra fija ko t ena na jm la jš ih med na c io n a ln im i vedam i dob ila us trez­ ne o rg a n iza c ijs ke in kad rovske pogoje za h itre jš i razm ah n jenega znanstveno- -raz iskova lnega dela še z u s ta n o v itv ijo In š titu ta za g e o g ra fijo univerze, ki se je p rid ru ž il že popre j us tanov ljenem u In š titu tu za ge o g ra fijo SAZU (sedaj im e­ novan G eogra fsk i in š titu t A n tona M elika) in In š titu t za raz iskovan je krasa SAZU v P osto jn i. V p rv ih dveh so še posebej zd ruž ili svo je znanstveno raz iskova lno de lo sode lavc i PZE, ta k ra tnega oddelka za g e o g ra fijo na F ilozo fsk i fa ku lte ti. S tem se ie znans tveno raz iskova lno delo, ka te rega o s rč je ie b ilo na un iverz i, m očno razm ahn ilo , vse b insko ra zš ir ilo in pog lob ilo . U sm erilo se ie m očno v p rob lem e ag ra rn e pokra jine , ozirom a p re o b likovan ja naše n a jvečkra t še m očno tra d ic io n a ln e podeže lske p o k ra jin e po d e a g ra r iza c iji1 in u rba n iza c iji. P roučevan je tra n s fo rm a c ije podeže lske p o k ra jin e se je postopom a vseb insko do p o ln ilo , po ­ g lo b ilo še na soc ia ln o popu lac ijske prob lem e, pod vp livom ka te rih so se vršHe na jm očne jše sprem em be tud i v zu n a n ji podobi našega podeželja. R aziskova lno de lo se je ra zš ir ilo še na druga pod roč ja soc ia ln e g eogra fije , p ros to rske p rob lem e p reobrazbe so c ia ln e s tru k tu re ne le na podeželju, tem več tu d i v m estih in tu r is t ič n ih pod roč jih . M očno se je na tem področ ju u ve lja v ilo o b ravnavan je p ros to rskega p reob likovan ja po vo d iln ih e lem en tih in de javn ik ih , nam esto k la ­ s ične kom p leksne reg iona lne sm eri ob ravnavan ja . Poleg š te v iln ih reg iona ln ih je treba om en iti š tu d ije sam o tn ih in nasp loh h ribovsk ih km etij, m est in m estn ih nase lij, u rban izac ije , krasa, ravn ikov in te ras, opekarn , s ledov p le is tocenske za ­ ledene losti, p e rig la c ia ln ih p rocesov te r ustreznega flu v ia ln e g a in flu v io g la c ia ln eg a nas ipan ja1. P odobno ko t že pred tem je s lovenska g eogra fija p ri svo jih raz isko ­ va ln ih m etodah na ra z ličn ih pod ro č jih s le d ilo na jnove jš im razvo jn im tokovom , vendar neko liko počasne je razvo ju m oderne te h no lo g ije znans tveno -raz iskova l- nega dela (k v a n tita t iv n im m etodam , m atem a tizac iji, fo to in te rp re ta c iji) , k je r smo v ve likem zaostanku . Enako ve lja tud i za ka rto g ra fijo . To za o s ta jan je je im elo ob nega tivn ih tud i p o z itivne pos led ice v tem , da te m etode n iso pos ta le same sebi nam en, ka r je b ilo ponekod d rugod p riso tno . R aziskova lne m etode, ki se po leg te o re tičn ih osnov, še p o se be j' v vsak dan bo lj razve jan i, obsežni in zah tevn i g e o g ra fiji, oz irom a v n jen ih posam eznih pod roč jih , še z las ti h itro raz­ v ija jo v na jbo lj razv itih gospoda rsk ih sred inah , ka r je povezano z in tenz ivn im i p ro s to rsk im i sprem em bam i, so b ile v naši g e o g ra fiji doka j zgodaj tem e ljito p riso tne . Že tra d ic io n a ln o tesn i s tik i z d rug im i geogra fsk im i in š titu c ija m i so se p o g lo b ili in de lom a s to p n jeva li z neposredn im skupn im preve rjan jem in razv i­ jan jem raz iskova lne m etodo log ije ob ko n k re tn ih raz iskavah. Sem sod i v prvi v rs ti d o lgo le tno sode lovan je z G eogra fsk im inštitu tom : Po ljske a kadem ije znanosti, z G eogra fsk im in š titu to m T ehn ične v isoke šo le in kasne je G ospodarsko ge o gra f­ sk im in š titu to m U niverze v M ünchnu, z G eogra fsk im in š titu to m un ive rze v Bu­ d im pešti in v B ra tis lav i, s lovensk im a raz iskova ln im a in š titu tom a v T rs tu in Ce­ lovcu, občasno pa tud i s š te v iln im i d ru g im i in š titu c ija m i. Te m etode so b ile več inom a k r it ič n o sp re je te in p rila go je n e p roučevan ju naših p ro s to rsk ih p ro b ­ lem ov. O tem je s tek la po lem ika v naš ih geogra fsk ih g la s ilih in v d rug ih sredstv ih javnega obveščan ja (S vetozar I l e š i č , ž a g a r , M. N a t e k ) , in je rezu ltira la v in tenzivnem tvo rnem sode lovan ju s lovensk ih geogra fov p ri ob liko va n ju , p re iz­ kušan ju in a p lik a c iji m e todo log ije p roučevan ja tra n s fo rm a c ije p o k ra jin e v zahodno in vzhodno evropsk ih deželah in de lom a tud i p ri povezovanju jugos lovansk ih geo­ g ra fsk ih p rizadevan j z m ednarodn im i, ka r je s lovenska g eogra fija še posebej za pod ro č ji soc ia ln e in ag ra rn e g e o g ra fije nedvom no z uspehom izvaja la. V f iz ič n i g e o g ra fiji je b ilo v ospred ju p roučevan je krasa ; le ta 1972 je izšla ce lo kraška te rm in o lo g ija in 1974. leta G am sova kn jiga Kras. Ob tem pa so bila v osp red ju še p roučevan ja pop lav, kva rta rn e geom orfogeneze in neka te rih re- ce n tn ih g eom orfo lošk ih procesov. Izšla je v rs ta reg io n a ln o geogra fsk ih učbenikov S ve tozarja I l e š i č a , Obča geogra fija , Uvod v g e o g ra fijo in Sodobn i svet, ki so vse v e liko pom en ile na sredn jih , v iš jih in v iso k ih s topn jah izobraževanja . To je tud i obdob je , ko se je g eogra fsko p roučevan je povsem usm erilo od po ­ dedovan ih sestav in fiz ičnega in družbenega oko lja k o b ravnavan ju recen tn ih po javov in p rocesov. S lovenska ge o g ra fija je v g lavnem v svo jem znanstvenem de lu sp re je la tem e ljna načela d ia le k tičn e ga in h is to ričnega m ate ria lizm a in ni s led ila d ru g im ide jn im tokovom . Res pa je, da je da ja la p rednos t em piričnem u in p rak tičn e m u raz iskovan ju m je ob tem, z redk im i iz jem am i, zanem arila razvoj znanstvene te o rije in p o g la b ljan je teo re tske m isli. P osled ice takšnega razvoja so se kaza le v do ločenem zasto ju geogra fske znanstvene m etod ike, v d rob ljen ju g e o g ra fije na raz ličn e veje, zanem arjan ju reg iona lnega v id ika in reg iona lne g eogra fije , tu d i v nek ritičn e m sp re jem an ju neka te rih d vom ljiv ih a li vsa j eno ­ s tra n s k ih zn ans tven ih te o rij in, nenazadnje , v do ločenem sam ozadovo ljs tvu in nezadostn i k r it ič n o s ti (n p r. p ri o b ja v lja n ju , p ri odda ji raz iskova ln ih n a lo g ). S pec ia lizac ija , ki se ji tu d i s lovenska g eogra fija ni m ogla izogn iti, se je vedno sooča la tu d i s p rob lem om kom p leksnos ti, s to p n jo kom p leksnos ti in z vsem i d ru g im i p rob lem i, povezan im i s tako s iln im razm ahom s troke sam e in raz­ vo jem predm eta n jenega p roučevan ja . Že v šestdese tih le tih o p rav ljene š tud ije posam eznih s lovensk ih p o k ra jin in nase lij so b ile p rob lem sko usm erjene, dovo lj m oderno zasnovane reg io n a ln e ana lize , Haloze, L ju tom ersko -o rm oške gorice . D ravsko polje , Kozjansko , B le jsk i kot, Boh in j, Š ko fja Loka, R evirska mesta, D ravska do lina . O sredn je S lovenske go rice , P tu jsko po lje , K oprsko P rim orje , Barje, G orn ja S av in jska do lina , p o k ra jin a med Snežn ikom in S lavn ikom pa še popre j P ohorsko Podravje itd . Predvsem pa je d ragocena M e š i č e v a re g io n a li­ zac ija SRS, ki ji tu d i čas d in a m ičn ih p ro s to rsk ih sprem em b ni zm an jša l v rednosti in p ra k tičn e upo rabnos ti. N a d a ljn ji razvo j s lovenske g eogra fske znanos ti pom eni v do ločenem sm islu ž ivahno v ren je in iska n je novih po ti v sm is lu n jenega uve lja v lja n ja v družb i in p ra ks i te r h k ra ti iskan ja n jene v loge v s is tem u znanos ti, še posebno za rad i n jene v loge m ostu med p riro d o s lo vn im i in d ružben im i vedam i. Nagel soc ioekonom sk i razvo j, ki ga je dož iv lja la naša ožja in š irša dom ovina v m rnu lih tr ide se tih le tih , je znova in s posebn im poudarkom postav il v ospred je geo gra fsk ih ob ravn a v raz lago odnosov med naravo in družbo. G eogra fija je temu p rob lem u že sk ra ja posveča la ve liko pozornosti, vendar pogosto preveč d e k la ­ ra tivn o . Ta u g o tov itev v do ločen i m eri ve lja tudi' za s lovensko g eogra fijo . Razen tega se je p ri ob ra vn a va n ju odnosov med' naravo in d ružbo v e lik o k ra t enos transko po u da rja lo le v logo na ravn ih zakonov (g e o g ra fsk i de term in izem a li geogra fsk i m a te r ia lize m ), oztrom a se je na ravne d e javn ike za p o s ta v lja lo in se je om ejeva lo zgo lj na in te rp re ta c ijo z d ružbenega v id ika (geog ra fsk i inde te rm in izem ). Ra­ zu m ljivo je, da ta kšn o enos tra n sko ob ravn a va n je teh odnosov n i b ilo v prid kom pleksnem u o b ra vn a va n ju d ružben ih ekonom skih p rob lem ov in h itr i p reobrazb i naših p o k ra jin , ki jih je gospoda rsk i razvo j pos tav il v osp red je bo lj ko t kda jko li pre j. Poleg tega so se ta ko na zn a n s tve n o ra z isko va ln e m ko t na pedagoškem in a p lika tivn e m pod roč ju p o ja v lja le tendence d u a lis tičn e ga tre tira n ja geogra fije , med d rug im tud i v R az iskova ln i skup n os ti S loven ije p ri fin a n s ira n ju raz iskova lnega dela, predvsem s s tra n i negeogra fov . Podobno se je v doka j o s tr i o b lik i ponov ilo p ri uv rščan ju g e o g ra fije v učno -vzgo jne usm eritve in p rog ram e v usm erjenem izobraževan ju , ko je b ila g eogra fija v skupn ih vzgo jno -izob raževa ln ih osnovah vk lju če n a sam o ko t d ružbos lovn i predm et. K ljub Mešičevemu k ritičn em u preg ledu oprav ljenega dela na področ ju reg io n a l­ nega p roučevan ja SV S loven ije , a p lik a c ije g e o g ra fije v praksi', n jene a firm a c ije v šo li te r o b is tvu in o tem e ljnem konceptu g e o g ra fije p ri nas za obdob je od le ta 1954 do 1978, ki ga je poda l na zbo rovan ju s lovensk ih geogra fov v M aribo ru ( I l e š i č , 1979), s led im o tud i v sedem desetih le tih nada ljn jem u razm ahu s lo ­ venske geogra fije . O b tem pa vendarle be lež im o neka te re raz like v p rim e rjav i s p re jšn jim obdobjem . N edvom no sta se v znanstveno -raz iskova lnem delu o ja ča li nače li fu n k c io n a ln o s ti in geogra fskega procesa, ze lo m očno sta s to p ili v ospred je tu d i v fiz ič n i g e o g ra fiji, na jbo lj p ri p roučevan ju va rs tva oko lja in n jegove v a lo ­ r iza c ije te r na ravn ih ka ta s tro f. N edvom no je to tu d i1 posled ica iz redno h itrih sprem em b v naši p ro s to rsk i s tva rn o s ti in s tem povezana povečana ap lika tivn a fu n k c ija g eogra fije . Od tod še večja spec ia liza c ija , uva jan je novih raz iskova ln ih m etod in tehn ik , in te rd is c ip lin a rn o s t te r d o neke m ere tud i kom p leksne jš i p ris to p k o b ra vnavan ju p rob lem ov in reg iona ln ih enot. Med pod roč ji, ki so zabe lež ila obču ten po rast svo jega znanstveno -raz isko - va lnega dela so nedvom no: dem ogeogra fska p rob le m a tika v S loven iji, m ig rac ije S lovencev na začasno de lo v evropske dežele te r izse ljevan je v Kanado, dem o­ geogra fska in s tem povezana so c ia lnogeog ra fska p rob lem a tika zam ejsk ih S lo ­ vencev te r z M adžari pose ljen ih obm očij v P rekm urju , p rob le m a tika ce n tra ln ih nase lij, vp livn ih obm oč ij mest, so c ia ln ih p rob lem ov v m estih , u rban izac ije , reg io n a ­ lizac ije , p rob lem a tika razvo jne za os ta los ti obm e jn ih obm očij, in d u s tria liza c ija S lo ­ ven ije in Ju g o s la v ije te r neka te ra d ruga pod roč ja ekonom ske geogra fije , neka te ri posebn i ag ra rn o ge o g ra fsk i p rob lem i, k raška h id ro log ija , pop lave, h id rogeog ra fska p rob lem a tika itd. T o je obdobje , ko se je m ed d isc ip lin a rn o p re p le ta n je m očno razm ahn ilo , p ri čem er je b ila geogra fija še posebej p rizade ta . Ne le da so zgora j navedene usm eritve vod ile zan im an je geogra fov in n jihovo de lovno področ je na m ejna pod roč ja d rug ih s trok , še bo lj so se d ruge s troke lo tile d o tle j bo lj a li m an j sam o geogra fske p rob lem a tike (soc io lo g ija , ekonom ija , e tno log ija , u rban izem , zgodovina). Z a to se je ob nedvom no p lodnem geogra fskem delu up rav ičeno od p i­ ra la ce la vrs ta vp rašan j in pom is lekov o de lovnem področ ju in p redm etu geogra fije . S očasno pa je geogra fija na š te v iln ih pod roč jih , k je r je deset le t popre j b ila v o d iln i p roučeva lec, dob ila niz konku ren tov , predvsem v že zgora j om en jen ih s tro ­ kah. Z a to se p rav v zadnjem času jav lja m nen je o reg io n a ln i ana liz i ko t p r i­ m arnem predm etu geogra fskega proučevan ja . Lep p rim er ho ten ja po kom p leks­ nejšem p ris to p u je nekaj poskusov ek ipnega raz iskovan ja , P rekm urja 1956. leta, D o len jske 1960. le ta, V og la jn sko -so te lske p o k ra jin e 1973. le ta, ka r se je potem še dva k ra t ponov ilo , le ta 1975 v Posočju in de lom a 1978. le ta v m aribo rsk i reg iji. N ada ljevan je tega je zače tek kom pleksnega p roučevan ja G oren jske . K ončno kaže v tem okv iru da ti še posebno m esto p rip ra v i A tlasa SR S loven ije , ko t kom ­ p leksnega p rikaza našega ž iv ljen jskega p ros to ra in n a črtovane m on o g ra fije S lo ­ venije . A tla s SR S loven ije je v več ko t desetih le tih svo jega n a s ta jan ja zajel š tev ilne e lem ente, k i so jih s lovensk i geogra fi in d rug i raz iskova lc i podrobne je p ro u č ili. P rip rav ljen ih je več ko t tr i č e trtin e ka rt in podan i so vsi teh n ično -o rg a - n iza c ijs k i pogo ji za p riče te k izda jan ja A tlasa . To so h k ra ti tud i akc ije , ki so na podobn ih te o re tičn ih osnovah a k tiv ira le in zd ruž ile p ri raz iskova lnem delu več ino s lovenskega geogra fskega raz iskova lnega po tenc ia la . 1 1 1. U gotov im o lahko, da se je s lovensko g eogra fsko znans tveno -raz iskova lno delo m očno pog lob ljeno usm erilo na več je š tev ilo p o d ro č ij g e o g ra fije ko t kda jko li popre j, b o d is i s pod roč ja fiz ičn e ko t s pod roč ja družbene geogra fije . Nedvom no so k tem u ve liko p rispeva li tud i v nepedagoški p raks i zapos len i1 geogra fi, še z las ti v reg iona lnem p la n ira n ju , v tu rizm u in v s ta tis t ik i, š e vedno pa je nekaj pod roč ij p rem alo vk lju če n ih v naše geo g ra fsko p roučevan je , a li pa se jih sko ra j še nism o d o takn ili. T o likšen vseb insk i razm ah s troke s ili raz iskova lce v vse m očnejšo, bo lj a li m an j uspešno usm eritev (sp e c ia liz a c ijo ) ki os tane geogra fskem u jedru b liž ja a li bo lj k o n k re tn o rečeno geogra fska teda j, ko osve tlju je vse t is te b is tvene d e javn ike p ro s to rske s tva rn o s ti, ki vp liva jo na p roučevan i po jav. To ohran ja p ri vse j usm erjenos ti ven d arle kom pleksen in reg iona len p ris top , ka r je tud i s ice r b is tvo geogra fije , ki ji da je n jeno fu n k c ijs k o težo v s is tem u znanos ti in v njeni vsakdan ji upo rabn i v red n o s ti. Po tem se g eogra fija tud i loč i od d rug ih znanosti, po tem ji tud i p ripada m esto v n je n i upo rabnos ti. T ip ičen p rim e r je njena fu n kc ija v s is tem u izobraževan ja , k je r ko t nac iona lna veda kom p leksno raz laga p ros to rske po jave v S loven iji in Ju g o s la v iji te r prispeva tu d i k razum evan ju soc io -eokonom sk ih in d rug ih po javov in p rocesov. IV. Poleg m očno poudarjenega nac iona lnega znača ja , ki izhaja iz n jene vsebine, je b ila s lovenska g eogra fija vedno m očno povezana z m nogo š irš im prosto rom . G re predvsem za in tenz ivno sp re m lja n je raz iskova ln ih dosežkov, še posebej novih m e todo lošk ih p ris to p o v dom a in v tu jin i. To za n im an je s lovenske g e o g ra fije in že lja po enakop ravne jšem vk lju če va n ju v m ednarodno geo g ra fsko raz iskova lno delo, ki je sprva s lone lo le na redkih posam ezn ik ih , se je v šestdese tih in sedem ­ dese tih le tih m očno razm ahn ilo ; od š te v iln ih k r it ič n ih p rispevkov S vetozarja I l e š i č a o nače ln ih geo gra fsk ih p rob lem ih na sp loh in o v lo g i s lovenske ge o g ra fije v š iršem geogra fskem krogu, pa do d iskus ij o soc ia ln o g eo g ra fsk ih p roučevan jih podeže lja in še posebej ag ra rn e izrabe ta l te r k r it ič n ih p rem o trivan j o um estnosti uporabe tu jih raz iskova ln ih m etod v našem sam oupravnem s o c ia li­ s tičnem s is tem u. V k ljuče va n je v m ednarodno zas tav ljena snovan ja m e todo log ije geogra fskega raz iskova lnega dela na n jen ih raz ličn ih pod ro č jih je b ilo ko ris tno , a k tivn o in do do ločene m ere obo jes transko . Pom em bno je b ilo sode lovan je pri p roučevan ju krasa, k raške h id ro g ra fije in še posebej k raške ko roz ije te r tra n s fo r­ m ac ije podeže lja . Vse to je vzpodbud ilo zan im an je za p rob lem e in dosežke s lo ­ venske g e o g ra fije tud i v m ednarodn ih krog ih . To se kaže tud i v v rs ti p rispevkov, o b jav ljen ih v nem škem , ang leškem , po ljskem , m adžarskem , ita lija n ske m in v d rug ih jez ik ih , še z las ti s pod ro č ja ag ra rne in soc ia lne geogra fije , neka te re pu b lika c ije pa so v ce lo ti a li v ve likem delu posvečene p rispevkom s lovensk ih geogra fov, med d rug im tud i v zb o rn ik ih m ed in š titu tsk ih a li m eddržavn ih s im pozijev. Prav ti s im poz iji (s lovensko -h rvašk i, s lo ve n sko -ita lija n sk i, jug o s lo va nsko -p o ljsk i te r In š titu ta za geo­ g ra fijo un ive rze z geogra fsk im i' in š titu t i v M ünchnu in F ra n k fu rtu ) so p o trd ili š iro k znans tven i pom en to v rs tnega s trokovnega kom u n ic ira n ja , om ogoč ili ne­ posredno k o n fro n ta c ijo o posam ezn ih vseb insk ih p o d ro č jih in vsa j do neke mere op ra v ili doka j š iro ko d ružbeno pom em bno v logo a firm a c ije našega p ros to ra na znanstven ih osnovah izven naših meja. M orda je med tem i akc ija m i na jbo lj tip ičen m ed inš titu tsk i' te rensk i sem ina r v M akedon iji, ko so sode lavc i1 G eogra fske fa k u lte te iz Skop ja , G ospodarsko -geogra fskega in š titu ta iz M ünchna te r In š titu ta za g e o g ra fijo un iverze v L jub lja n i, PZE na F ilozofsk i fa k u lte ti in PA v M aribo ru raz iskova li O h ridsko k o tlin o in rezu lta te o b ja v ili v nem škem , uvodne besede pa tud i v m akedonskem in s lovenskem jez iku v re v iji M ünchner S tud ien zu r Socia l und W irtscha ftsg e o g ra p h ie , št. 20, I. 1980. Vse to je med d rug im nedvom no p rispeva lo k o b je k tivn i p re d s ta v itv i S loven ije in n jen ih reg ij te r naših p ros to rsk ih prob lem ov ožji in š irš i sve tovn i javnos ti. To vk lju če va n je v m ednarodne geogra fske tokove je p rip e lja lo k nam š te v iln e m la jše tu je geogra fe na n a da ljn je usposab­ ljan je , ka r je prav tako im e lo poz itiven odm ev. Ob vse š tev ilne jš i a k tiv n i udeležbi s lovensk ih geogra fov na raznih m ednarodn ih geogra fsk ih m an ifes tac ijah sm o prav s lovensk i geogra fi o rg a n iz ira li več s im poz ijev z udeležbo ju g o s lovansk ih in tu jih m ednarodno p riznan ih s troko vn ja ko v . P odčrta ti je treba še pri nas o rgan iz irane s im poz ije o u rb a n i g e o g ra fiji, o tu rizm u in reg iona lnem p la n ira n ju , m ednarodn i spe leo lošk i kongres, zasedan je kom is ije M ednarodne g eogra fske un ije o ag ra rn i tip o lo g iji in s im poz ij o p rekm ejnem tu rizm u . O bo jes transka potreba po m ed­ narodnem povezovanju je p ripe lja la do izda je zbo rn ika G eograph ica S loven ica, ki p rinaša obsežne povze tke v tu jem jeziku. V. Če sm o še pred le ti pogosto razm iš lja li o doka j m očno p riso tnem dua lizm u, o p re tira n i razlik? med f iz ič n o in d ružbeno g eogra fijo , med d rug im tud i zarad i n jene de litve med na ravos lovne in d ružbos lovne vede, nas sp re m in ja n je ob jekta našega proučevan ja (p o k ra jin e ) in sp lošna tendenca geogra fskega proučevan ja vse bo lj s ili h kom p leksne jšem u in s in te tičn em u p ris topu . To je tu d i na jbo lj a v te n tičn a ob lika geogra fskega p ris topa v sk lopu d rug ih s trok . Tako v fiz ičn i ko t d ružben i a li so c ia ln i g e o g ra fiji v osp red je spada joč i p ro ­ s to rsk i prob lem i s ilijo k povezanem u o b ravnavan ju vseh e lem entov v ko n k re t­ nem p ros to rskem kom pleksu , čeprav smo se te j težn ji in bolj zap le ten i poti m ars ikda j izog iba li. Kot na jbo lj kom p leksen geogra fsk i prob lem vse kako r izstopa p roučevan je č lovekovega oko lja , ki se ga p a rc ia ln o s ice r lo te va jo š te v iln e stroke , kom pleksno pa sam o g eogra fija . A k tivn o raz iskova lno delo na tem pod roč ju je v s lovenski g e o g ra fiji doka j p riso tn o , žal še vedno le ko t so p o tn ik os ta lim raz iskova ln im prob lem om , toda z d o ka jšn jim uspehom teda j, ko je treba o ko lje de jansko o sve tliti z vseh p rob lem sk ih aspektov. Z a to ni s luča jn o a k tivn o de lovan je vseh s lovensk ih g eogra fsk ih in š titu c ij na tem pod roč ju . In š titu t za g e o g ra fijo un iverze in PZE sode lu je ta p r i de lu posam eznih p o dkom is ij K om is ije za č lovekovo oko lje p ri SEV. Pri SAZU pa je b il us tanov ljen Svet za va rs tvo č lovekovega oko lja . V išek tega sode lovan ja je b il vsekako r m ednarodn i geogra fsk i s im poz ij o p rob lem ih č lovekovega oko lja 1978. le ta v Celju, V e len ju in Kopru, ki je b il h k ra ti srečan je zgo ra j om en jene p odkom is ije (G eog raph ica S loven ica 9>. P odobno izstopa potreba po reg iona ln o -g e o g ra fsk ih p roučevan jih S loven ije , Jugos lav ije , pa tud i d rug ih b ližn jih in d a ljn jih dežel, s ka te rim i sm o neposredno izredno tesno povezan i, a jih p ra v s kom pleksnega v id ika prem alo poznam o. V zadn jih le tih je vedno več g lasov o k riz i reg iona lne geogra fije , ne sam o p ri nas, tem več v vse j Ju g o s la v iji in d rugod. M e todo loško je m očno s ta g n ira la , je brez pravega m odernega koncepta in je za n jo med geogra fi vedno m anj zan im an ja . V za d n jih le tih im am o sam o neka j k ra jš ih kom p leksn ih reg iona ln o -g e o g ra fsk ih o risov, p riobčen ih v G eogra fskem obzorn iku , ki pa zope t ne pom en ijo nekih več jih in am b ic iozne jš ih posegov na to pod roč je . G eogra fsk i p rikaz i SFR Ju g o ­ slav ije , ki so v za d n jiti le tih izš li v d rug ih repub likah pa pom en ijo v b is tvu samo do neke m ere vseb insko no ve la c ijo n jihov ih p redhodn ikov. V končn i konsekvenc i se vse to rezu ltira p ri pouku reg iona lne g e o g ra fije na vseh s topn jah šol. M an jka jo nam tud i m oderno zasnovane m o n o g ra fije posam eznih de lov S loven ije , še vedno pa n im am o n iti zasnovane g eogra fske m on o g ra fije S loven ije in so za p rip ravo n jene m etodo log ije b ili s to rje n i še le p rv i ko rak i. Obseg in zap le tenos t p ro s to rske p ro b le m a tike zahteva ek ipno proučevan je , ki se zelo k o ris tn o rezu ltira tud i v vse večjem povezovan ju pedagoškega in znans tveno -raz iskova lnega dela. V k ljuče va n je š tud en to v v z n a n s tv e n o ra z is k o v a ln o de lo je om ogoč ilo rea lizac ijo neka te rih nalog, h k ra ti pa je abso lven tom g e o g ra fije om ogoč ilo neposredno uspo­ sa b ljan je za o p ra v lja n je de lovn ih na log izven pedagoške prakse. Ne sm em o nam reč p rezre ti om em be vrednega in vedno večjega deleža geogra fov v š te v iln ih s fe rah našega d ružbeno-gospodarskega ž iv ljen ja , p redvsem pa v tis tih in š titu tih in ustanovah, k i snu je jo svo je d e lo in te rd isc ip lin a rn o , ko t so zavod i za u rban izem in reg io n a ln o p ro s to rsko p lan iran je , va rs tvo oko lja , p roučevan je krasa, na m e­ todo loškem , h id ro loškem 'm s ta tis tičn e m zavodu. Z arad i p o tre b učno-vzgo jnega in raz iskova lnega dela se je v zadn jem času p o sve tilo več pozo rnos ti razvo ju tako im enovan ih raz iskova ln ih in fra s tru k tu r , predvsem k n jižn ice na F ilozo fsk i fa ku lte ti, d o ku m e n ta c ijs ko -in fo rm a tivn e službe, fiz ičn o -g e o g ra fske g a la b o ra to rija , k a rto g ra f­ ske zb irke , ra zš irilo se je izda jan je znans tven ih in in fo rm a tivn ih pu b lika c ij. Med s ledn jim i je treba posebej izp o s ta v iti os redn je zn a ns tveno g la s ilo s lovensk ih geogra ­ fov G eogra fsk i ve s tn ik te r G eogra fsk i zbo rn ik , g la s ilo G eogra fskega in š titu ta A n tona M elika SAZU. VI. Ob nedvom no skokov item razvo ju s lovenske geogra fije , ki je v državnem ob­ segu na neka te rih p o d ro č jih b ila tre tira n a ce lo ko t geogra fska šo la (a g ra rn a g eogra fija , tran sm o rm a c ija podeželja, neka te re d ruge veje soc ia ln e geogra fije , g eogra fija k rasa ) so neka te ra področ ja zaosta la v svojem razvo ju a li sp loh niso b ila de ležna več je pozo rnosti. M im o reg iona lne g e o g ra fije je vseb inska usm erjenost na pod roč ju raz iskova l­ nega dela odv isna od usm erjenos ti posam eznih raz iskova lcev, oz irom a posam eznih raz iskova ln ih ustanov v okv iru n jihove de litve dela. že om en jenem u pom an jkan ju raz iskova lnega p o tenc ia la in p rem a jhn i p riso tn o s ti g e o g ra fije na pod roč ju p ro u ­ čevan ja o ko lja se p rid ru žu je jo še druga, po leg nove jš ih tud i trad ic io n a ln a pod­ roč ja geogra fskega p roučevan ja ko t so: g e o g ra fija tu rizm a, g eogra fija nase lij, ki so s ice r de lom a že v rs to le t tud i uspešno vk ljučena v raz iskovan je tra n s fo rm a c ije podeželja, g e o g ra fija u rban ih nase lij, neka te ri a g ra rn o -g e o g ra fsk i p rob lem i, b iogeo- g ra fija , neka te ra pod roč ja ekonom ske g eogra fije , še posebej reg iona lne ekonom ske geogra fije , neka te rih pod roč ij p o lit ič n e g eogra fije , neka te ra pod roč ja fu n kc ijs ke fiz ičn e g eogra fije , g e o g ra fije sosedn jih dežel, dežel v razvo ju , A lp in d rugega. To je še izredno ve liko ne raz iskan ih p rob lem sk ih pod roč ij, ki se pred g e o g ra fijo za ­ s ta v lja jo z vso svo jo a k tu a ln o s tjo in kom p leksnostjo . V sekakor sod ijo med de­ fic ita rn a področ ja na prvem m estu že ve čk ra t om en jen i te o re tičn i p rob lem i geo­ g ra fije , po ka te rih se z izredno h itrim razvo jem stroke , z vse h itre jšo a p lika c ijo ge o g ra fije in n jeno družbeno pom em bnostjo te r z vse bo lj p riso tn im b risan jem trdn e jš ih meja med posam eznim i s trokam i in s tem povezanim poseganjem d rug ih s tro k na de lovna področ ja geogra fije , kaže ce lo povečana po treba . Svoj čas žive zveze g eogra fije z d rug im i »sorodn im i« vedam i1 so zelo opešale, če tud i so pom e­ n ile takšne in te rd is c ip lin a rn e povezave izredno boga ten je znanstvene m is li in d ra ­ goceno m edsebojno k rit ik o . V sekakor pa to ni sam o posebnost s lovenske geo­ g ra fije , ki je v tem ce lo na bo ljšem v p rim e rjav i s po loža jem g e o g ra fije v d rug ih repub likah in pokra jinah . Čeprav je geogra fija oh ra n ila znača j nac iona lne vede in se je tem u v id iku posveča lo ve liko pozornosti, ka r še posebej ve lja za p o lit ičn o g e o g ra fske p rob lem e s lovenskega zam ejstva , je doka j opešala n jena, svo jčas ze lo razv ita izobraževa lna in osveščevalna v loga. To se ne kaže zgo lj v čeda lje redke jš ih »po ljudn ih geogra- fijah« , tem več tud i v d e g radac iji g eogra fije v usm erjen i s re d n ji šo li, k je r je o č itn o izgub ila to svo jo p rvob itn o fu n kc ijo . V m is lih n im am o nekakšn ih »nac iona ln ih« a li »nac iona lis tično« zasnovan ih geogra f ij, tem več sodobne, na m arks is tičn o an a ­ lizo o p rte reg iona lne geogra fije , ki- bi za in te re s ira le in še posebej m lad ino sezna­ n ja le s p riro d n im i in d ružben im i osnovam i te r z razvo jem S loven ije in Jugos lav ije (ozirom a n jun ih pokra jin ), in bi p rispeva le k poznavan ju in u trjevan ju eno tnos ti naše d ružbene skupnos ti. N orm a lno je, da se raz lično pod roč ja g e o g ra fije neena­ kom erno razv ija jo in da so neka te ra tud i m očno d e fic ita rn a , saj so se ob dom ala enaki kad rovsk i zasedbi v zadn jih dva jse tih le tih na loge v sam i s tro k i in potrebe v združenem delu m očno povečale. Predvsem se poznajo posled ice n e kon tinu irane kad rovske p o lit ik e na PZE, k je r je p riso tn a do ločena p razn ina med dvem a gene­ rac ijam a, ki odseva tud i s tan je v s tro k i sam i. č e dodam o k temu prem a jhno p rodornost, angaž iranost, m ob ilnost, zavze tost in p reve liko ob rem en jenost o b s to ­ ječ ih kadrov, še posebno na PZE, sm o našte li vsaj del de javn ikov, ki op rede lju je jo današn je s ta n je g e o g ra fije ko t s troke , v p raks i in v izobraževanju . VII. č e iz lušč im o vsaj m alo m ožnosti, ki jih iz zgo ra j navedenih raz logov s icer n ism o m og li rea liz ira ti, so pa p rvenstvena na loga g eogra fije in p rav posebej PZE za g e o g ra fijo na FF, bi b ile te p rvens tveno vzgo jno -izob raževa lnega znača ja , op rte na znans tveno-raz iskova lnem delu. Na dod ip lom skem štud iju g eogra fije so poleg vzgo je sredn ješo lsk ih u č ite lje v še večje po trebe in rea lne m ožnosti po ob likovan ju geogra fsk ih s tro ko vn ja ko v za delo v reg iona lnem p la n ira n ju , v tu rizm u in na p ro b ­ lem ih oko lja . Na teh treh pod roč jih je p rav g eogra fija prva vzga ja la kadre, v zadn jih le tih pa so tud i neka te re d ruge s troke o rg a n iz ira le tov rs ten š tud ij. M orda se od ­ p ira jo še večje m ožnosti za' is te sm eri na pod ip lom skem š tud iju , ka r p rav tako že o p ra v lja jo tud i d ruge stroke . V vseh treh p rim erih g re za iz raz ito in te rd isc ip lin a rn a področ ja , na ka te rih se je dosle j g eogra fija doka j uspešno uve ljav lja la , predvsem v sode lovan ju z u rban is ti, soc io log i, ekonom is ti, p o lito lo g i, dem ogra fi in d rug im i. Na is tih pod ro č jih s to jijo pred g e o g ra fijo ve like na loge tud i v znanstveno -raz iskova lnem delu. P rob lem ska kon fe renca ZK o v log i znanos ti v d ružb i je po- sam eznim s trokam oprede lila tis te naloge, ki so povezane s pospeševanjem druž benega razvo ja . Ob tem se geogra fi sreču jem o še posebno z vprašan jem razvo jn ih raz lik , ne razv itih obm oč ij in na d rug i s tran i s p re tiran im onesnaževanjem ž iv lje n j­ skega oko lja . P og lav itne na loge je navedel v zak lju čku svo je razprave R azm iš ljan ja o g e o g ra fiji Igo r V r i š e r v G V 1979 in jih na tem m estu ne bi kazalo ponav­ lja ti ( V r i š e r , 1979). Ne g lede na d e javnos t d rug ih s trok pa je po trebno v p r i­ hodn je h itre je sp re m lja ti p rob lem a tiko p ros to rskega razvo ja S loven ije in n jenih posam eznih delov. Ob vsem tem pa še vedno osta ja odp rto vp rašan je kom p leks­ nega reg iona lno geogra fskega prikaza vse S loven ije in n jenih posam eznih p o k ra ­ jin (enot). Potreba po tem stopa vsak dan bolj v ospred je . A tla s SR S loven ije , na ka te rem je oprav ljenega že ve liko dela, naj bi bil osnova novi m on o g ra fiji S lovenije , ki noj bi b ila v p riho d n je ena prvih nalog s lovenske geogra fije . U resn ičevan je zas tav ljen ih nalog in potreb, ki jih izobraževanje , združeno de lo in š irša d ružbena skupnos t po s tav lja jo pred g e o g ra fijo in so končno u re sn ič ­ ljive le s h itre jš im razvo jem s troke same, je v ve lik i m eri odv isno od večje angaži ranos ti na jš iršega kroga geogra fov in še bo ljše o rg a n iza c ije z n a n s tv e n o ra z is k o v a l­ nega dela, to pom eni več je n a č rtn o s ti, povezanosti in m edsebojnega sode lovan ja . Literatura G a m s I., 1977, R egiona lna geogra fija — vrh a li anahron izem m etod ične ge o g ra ­ fije . G eogra fsk i obzo rn ik XXIV., št. 1— 2, 41— 45, L jub ljana. I l e š i č S., 1974, G eogra fija na razpo tjih . G eogra fsk i ves tn ik XLVI/1974, 3— 9, L jub ljana. I l e š i č S., 1979, M e todo lošk i p rob lem i sodobne geogra fije . Pogledi na geogra fijo , 139— 177, L jub ljana . I l e š i č S., 1979, Za reg iona lno kom p leksnos t v te o riji in praksi, Pogledi na geo­ g ra fijo . 180— 194, L jub ljana. I l e š i č S „ 1969, G eogra fija . Petdeset let s lovenske Univerze v L jub ljan i. 231— 242, L jub ljana. I l e š i č S., 1979, M is li o s lovensk i g e o g ra fiji med M aribo rom 1954 in M aribo rom 1978. M arib o rsko Podravje. 13— 20, M aribor. K l e m e n č i č V., 1976, O po loža ju s lovenske geogra fije . G eogra fsk i vestn ik XLVIII/1976, 3— 7, L jub ljana. M e d v e d J., 1974, O m arks is tičnem izobraževan ju pri pouku geogra fije . G eogra f­ ski obzo rn ik XXI., št. 2— 3, 1— 6, L jub ljana. P l u t D., 1978, D ia le k tičn i m ate ria lizem in va rs tvo oko lja . G eogra fsk i obzo rn ik XXV.. št. 1— 2, 13— 17, L jub ljana. V r i š e r I., 1975, Nove m eje geogra fije . G eogra fsk i ves tn ik XLVII/1975, 3— 9, L jub ­ ljana. V r i š e r I., 1979, R azm iš ljan ja o g e o g ra fiji. G eogra fsk i ves tn ik LI/1979, 83— 96, L jub ljana . SOME REFLECTIONS TO THE POSITION OF GEOGRAPHY IN SLOVENIA M irko P a k (S um m ary) The a rt ic le show s som e ch a ra c te r is tic s o f deve lopm ent and ac tua l s ta te of geography in S loven ia from sc ie n tif ica l, pedagog ica l and ap p lica b le po in t o f view w ith spec ia l regard to the deve lopm ent o f geography a t the U n ive rs ity o f L jub ljana. T hrough dynam ic deve lopm ent a fte r the W orld W ar II, geography in S lovenia passed over m orpho log ica l, fu n c tio n a l and p rocess iona l w ay o f inves tiga tion . The resu lts o f o rgan ized w o rk in the last 60 years correspond to the deve lopm ent of geography in o the r coun tries , p a rtic u la r ly a fte r 1961, when the D epartm en t o f G eography a t the Facu lty o f Le ttres extended its a c tiv ity very m uch, and new in s titu te o f geography a t the U n ive rs ity have been founded, w here the m a jo rity o f m em bers o f the D epartm en t o f G eography are ca rry in g ou t th e ir s c ie n tif ic w ork. There are, a lso, tw o o the r geograph ic ins titu tes : the In s titu te o f G eography, named »Anton M elik« and the In s titu te of C arst Research, both a t the S loven ian Academ y o f A rts and Sciences. In the last tw en ty years, the num ber o f researches increased and some new geograph ic prob lem s have been s tud ied m ore de ta iled , as tra n s fo rm a tio n o f rura l landscapes, u rban iza tion . M ore and m ore num erous reg iona l ana lys is had orien ted research w o rk to the s tudy o f se ttlem en ts o f m oun ta in areas, urban cen tres, as o f p la teaus and te rraces, trace s o f d iluv ia l g la c ie rs e tc. A spec ia l a tte n tio n have been paid to the s tudy o f ca rs t phenom enon, hum an eco logy, c a rs t h yd ro ­ logy, espec ia lly to ca rs t co ros ion , to som e econom ic -geog raph ica l and dem ograph i- cal p rob lem s etc. Fast so c io -econom ic deve lopm ent o f ou r co u n try pu t o u t researches o f re ­ la tio n s betw een na tu re and hum an soc ie ty . S om etim es the in fluence o f na ture on the evo lu tion o f hum an soc ie ty have been po in ted out in excessive m anner as in reverse course. The need o f e n tire ty o f researches o f S loven ian reg ions w as m ore and m ore evident. Som e e ffo rts w as m ade w ith team -w ork on som e cases, as Prekm urje , D o len jsko, K ozjansko, To lm insko , G oren jsko , the reg ion o f M aribo r and espec ia lly on ce n tra l a c tio n — A tlas o f SR o f S loven ia ; the f irs t m aps are ready to be p rin ted a fte r w ork, las ting ten years. A s trong trend o f spec ia liza tion o f geograph ic research w o rk as the in tro d u c tio n o f new m ethods and tech n ics have to be underlined . G row ing needs o f know ledge o f reg iona l p rocesses and fa s t changes o f S loven ian landscape have d irec ted research ing w ork in to m ore deta iled s tudy o f m ore and m ore num erous prob lem s. The num ber o f sea rche rs increased, espec ia lly in the in s titu tio n s , con ce rn in g reg iona l p lan ing . In th is co n tex t a c lose co -ope ra tion between geographers in S loven ia and d iffe re n t g eograp fic in s titu tio n s in o the r co u n tr ie s are o f g rea t im portance , fo r exam ple w ith the Polish Academ y o f S ciences and w ith the G eograph ic in s titu te o f the U n ive rs ity o f M unich, espe­ c ia lly in sphere o f o rgan iza tio n o f sem inars, researches etc. C on ta c ts as ach ived m ethods have been tran sa c te d m any tim es to o th e r Yugoslav geograph ica l ce n ­ ters. Som e geograph ica l them es a re trea ted in s u ffic ie n t o r in ta c t a t a ll, fo r exam ple the econom ic p rob lem s in ag ra ria n geography, respective ly the econom ic- -geograph ica l them es a t a ll, p o lit ica l, m edica l geography, som e pa rts o f reg iona l and urban geography. Im po rta n t tasks o f S loven ian geography a re not de fined w ith tra c in g o f recen t s ta te of reg iona l processes on ly, but m ore and m ore w ith p ro g n o s tica tio n o f geograph ica l fea tu res. The m ost im p o rta n t spheres o f w ork a re reg iona l a n a ly ­ sis, p rob lem s o f hum an eco logy, tou rism , reg iona l p lan ing e tc. The need o f find - ind ou t g row ing com p lex ity o f reg iona l s tru c tu re g ives to the geography an im por­ ta n t p lace in the fram e o f in te rd is c ip lin a ry research. The m ost im p o rta n t task rem a ins p rin tin g o f the A tla s o f SR o f S loven ia and accom p lishm en t o f geo­ g raph ica l m onography o f S lovenia.