gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnisi jemane za celo leto 3 fl. 60 kr.,-za pol leta, 1 fl. 80 kr. za ćetert leta 90 kr posiljaoe po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za četert leta 1 fl. 16 kr. nov. dn. V i A ubijani v sredo oktobra 1802. Važna reč zastran čbelarstva * vemo Iz Vodic na Gorenskeni. Ljube )7 Novice" ! Ker Odgovor vrednistva. Iz srca radi Vam povemo, kar in Vam svetujemo, kar mislimo, da bi utegnilo pravo biti. večkrat veselje do čbelarstva, kakor potrebncga oddelka Da Vam c. kr. okrajna gosposka ni mogla druzega kmetijstva, nam priporočate, tudi vsaki cas rade kmetu v odgovora dati, je resnica, zakaj, kolikor je nam znano, ni stiski s previdnim podukom pomagate, naj tudi jez smem o čbelarstvu za krajnsko deželo nobene postave, in Vam potožiti, kako neka netečná sila vsako leto nam do- po druzih postavah zastran lastninstva se menda ta reč ne maco čbelorejo zatira , letos pa jo je, žalibog! skoraj malo dá razsoditi. Da pa je tudi za varstvo čbelarstva postave treba, nam kaže koroška dežela, (ako ni pod manj kakor popolnoma nam uničila. Bilo je za zjokati se, ko smo v trgatvi mnogo panjev deželo „Ober u. LTnterkarnten" razumljeno morebiti 5) Ober popolnoma praznih našli, v druzih pa komaj toliko strdi, da und Unterkrain", kar bi ne bilo prvikrat), za ktero cesarski bomo zamogli zarode s svojim čez zimo ohraniti. Vzrok dvorni ukaz (Hofdekret) od 30. junija leta 1796 zastran naše neugode pa je bila preobilnost ptujih čbel, ktere prepeljcvanja čbel iz zgornjega Koroškega v spodnji veleva vsako leto iz gornje gorenske doline v naš kraj na rejo v 5 oddelkih to-le : pripeljejo. Nekteri zmed naših ljudi, ki so se na ene gol-dinarje najemščine polaknili, so za sprejemo ptujih čbel sila prevelike čbelnjake za 2—300 panjev postavili, ter s tem 1. to je Za ptuje panjove naj se zbere najpripravniši kraj y 9 blizo ajdovega polja. 2. Ti p t u j i panjovi morajo od domaćih najmanj se obilne škode svojih domačinov udeležili. Naj molčim, čet rt ure saksebi biti, ali pa celó pol ure, če se ptuje koliki ogenj sovraštva je taka brezvestna samopridnost v čbele postavijo na kako višavo čez domače hiše. soseski užgala 5 kteri ne bode poprej ugasnil, dokler se nam saj previdna mera postavno ne odloči: koliko ptujih Smarnu, odpeljejo naj se zadnji čas en dan po malem 3. Pripeljejo naj se ptuje čbele prvi dan po vélikem čbel naj bi se smelo v tako malo okolico, kakor je nasa, Hmaintf. sprejemati, da bi domače preveč ne trpele. Letos je prišlo 4. lia komaj pol ure okrožne daljave okoli petnajst sto pa- panjev, njev ptujih čbel, tedaj že samo teh več panjev, kakor primei V eni okolici ne sme biti preveliko število ptujih ampak razdeliti se morajo po več krajih. Za tako no razpostavo panjev mora c. k. gosposka takrat se je na tem prostoru mernikov ajde posejalo. Ako v se pri skrbeti, če bi se ptuji cbelarj lep stavim, kar se je dopricalo, da je eden zmed ptujih gospo- niki ajdovega polja, ki imajo prav darjev, kteri je okoli poldrugi sto panjev imel tukaj na reji, za rejo čbel terjati. ne porazumeli z last-tudi nekoliko placila se nalašč s poklado omotljive paše svoje , čbele na rop po- 5 šiljal, in jih v ta namen devet dni dalje, kakor so ajdo od- je treba, brale. Da se vse to zgodi, ni hotel odpeljati. Vsak zveden iz tega zamore raz- pogledat tud da kresijskih S naj komisarji okrajnih, pa če posk sami grejo v take kraje idij y viditi: kolika škoda se je nam domaćim, ki smo pošteno Tako se kako in kaj. ta postava , že 66 let stara za deželo ravnali, godila. Naši panjevi so sploh po 2 funta na dan koroško. Ve bi tud P nas velj bi nam bilo V ze množico pešali in še svojo dnevom hujše klanje menda kot pri pomočki zoper to so se kazali nezmožni. zgubljevali, ker bilo je dan za dokaj poma y če bi se ji prid jal še kak drug do „Solferini", in vsi pri- stavek zastran takega roparstva, o kterem se more do do Vsi domaći čbe brega kazat 5 da s» je lastnik ptujih čbel kriv, bi menda larji smo žalovali, samo ptujec se je v pest smejal in po taka postava zadostila vsem potřebám 53 gostivnicah ponašal: vse domaćim poropajo obširnih posestvih medu ne le nihče ne more mi nič, ako moje cbele Ce je res taka, in ako na svojih Ker je čbelarstvo na Krajnsk odnekdaj imeniten nič za prodaj, temveč se za stvo jemljejo prislužek mnogih ribe rr te podarjev, in ker postave v svoje var zajce m drugo divi v v « y je res treba božično povitico ne bomo imeli pravice pridelati, bo čbelo- da postava skrbi tudi za čbelarstvo rtja pri nas zaspala in moramo svoje čbele, ki so pa mi- roljubnišega in od roparskih, pri nas imenovanih „planink", ze Ali v rokah larj Zato Vam svetujemo to Snidite se sk b in posvetujte se o peterih oddelkih gori imenovane mnogo marljivišega plemena, vse podušiti. Tožili smo ustmeno svojo nesrećo dotični c. k. okrajni gosposki. postave: ali so tako pi ali pa da bi se kaj prem in kaj še dostavilo potrebnega pa določnega Tako izde ona je nekemu zmed naših odgovorila, da te reči lano osnovo izročite po naši km et ij ski d ru žb i slavnému nima. Ko na to v svoji kmečki priprostosti premišljujemo : d db v Ljublj ter jo prosite, naj ona kdo jo koli ima, se oglasi neki bravec „Novic" in reče 5? Znabiti nam bodo pravoljubne „Novice", ki si zmiraj le za srečni pospeh vseh ođdelkov kmetijstva prizadevajo, povedati vedile: ali se res po nob en i postavi tako njeg vsilenje ptujih rejnih čbel v škodo domaćih ne dá saj na pre vidno mero uravnati? pripomore, da pride taka postava na dan, pa ji razlozite kaj Vas je napotilo za njo pi 9 Deželni zbor gotovo ne skrb je, poma bo prezrl Vaše prošnje kmetijstvu na noge y ker Le to bi prav bilo, da ne odlašate reči predolg ampak jo k dovršite s svoji uasveti y saj d vseh In na to ponižno vprašanje prosi tudi v imenu vseh Svetih domaćih čbelarjev za blag ovoljni odgovor Juri Jereb, kmet in čbelar. 342 Kupčijsko Leta 1767 je Jakob Hargreaves , tesár v Blakhurnu, Bombaž (pavola), njegova obrtnija in cena boni bažastega blaga. Spisal V. C. Župan. (Dalje.) bistra glava ? znajdel tako imenovano „Johanco predico" (spinning Jenny). Sprva ni ta mašina nic druzega opra vila, kakor da je 8 nitk tako lahko spredla kakor eno kmali pa se je ta mašina tako popravila , da je vsak otrok lahko ž njo dělal in je 80 do 120 vřeten vrtila. Vendar Bombaž iz južne Amerike presega na vsako stran je ta mašina bila le za izdelovanje bombaževega votka ^m H MHlH ■■■■■^■íttlttMH ■■ÉH bombaž iz jutrove Indije; zato je pa ta tudi dokaj cenejsi pripravna, pa preje ni mogla tako moćne izdelavati od une. Lastnosti dobrega bombaža so poglavitne le-te: da bi bila za osuutek. je lepo bel pa čist. dolg j svili (židi) podoben ? močán Toda nova znajdba statev (spinning tanek in frame) je to popolnoma zboljšala. Po tej osnovi je še le Rih. Arkwright napravil svojo imenitno predivno mašino. S tem, mislim, da sem častitim svojim bravcom od Z valarji presti, je bila cisto nova in krasna misel, in res bombaža ali prav za prav od rastline, ki nam bombaž daje, je težko reči, kaj bi člověk bolj občudoval: ali bistroum-toliko povedal, da imajo zapopadek o njem. Čeravno sem nost te znajdbe ali pa izvrstno delavnost te mašine. S letom že veliko svetá obhodil in vidil veliko dežel in kraljestev v Evropi, res, da nisem še zadcl na bombaževo polje, al kar sem o tej rastlini pisal , ki je nisem sam vidil na polji, izvira od zanesljivih mož, kterim jez tako ver- 1785 pa je privilegij Arkwrightov nehal. (Dal. pr.) Gospodarske skušnje. jamem, kakor lahko verjamete vi meni. Kai pa se tiče gom v svoji (Koliko snažnost pri molznih krava h zdá), kaže nam spet nova skušnja iz Tiroljskega. Neko kravo, bombaža sa m ega, imam jez ravno s tem bia kupčíi največ opraviti; zato sem popolnoma zveden o tej ki je bila vajena, da so jo vsaki dan dvakrat štrigljali in trgovini in lahko mi je veljavno besedo govorili o nji. krtačili, so za poskušnjo 14 dni štrigljati in krtačiti ue- In glejte! v tem času je imela za 11 bokalov mleka In tako prestopim k zgodoviuskemu popisu obrt nije ali izdelovanja različnega blagá iz bombaža. Slavni Mac-Culloch pravi, da zgodovina obrtnijske pridnosti nima na svetu skor bolj imenitne prikazni kakor je ta, ki nam jo kaže čudapolna hitra in mogočna povzdiga angležkega hali. manj kakor v poprejšnih 14 dneh, akoravno se ji ni med tem ne klaja prikrajšala, ne kaj druzega premenilo. trdi (Razlocek klaje pri molznih kra vah). Guenon , da mleko dobiva po ohrovtu nekak neprijeten okus, bombaževega obrtnijstva. Pred kakimi 50 leti po kore nj i postane grenkljato, po perji vinske trte je prijetno, pa se rado skisa in je malo masleno, po nemški V stala je ta obrtnija tako rekoč še na otročjih nogah m zdaj kakošeu velikan je! Lahko se reče ? da anglezka in turski detelji (lucerni in esparseti) je mastno in dežela je najbolj obogatéla po tem obrtnijstva. Bistre glave okusno, po repi je vodeno in bledó, po senu in dobri so znajdle mašine, ki delajo. — kapitali špekulativnih mož o ta v i mastno in dobro, po detelji s krompirjem in se z velikim pridom obračajo v to trgovino, in tisoč in otrobi zmešani je posebno dobro. L. Z. tisoč pridnih delavcov si služi kruh s to obrtnijo. Boga stvo ? Narodno-zgodovinski odlomki ki ga je bombaž naklonil angležki deželi, ji je dalo pred celim svetom mogočnost in veljavo; krepka v premoženji je prestala mnogo bojev na smrt in življenje, in mogoče ji je bilo, silne davke nositi, pod kterimi bi bili konec vzeli njih predniki, in kterih bi nobena druga dežela pre- Vani za sv. Metodjem še dalje dobili lastne višje pastirje; našati ne mogla. Iles! vece slave se mehaniška umet- pjsali so list do papeža Janeza IX., ki je še sedanji čas nost nikjer ni pridobila kakor ravno o obrtnijstva bomba- 8pomina vreden, če hoče kdo nekdanje razmere med Ger-ževine, ako še pomislimo, da ansrležka dežela. ktera mora i. V letu 900 se je zbralo nekaj nemških škofov v Solnogradu, ker jim ni bilo všeč, da so slovanski Mora- » mani in Slovani bolje spozuati. V tistem listu se med dru-po bombaž celili 5000 milj deleč hoditi, je po znajdbah g\m\ nahajajo sledeče besede, se mora razumeti, nasproti Hargreavesovih, Arkwrightovih, Cromptonovih, Cartwrigh- postavljene poglavarju cele kršanske cerkve: „Přišli so tovih in druzih prišla v stan, bombažasto blago z dobičkom kakor so sami oznanili, od Vaše straní trije škofje, Janez tudi v tište kraje nazaj proda jati, odkodar bombaž kupuje. y nadškof. Benedikt in Daniel, škofa, v deželo Slovanov ki * v.uvv '»»jv f,. , ^ -----------""J ti au s iv u i , ucntuirvi i u uamci, oivuia , v ucůciu r Nekdaj so si angležki tkavci , ki raztreseni po deželi ge klicejo Moravani, ktera je našim kraljem in nam pod stanujejo , prejo oskrbovali kakor koli so mogli, in tkano djana bila, tako v opravilu kršanske vere, kakor v dacii blago so potem kos za kosom na prodaj nosili, kakor hitro posveťnega premoženja. Zdaj je edina Pasavska škofija so ga izdelali. Leta 1760 pa se je ta obrtnija zasukala razdeljena v petero; zakaj ko so imenovani škofje prišli, so vse drugac. Od tega časa so začeli trgovci v Manšestru svoje opravnike po deželi pošiljati, da so s tkavci kontrakte posvetili enega nadškofa in tri poddružne škofe. Kršanstvo se je tištim Slovanom jelo studiti (namreč z nemško ne- naredili, jim bombaževo prejo ali pa sirov bombaž dajali, umljivo besedo oznanovano, slovensko so radi poslušali); kterega je tkavcova družina sama predla. Tako eo bajtice dacije našim kraljem niso hotli plačevati, z vojsko so se tkavcov postale tako rekoč male fabrike, kjer so otroci in uprli, in naš narod začeli napadati. Ker so jih pa naši sploh mlajši ljudje bombaž krampljali pa tudi pretili, oče kralji z orožjem zmagali in v sužuost djali, zatoraj so jih pa je tkal. Po tem takem ni bilo tkavcom več treba za to po lastni pravici za dacijne smeli imeti, in jih se smejo m skrbeti, odkod bojo bombaž kupovali ali kam boj o stkáno morajo ; in naj tisti hočejo ali nočejo, našemu kraljestvu blago prodajali ; za vae so jim trgovci skrbeli. * » In ravno to je neizrečeno povzdignilo bombaževo obrtnijo. Zakaj je gotovo, da en člověk ne more vsega, in kdor pravi, to da bodo podložni. Rodniki presvitlega našega kralja Ludevika so izhajali iz prekršanskega francozkega naroda; slovanski Moravani pa so prišli od malikovavcov in nevernikov. Uni je vse, je gotovo nič. Pri nas v Avstrii pa je večidel to so 8 cesarsko močjo povikšali rimsko državo, tisti pa to vse drugač; pri nas je fabrikant večidel ob enem tudi oblast zaničujejo, toraj morajo kaznovani biti itd." Ta list trgovec, in tako se * »odi, da je veckrat v kupcii napoti eo podpisali možje: Teotimar, nadškof Solnograški, Valdon, štacunarju, kteremu svoje blago prodaja, ker ga prodaja škof Frižinski, Erhenpald AjštatskiCaharija Sabijonski tudi vsakemu drugemu. Pa v pretres te napake se epušati (Briksenski), Tuton Rezenski in Rihar Pasavski. me ni tukaj volja, zato skočim spet na Augležko k bom baževi obrtnii. *) Tako je tudi naša sitarija v Stražišću in tam okoli osnovana. Vred. Vzemi kdo besedo: „ali hočejo ali nočejo, našemu kraljestvu bodo podložni'4 — saj je beseda , kakoršno današnje čase komaj najhuji nasprotniki slovenstva izustujejo. 2. Tako hudo so kdaj nemški škofje nasprotovali slo 343 vanskim; glej pa kdo, kako so v časti imeli prvaka nem- oživljali cveteče livade, zlatno klasje pšenično. Ne imenuje škega škofijstva. Sv. Bonifáci, mogunški nadskof, se steje se i mili mi bratje, Pomoravje zastonj: srbski raj! za aposteljna nemške zemlje; umri je leta 755 zavoljo Kdor vidil je grške Tempe ali je vsaj čul o njih , ta si oznanovanja svete vere pri neverskih Frizih. Vendar ta lahko nekoliko misli, kako je lepo Pomoravje. slavni škof do sedanjega časa ni bil obhajan po vseh nem- Al tisti čas, v kterega se bomo za nekoliko přestavili, ških škofijah; še le z listom papeža Pija IX. dneva 29. blagoslovljeni ta kraj ni bil tako krasen in mil kakor je marca 1855 je bilo izrečeno , naj se ta svetnik časti po vsi Nemčii. — Slovani pač niso bili tako nemarni in ne- zdaj. Vsa Srbija bila je zavita v morivno žalost in skrb. Leta 1804 zdihovala je še pod turskim jarmom i ali 1 da hvaležni za svoja aposteljna Cirila in Metoda ; s praznikom prav rečem, pod grozovitnostjo divjih bosniških spahij (tur teh svetnikov niso čakali leta 1855, pomnijo leto 894 ali ških posestnikov). Okrutnik Aganlia je takrat gospodoval v 895 ko je bil sv. Metod v grob djan na moravském Ve- Belem gradu s svojimi tovarši: Kučuk-Aliom, Moia-Jusufom lehradu . za začetek prazničnega obhajanja; in zdaj, ko in Fulie-Mehmedom. Njihovi janicari in bosniški spahije Nemci praznujejo pevske, strelske in borske shodě, se Slo- hodili so po Si bii od vaši do vaši, oskrunjevali cerkve, se vani pripravljajo obhajati tisocni g od prihoda sv. Cirila in polastovali posvećenih oblačil, pa z njimi kakor s plahtami pokrivali konje svoje. Srbské dekleta morale so kolikor je bilo moč nakinčane pred njimi igrati narodno kolo, nazadnje Eneido; tudi Nemci hočejo imeti svojo epopejo, namreč pa so jih po sili oskrunjevali in trpinčili in tako oskrunjene Metoda v njih deželo, ki se je zgodil leta 863. 3. Grki imajo svojo Ilijado in Odisejo, Latinci svojo „pesem o Nibelungih." Vse to prav; pa kdaj so se nemski podili nage v njih priproste pa cedne in poštene hišice. jezikoslovci v svoji učenosti toliko znašli, da štejejo pesem Ubijali so starasine in kmete in kar zaporedoma umorili naroda? V letu 1840 vsakega, kterega so mislili, da je Ijub narodu ali narod Z eno besedo , vsa Srbija bila je enaka morišču, o Nibelungih" za slavo nemškega je učeni Lachman to pesem prvikrat izdal s kritično pri njemu pravo ; zatoraj se popřej tudi v solah ni nič vedilo o tisti, na kterem so poturčeni dahije kakor morivci morili in klali zdaj pa se o nji trobi po vseh nemških pokrajnah v v ces i nedolžne žrtve kristjanske. Pa na vsem kristjanskem svetu naj se tudi drugi narodi učijo kulture iz grozovitih bitev, ga ni bilo cloveka, bi se bil oglasil proti njihovi grozo ki jih je nasprotovanje dveh nemških kraljičin vzročilo, in vitosti. Toda toliko nedolznih žrtev kri ni zastonj porosila kjer so se Nibelungi v krvi svojih bratov utopili. Ce in napojila srbské zemlje. imajo Slovani junaške pesmi 5 SO pa pesmi ne o bojih z V bratov8kimi narodi, temuč o vojskah z nekrsanskimi krvi žejnimi in roparskimi množicami, tatarskimi in turškimi. Tako krasnega dné, kakor smo gori opisali ga i šel je 4. mlad junak kraj hladne Morave ter je bistrih oči pregledal Toliko se govori med Nemci zoper narodno slo- gojzd, preden je šel va-nj, pa ravno tako preduhtal tudi vansko obleko ; s kakošno se pa ponašajo Nemci sami? vsako ravnico iu goré, ki jo zaslanjajo, preden je iz šepe-Der Frack und der Cilinder, das ist die deutsche Tracht!" tajočega 55 gostega Oho! frak u in grmja stopil na odprto polje. Široke iu v/»«* „X. v.., „cilinder", ki je oboje prišlo iz Francije! tamno-rujave hlače, z zlatom vdelana dolama kazala je, da Ko je francozkemu krojaču sukna zmanjkalo (menim, da ta junak je Srb; in crne brke njegove, dolgi, gosti pa koje pod rnizo nekaj padlo), je suknji prireza! škrice, in to drasti lasje, dolga puška — vedno pri roci. lepe podolgaste sloveči „frak". In ko je bila francozka prostost djana pištole za okrasenim pasom in bridki handžar med njimi na trde kopita, se tudi glava ni mogla več mehko in prosto vse to kazalo je živo podobo vrlega hajduka y to je enega nositi, mogla je pritl pod trdo pokrivalo 5 pod 55 cilinder". izmed tistih mož, ki so bili zmirom pripravljeni, da žrtvu Zdaj pa Nemec, kakor ima mnogo ptujih besed v govorici jejo življenje svoje za narod, za domovino, ter so ponoči za čisto domače, tako nosi tudi „cilinder" in nemško narodno obleko. Eno bi V se J5 frak u za in podnevi sekali in trebili dušmane Turke. kdo přistavil 5 tudi Zavije jo iz poti proti gori » V se nekaj tacega ptujega oklepa, to so kar zagleda nekaj ne-navadnega. Pripogne se in šine v visoko koruzo, ter tako na nogah ostaja „Kanonenstiefel", ki jih na Slovenskem nosi še tisti razred stopa kaj časa zmirom naprej in gleda tisto stvar. Hajduk med ljudstvom , ki se najbolj poganja za narodnost, venske hlače so široke dopetače, in škorna na mehkega usnja za dež in nogi Slo- ima bistro oko, in turski turban (turška kapa), ki ga je je iz opazil, da je tudi še bolj skřit v grmje in veje, hajdukovo sneg, drugač je čevelj čižma ? okó bi ga bilo zapazilo. 55 Kjer je turban, tam je gotovo tudi glava u SI če ne opanka; v taki obleki se clovek lahko in spodobno prehaja in giblje. Napete hlače so madžarske, malo spo- misli hajduk sam pri sebi — „in če tudi ne vidim vsega dobne, ker preveč kažejo vse člověkově ude; trdi kanoni telesa izza zelenega zavetja , je pa turban precej dobra na nogah V ^ pa so blezo tudi iz malo proste Francije domá, tarca za pusko. u 55 Tiček !" septal je tebe je brz drasri zraven so pa malo koristili za zdravje. slovenske obleke? za mošnjo, napuhnjeni za obnašo in kot ne opium tako ornamil, da se tako brezvarno potičeš Čmu tedaj v tem ne več lepe okoli Dobrinje ali si pri bulah (turskih ženah) zgubil zadnjo iskrico pameti?" — Přišel je bil že tako blizo, da 5. Kaj pa če kdo za šolo kako prav novo hoče ve bi bil lahko dosegel střel tarco. Na m eri, za m i ží v • sprozi glas razlega se in od diti. V nekem slovenskem kraji, kjer hočejo prav nemšku- puška poči, turban odletí in puškini tarski biti, so popřej v cerkvi le „Sveto" peli; zdaj jim pa bija po vsem Pomoravju. Nihče ni zaječal in se premaknil, Konec te kakor ne bi nikogar bilo v grmu. Vse je tiho, nihče se 55 Heilis" to ni bilo več prav; začeli so peti pesmi pa niso vedili več: „Verlass uns nicht, o Herr!" ne premakne v listju. Samo nekoliko odčesnjenih vejic za- tedaj so po starem zapeli: „Nikdar nas ne zapusti!" — šumělo je, ko so padle na tla, in nekoliko preplašenih tic Kar je preveč, je preveč tudi z nemškutarijo ; saj v cerkvi je urno zletelo hajduku nad glavo. ni potreba, da se sili slovenskemu ljudstvu. To je zloděj Lepoznansko polje. Noeaj§ki zmaj. Pripovest iz srbské vojske. y Zarko solnce obsevalo je srbsko zemljo. Kakor sjajni zamrrnra hajduk in se udari z roko po čelu. „Ej, Stojane, da bi ti očí izpadle, da drugo pot pusko nabiješ z njimi, in ne s kroglami, zato da vidiš bolje, ali je pod turbanom glava ali ne, in pod glavo živo teló!" biser iz zivega vira sipali so se žarki z njega po temenu glasovitih planin kablarskih in ovčarskih, odkodar so spu-šali se v lepo moravsko dolino , zlatili bistro reko Moravo, *) Ti trije, h kterim pristejemo tudi Vidaić-Alia, bili so bosniških spahij in janičarjev vodji. lier je sultan hotel nekake spremembe ustanoviti in stisniti njihove prava, so se spuntali in na svojo roko osvojili Beli grad. Najveće gorje bilo je kri-stjanom v Srbii, ko so se ti okrutniki puntali; zvali so se dahije. Pis. 34 Za tem uabije pusko, obesi jo na ranio in brez prejsne skrbnosti gré naravnost do turbana. » Tebe je kak bogatin imel na glavi cc reče in dvigne svileni, beli-rudeče-progasti turban, ogleduje drago kamenje, s kterim je bil okrášen. Te je mar gospodar ležé zgubil z glave, Važna knjiga. Ravno sada se tiska moja knjiga pod naslovom : y 3 A JE MHI nPABOIIIC caaejaiicKi, to je: uzajemna SLOVNICA ali MLUVMCA slavjanska. Ta slovnica prispodablja i sravniva jezik staroslav-janski, ruski, horvatsko-srbski, češki i poljski; po prilož-nosti se ozira take na jezik gorotansko-slovenski i bol-garski, na ugersko-slovenski i lužičko-srbski ; onda ustanovi sprevidi, da to ni jek; zato pohiti navzdol; in ko pride za ona povsuda takodjer slovničke izraze i slike uzajemne, to grm, glej! mu je pred očmi lepa vas v krilu gojzdnatih je, ktere su uže sada v istine, v djanji, de facto obične v cělom slavjanstvě ali barem v največjem njegovom děle. naše od Jadra Radjevine. *) ali so te zgubili junaški vitezi, kaj ? Naj bo, kar hoče, to dobro vem, da so tudi uaši bratje okoli Moravě čuli in razumeli glasove Pa se odpravi in radostno zakřičí v dolino : „Sloboda smrt dahijem! Hurra!" In od druge strani odjekne Smrt dahijem!" Stojan razloči glas in mu glas od stene: v bregov. m rù je dolina bila nekoliko širja in Morava vila se je Ona obsega zato v jednom celku šest slovnic. in tekla blize k vasi, tako da je bil ves ta predel res lep za okó. ťoda Stojan očeša ni unemala lepota naravna Ta slovnica je vrlo važna i osobito v sadajnoj době dobro došla: jer v jugosljvjanskih plemenih vlada v obče po književuoj slogi i uzajemnosti, odtuda tako živa želja • v zakaj v vasi bil je kreg in velik vns. ljudí hitelo je v dolino, gotovo jih je Stojanové puške pok Nekoliko oboroženih znameniti prinesci na jugoslavjansku akademiju: ta uzajemna slovnica pak kaže put, kaže cestu, po kojej možemo vzncmn bil Al ko zapazijo hajduka, obstanejo na sredi se dostati do književne sloge i uzajemnosti; isto tako ziva želja po književnoj uzajemnosti poti. Tudi Stojan postojí malo na te to pas za kterega je i po uzdělavanji materskoga bil obesel turban , zaviha crne brke in ponosno koraka jezika vlada take med Cehoslavjani, dokaz tomu, da se je uže pred več leti oglasilo, da bi se spisala knjiga „Brus jazyka v dolino n Pomozi Bog in sv. Mati Božj ta pozdi jih českého", koja bi kazala i svetovala, kako se ima česko Stojan ko se jim približa. Meni se zdí, da zdaj že more slavjanski jezik izobrazevati i uzdelavati: pri vas dober kristjan dobiti varnega stanovanja. „Peter pritomna uzajemna slovnica slavjanska, samo da Todorović! jez sem tvoj gost." ješče več, to je, kako se ima izobraževati i « uprav to razlaga razlaga jesce več to je ? kako se ima izobrazevati i uzdelavati y> Dobro došel, Stojan Čup odgovori Todorović. jezik ruski, horvatsko-srbski, češki i poljski, da bi koliko Sezeta si v roke, rokujeta se in poljubujeta na junaške moguće, lehko razumeli vsi književni Slavjani. Ko sta se po bratovsko poljub nejo se vsi skupaj v V ostalom hvaliti se mora slovnica jednom sama y ja vas. Nihče ne nadleguje gosta s popraševanjem, dokler ne macno brez pogrešek ne bude , pri tom nije niti tako na- . da bi se nadala vsěm vstreči: ale važna, koristna, duta pride pod streho in se ne odpocije. Pa, da je Stojan přisel, pripovedovalo se je po vsej vasi od ust do ust; vsaki mu prospěšná i polezna je vsakomu spisovatelju, i književniku se čudi, vsaki ga je bil vesel, vsaki z dobro došlico po- dravlja milega gosta. Stojan jim je bii stari znanec saj po imenu. slavjanskomu, budi on kterogakoli narečja ali plemena slav janskoga. Spisana je pismeni latinskimi v jeziku slovenskom uza Župan in vodja Peter Todorović povrnil se je nedavno jemnom, v takovom 5 kako ovi oglas, tako, da knjigu za po- v ruke vzeti iz Šumadije in od Kolubare , ter je pripovedoval svojim trebu razumi i ju može brez skrbi i ljudém o zmagah srbskih bratov v Jadru in Radjevini; pri- vsaki književen Slovenec, Horvat, Srb, Ceh, Moravan povedaval je o srbski ustaji okoli Save in brige Sumadije, o ju naštvu hajdukov Curije in Cupića, o duhovnu Luku, Laza Slovak itd. Osobito se može priporučiti dijakom. Obsegala bude knjiga 15 tiskanih listin (bógen) i pride na světlo v treh svezkih, vsaki po pet tiskanih listin. reviću in o junaku Jakobu Nenadovicu. Njegovi rojaci so z veseljem poslušali ga; začeli so svezek po jednom stotinjaku (gulden) avstr. vrednosti. brke vihati, pestiti roke iu sipati iskre iz očí. Al ker so Molim priljudno i učtivo ne samo svoje osobne prijatelje bili vajeni jarma in grozovitosti, niso znali izraziti čuvstev i poznanike, nego vse prijatelje kujiževne sloge i slavjanske svojih, in djansko pokazati prepričanja svojega uzajemnosti, da blagovoljite na prvi svezek predplatiti s Ko pa jim začne Todorović pripovedovati o Karagjorgju jednim stotinjakom ( gulden) i predplatitelje na tu knjigu srbskem junaku kako pobija turške spahije, in kako sbirati i peneze, novce, meni poslati, jer drugi i tretji kliče vse Srbe, da se oborožé ; razsrdeni tovarš njegov svezek želim zajedno na světlo izdati, pa to možem učiniti Milenko skoči na noge in zaupije: „Brate Srb. razumim i storiti samo, ako dobim na prvi svezek najmanje 200 to! naše Handžar v eno in puško v drugo roko, pa hajd nad predpiatiteljev, za svezka drugi i tretji se daju penezi sto krvopivce!" perv onda, kada predplatiteljem ta svezka v ruke dojdeta. rece: „Za mené, kdor ni vrgel srca svojega tlaciteljskemu in ne okoval duše v robske okove!" Todorović skoči psu Ozrevši se na okoli, resno pogleda tovarše svoje in Pa uze prvi svezek sam za se je knjižica, sicer nevelika, pa vendar dosta zanimiva i važna. Tretjemu svezku se prida naslov cele knjige, predgovor i kazalo. Na 10 iztisov se dá jednajsti na dar. Peneze (novce) molim, meni frauko poslati pod naslovom: Matija Majar, župnik v Gorjah, Post Arnoldstein. Karnten. med-nje in mahne s puško nad glavo govoré: „Bratje, čas je dosel, da se zmascujemo! Hajd na dahije!* Ostali za kričejo: -Hajdimo na dahije!" In rt resnično zgrabijo za orožje. Le malo časa je pošlo in reka Morava tekla je veselisa po oslobođeni zemlji od Beligrada do Donave. Svobodě veseli glas razlegal se je po vsi Srbii. Bratje podrinski zvedili so za junaško srečo svojih bratov pomoravskih, kakor ti za one. Dopisi Iz Duuaja 4. okt. Brali ste že gotovo v druzih, Vsak tedaj lahko spozna, zakaj je radost vsem prešu- Slovanom prijaznih pa tudi neprijaznih časnikih, da je o nila srca, ko je tak slavnoznani junak stopit med-nje (Dalje prihodnjič.) priliki praznovanja tisočletniee ruskega carstva v Novgo-rodu 8. (20. sept.) ruski car razun svojih domaćih za *) Reci, ki se vijete med Bosno in Srbijo **) Kolubara, Pis. sluzenih mož in pa mož druzih dežel tudi 25 Avstri reka v Srbii; teče bolj proti zapadu Steče se janeov počastil z različnimi redi enega pa z briljantnim pa v Donavo Pis. prstanom. Vsi so dobili postavljenje samo za svoje 345 t zasluge, in nobeden iz kakega političnega tukajšni korar Stulc, vrednik tukajsnega cerkveno-politi- da punta narod obzira, kakor bi nemški, Slovanom v vsem sovrazni časni- skega časopisa „Pozorja Tožili so ga, radi tolmačili. Ako bi se bili radi političnim proti obstojeći vladi in da vzbuja sovraštvo proti g. držav karji tudi to rec vodnikom redi dajali, bi bili vsi pač drugi poslavljeni vmes, nemu ministru. AI branil se je tako dobro, da so ga sod-kterih pa ni, kajti vsak, ki je bil počasten, ima veče ali niki za nedolžnega spoznali. Bog daj, da bi se vendar manje zasluge za slovstvo slovansko. Raduj se tedaj spoznalo, da je treba vsaki stranki vsaj to dopustiti 9 tni Slo da da razun prvaka v slovstvu vseslovanskem, brez strahu povć, kje jo tišči, in da se tako sopet povrne gosp prof. dr. Mik • v je tudi Vam, gospod vrednik, toliko potrebni mir med narode našega cesarstva! V zad ta slava došla za 201etni veliki trud na polji sloveuskem zlasti z „Novicami kterim br ugovora gré čast in hvala, da s toj i slovenski jezik znajde dandanašnji. se na v Z tej s top nj omike 9 na kterem njimi ste nam 9 kar zgodovina njem času sta začela izhajati v Pragi dva nova časopisa: češki „S1 o v e n i n" in pa nemški „Politi „Slovenina" ureduje prof. Ivan Teodorovič Jezbera. Ta list samo z znanstvenimi rečmi in bo prinašal članke pisane v se peca slovenskega slovstva hranuj rabo \ v ojih spomiukih , v obcno vseh slovanskih jezikih. „Politik-o u vreduje g. Skrejšovský peljali pravopis, ki nas edini s pravopisom Jugo * * » m « m a i f ^ • i i • • • a 1 i u Severoslovanov avstrijanskih , kteri pisejo latinico, itd r Novic" po8lavljene može, in da Da pa zvejo tudi bra Prizadevalv si bo ta list, da pomiri in sprijazni tukajšne Nemce s Cehi. To prizadevanje je res hvale vredno, in jako jako potreben je tak nemšk list, kakoršna je „politika", rsto . po kteri gredó v časti podeljeni redi eden za ker razdraženost, ki vlada med tukajšnimi Čehi in Nemci, : bi mogla, ako ne odjenja, imeti žalostné nasledke za oba zvejo \ drugim, naznanjam Vam jih, kakor slede po tej vrsti Red V 1 a d i m da 3 ky ? profesor zdraviIstva v Pragi ____. «--r i a • • 9 di přejeli : Dr. Pur- naroda. Potreben pa je ta časopis posebno se zavoljo tega 9 Palacki vinar v Pra vinar v Zagrebu Red sv. Al Ivan Kukuljevic veliki župan in zgodo zgodo ker Nemci beró sploh le nemške časopise, v kterih ravno tako kakor pri nas na Slovenskem plaćani dopisuni brez d a 2. s krono so přejeli Super poznanja českega uaroda in njegovih potreb in večkrat tudi brez vesti trobijo po svetu grde lazi na škodo ceskemu intendent Kuzmany na Dunaj Vuk Štefanović na Dunaj Dobrati8ki 9 prof. Miklosić na Dunaji, narodu. Lahko se pa tudi dá misliti, da tudi Čehi pri tacih korar Kuziemski Lvovu 9 9 svetovavec deželnega poglavarstva v Budimu ogromnih lažéh ne morejo hladne krvi ostati, in zato tudi češki listi razdraženi včasih pišejo zoper Nemce 9 kar Red sv. A firben v Pragi, nika v Pragi Brnu, Zadru d 2 b k Arhivar bolje bilo, da bi se morebiti ne pisalo. Da Cehi niso dr. L. Rieger, vrednik naučnega slov- se dosegli narodne ravnopravnosti, tega niso krivi tukajšni prof. Hatala v Pragi 9 prof. Šembera na Dunaj , Subotič v Zagrebu. 9 prof. Sušil v Nemci, ravno tako, kakor tudi naši Kočevarji niso krivi, prof. Petranovič v da mi Slovenci na Kranjskem še nimamo narodne ravno- dr Red s v. V1 a d i m Golovacki v Lvovu, dr. Mazuranić v Zagrebu Red sv. Stanisla vradnik v Pragi. d 4 so přejeli Pro! pravnosti. 24. dne p. m. smo pokopali Ferdinanda Mi prof. Hadžic v Novem Sadu dr. Bleiweis v Ljubljani. 9 ko v ca, vrednika lepoznanskega časopisa „Lumíra" in archeologických památek". Bilje ranjki še le 36 let star, in že do te starosti si je pridobil slavno ime s svojimi gle- da 2. je prejel: Řezač, diščnimi, kritičnimi, lepoznanskimi in posebno starinarskimi • « • v ( arheologičnimi) spisi Zraven tega je bil pravi izgled Red sv. Ane razreda 3. so přejeli: Prof. Nikolaevic narodne trpljivosti: on je spoštoval omiko in učenost na Francisci, vrednik Nemcu ravno tako kakor na Cehu, in je tudi sam nekoliko v Zadru, bibliotekar Vertatko v Pragi, Dziedicki, vrednik v Lvovu. v Pešti, Red sv. Stanislava razreda 3. je prejel kovič na Dunaji. Stan spisal v nemškem jeziku. Bodi mu zemljica lahka! Iz Wildonske okolice. Radi prebirate novine Prstan z briljantom: Proť. Jezbera, vrednik „ Slo venina" v Pra iz mnogih slovenskih krajev, naj Vam naznanjajo o bla-gornem ali duševnem napredku našega naroda. Pa tudi vem, da ste radi prebirati vrle spise našega marljivega ro- V Pragi 1. okt. L. M. G. — Ze dokaj casa Vam nisem pisal od tukaj, pa ne da bi djal, da se med tem ni zgodilo nič mikavnega na Ceskem. Kakor so se namreč sošli o vélikem in malém Smarnu slovenski rodoljubi na jaka dr. Podliščekovega Ivana iz daljne Srbije; naročali ste zato hladni Savi vročo zahvalo in srčni pozdrav, da ga iz- roci njemu m srbski braci, pred ko se poslovi slovenskemu jugu. Ne zamerite mi toraj, ako Vam le na kratko nazna- . kar bleškem jezeru in v vipavski dolini, tako so se shajali nim le trohico iz bližnje soseske Nemčije. Ni dolgo, zadnje mesce tudi češki rodoljubi na veliko veliko mestih sem se vrnil iz slovenskega Stajerja, kamor sem se bil in obhajali so spomine in obletnice Havlicka, Hanka in podal v začetku avgusta. Pa takrat ze sem nasel pri nas druzih, ki so si v poprejšnih žalostnih časih pridobili za- bolj zrelo in sladko grojzdje kakor je tù sada v začetku sluge za omiko dolgo zanemarjenega kega naroda Ce je bilo tudi pri teh slavnostih včasih kaj „prenapetega u oktobra. Je še trdega in zelenega dosti; težko če bo kada za vino dozorelo. Toča ga je res malo oluskala, pa vendar kakor „Presse", „Ostdeutsche Post" in drugi nasi nemski so rr © a kmetje več in boljšega pričakovali. Jabelčnika tudi časniki blodijo, se to Cehom ravno zarneriti ne sme,- ker to misli drugače biti, dokler je naše poli- ně more po moji niso precej naredili; nekaj hrusevca je vsa pijaca. Nase slovensko vino bo toraj že ceno dobilo. — Kako nek Slo- tiško stanje tako, kakor se je pokazalo v zadnjem času venec med Nemci shaja? Se vé, da ni veselic in besed v Podjebradih, kjer so dragonarji odlocevali o politiskih slovenskih, kakor v nekterih naših mestih in mesticih. vprašanjih. Ker ravno govorim o politiškem stanju je Vendar bom stvarico omenil, ktero težko pričakujete. V treba kaj povedati tudi o českem novinarstvu : saj veste Vildonu imamo skoraj vsaki drugi teden kazališče (teater ) ; da je novinarstveno stanje najboljša mera za politiško svo- pozimi še večkrat. Marljivi gospodje, prijazne gospodične bodo vsakega naroda. — Znano Vam je, da je bil dr. Gregr povsod krepka volja, storijo vse, kar je mogoče. Se vé da se ne bili lepega delà lotili : 9 vrednik čeških „Narodnih listov" po prvi instancii obsojen v štirimesečno težko ječo in da plača 1300 gold, kazni; druga inštancija mu je kazen poojstrila tako, da bo imel Vildo ncani sami za sebe prestati 10 mescov tezke jece in da placa 4000 gld.; visa dunajska sodnija pa mu je odpustila 2 mesca. Vrednik tu- Vilimek je bil letos že en- kajsnih „humorističnih listov 9 Sliši se pa krat zaprt za 14 dni in je plaçai 100 gold, «la ima sopet 18 pravd. Zadnje dni je stal pred sodbo treba je bilo talijanske prebrisane glave, da jih je spoddreg-nila. Sada pa dobro napreduje kazališče. Iz kraja so bili predstavki za uboge; vendar že mislijo utemeljiti stalno kazališče. Kadar ga koli obiščem, mi pridejo naše slovenske mesta na pamet, ktere še dosihmal nimajo nobenega slovenskega kazališča. Zato me je posebno razveselilo brati kako se Idričani obnašajo na svojem odru in Slovencom 9 klicejo: „Mogoce je; ako le hoćete !" Ako pomislim ? kako draga stvar 9 in ker so Slovenci miroljubni i želijo 1z jako si mnogi domorodci prizadevajo povzdigniti narodno pri- srca, da bi taki draživci sli rakom žvižgat, kakor je Presem 9 omiko, se mi očitna zdi ueposlednost, da si zdatno ne zadevajo utemeljiti iu razsiriti kazališča saj po većih slovenskih mestih. To bi že bilo bolj potrebno in koristno zato pel lažnjivim zvezdogledom. Kakor strela nas je zadela 9 ker male mesta le malo zabav imajo , pa tudi ker prežalostna novica nemile smrti, ktera nam je 24. tesa mesca spet mogočen steber Slovenije, premilostljivega kne-zovladika Antona Martina Slomšeka, pokosila. Kako jih je prosto ljudstvo iz dežele lože pristopi. Tù bi se narod, naše ljudstvo spostovalo in presrčno ljubilo, so spričevale prost in ..kultiviran" ucil ciste slovenscine v zivi besedi, ne le domá v pismu ali celó nikjer; tit bi se vcepila goreča Ijubezen do svoje domovine vsem polovićarjem ; tii bi se hvaležne solze, ko je slišalo, da jih ni več! Kuhar. Od Krajnsko-štajarske meje 2. oktobra. / Ako brahor, namreč tista bezgavka na grlu , ktera se po celo dušno življenje prerojevalo in mladilo. Pa da še ka- Koroškem in gornjem Stajerju pogosto nahaja iu Ijudein zališča pri vsem domoljubju ni, more temu biti tudi uzrokov, težko sapo delà, koga nadležje, posihmal najde slehern za dasiravno morebiti le izmišljenih. Mogoče je pa četvero: male denarje lahko pomoč pri nekem kovaču, ki se po Za-morebiti nimamo kazal ( iger) slovenskih , ali nimamo pro- «•orji in po Trbovljah klati © > konje ozdravlja in vines ljudi stora za njih kazanje, ali ni kazalcov, kteri bi dělali v ka- slepari. Přišel je pred 14 dnevi v Retje bolnega konja zališčih, ali pa ni poslušateljev. Prvi ugovor je prazen. gledat, pa vidi 52 let staro ženo, obdano z debelimi gum- Imamo kazal, pa bi jih še več imeli, ako bi pisatelji vidili, parni na vratu. Starka se mazaču smili, toraj jo prijazno da so potrebne; vse, kar se brez potrebe stori, ni dobro, tako-le ogovori: „Mati! ali vam krof nič težave ne delà? Drugič ne potrebujemo velikih kazalisč iznova zezidanih in če je vam ljubo , ga brez vse bolečine prerežem in kašo krasno kinčanih; zadostijo privatne hiše. Saj se grofovi in ven spravim". Zena ze dolgo na pljucah bolna, misle, da vitezi tukajšne okolice dobro zabavljajo pri kazalih v pri- ji brahor naduho delà, je brž pri volji. Brez pomislika se vatni hiši. Tretjič bi se domorodnih kazalcov in kazalk v kašto spravita, žena se vleže in kovač ji s pipcom krof tudi našlo v vsakem slovenskem mestu. Ce pa ne bi bilo přeřeže in ga mečka , da kri po njem in po kašti okoli kovač rano nekoliko 9 ćurka; ko pa žena omedlavati začne, najti toliko domoljubja, bi bilo marsiktero dobro seme naših boriteljev padlo na nerodovitno skalo. Pa tudi vém, da ni zašije in jo z navadnim šmirom zamaže; al rana se le le domoljubje samo zadosti za kazanje (igranje); marsikdo noče celiti, je čedalje hujša in predvčeranjim je reva bila se bojí, da ne bi kazil, namesto kazal. Vendar ne izgo- za smrt previđena. Pri ti priložnosti se je vendar nekaj varjajte se: „rad bi res, pa ne morem, si ne upam u Saj vaznega zvedilo. Ta rezar namreč za gotovo trdi , in si nimate pred sabo neusmiljenih rešetarjev. Temveč štrtič: upa priseči, da ženske nimajo „devet kož" , kakor se je Vaši poslušatelji so zadovoljne dušice, ki se iz srca vese- dozdaj sploh mislilo, ampak samo tri, toda debele so pa lijo i ako le slovensko besedo slišijo tudi iz gladkih ust pravi on. Přetečeno nedeljo mi prinese neki dijak po omikanih gospodičin. Posledica iz vseh teh prevdarkov je polnoma zrele jagode , in pravi, da po sončnem rebru so or » tedaj lahka ; toraj zaupam krepki volji naših milih domo- jagode v tako lepem cvetju , da je veselje gledati. Letina rodkinj in iskrenih domorodcov. Boor to daj srečo ? je pri nas tako dobra, vsacega pridelka Bogú hvala! tako Od sv. Benedikta v Slov. goricah 26. sept. obilno in tudi vina toliko, da nihče ne pomne takega bla in tam nekteri vinorejci trgatev Ta teden so že tu prihodnji teden pa bodo splošno brali. zaceli 9 goslova. Noč in dan se po goricah petje sliši, in ker je tukajšnih vino- vince sladko, bo marsikteremu mm ptj^m ^mm mosnjo lahko, g lavo pa gradih v obče šipon gospodari ; zaljubljeni pa so tudi moćno težko delalo. v belino in zeleniko ali križovatino, in pa v rudecega blanka Iz Gorice 4. okt Gospodje Jož. Budau, Jož. Tonkl u 9 Fr. L ali kakor ga naši ljudje imenujejo „nemarnega šilharja posledne dve menda niste kaj priporočila vredne plemeni, smejo v Gorici ker zelenika „cvička" daja, na rudečem blanku se pa še trjenimi pravi so te dni dobili odg na svojo prošnjo k 9 da celó nektere zelene jagode najdejo, ktere bi naj odbirali. ek v o č i ta v n i co ustanoviti. Pod po ki so bile vladi predložne, se bere zdaj pri nskem jeziku: ,,Št. 2192 P. Vidilo in po So pač navajeni in zato tako odej berejo , vendar za trdilo c. k. namestništvo v Trstu, dne 26. septembra 1862 letos z boljšim uspehom, ker je vse kakošnih 14 dni ra- C. k. d svetovavec Conrad 1. r. u Za tako očitno neje dozorélo. Pravijo, da več nabirajo, kakor so se na- spoznanje pravic Slovencov se imenovanemu preslavnemu djali. Veliko se je grojzdja posušilo, pa pri vsem tem še je mnogo trsov čuda polnih. V radgonskih goricah posebno gosp. dvornému svetovavcu vitezu predsednistvu, in Couradu, sedanjemu predstojniku c. k. namestništvu v Trstu bodo 5., splošno pa 13. oktobra trgatev začeli; sicer letos srcno zahvaljujemo. Na podlagi potrjenih pravil so gospodje, ni viditi toliko sršenov, os in bčelic na grojzdju kot prejšne ki so obljubili čitavnici pristopiti , 1. dne t. m. si začasni , hvala odbor zvolili. Zbrani so bili: gosp. Andrej Winkler, c. k„ leta 9 morda so se na sadju odškodovale ker Sa je 9 Bogu vreme ugodno, v radgonski okolici veliko; naj še je le nekoliko uradnik in deželni odbornik, za predsednika 9 cr to bo vino izvrstno in pa dober kup, saj pri Milharčič, c. kr. uradnik za podpredsednika, osp. Viktor gospodje t unih 9 kteri so v kakošni zadregi. V naši županu je Jožef Furlani, duhovnik, Andrej Jeglič , deželni lacunar* nemila griža od mesca julija počemša strašilo razsajala in Andrej Marušič, katehet na tukajšni gimnazii, Ferdinand divjala ne le med otroci, ampak tudi velike in stare ljudi Zôrer, c. kr. deželni svetovavec, in Anton Toman, c. kr. je v hlađen grob spravljala tako, da so eno nedeljo jih učitelj, pa za odbornike. Začasni odbor ima nalogo čitav zagrebili še v tem mescu ; nektere hiše pomilujejo nico osnovati. Imena odbornikov , kterih Ijubezen do naše celó 5 po dvoje in troje merličev; sedaj pa je že bolje, hvala pa edine Avstrije je tukaj vsakemu Bogu ! Še eno morem priobčiti. Kakor sem slišal 9 se drage domovine in znana, naj bodo vsem tištim, ki se radi nad čitavnico spod-tikajo, poroštvo, da nje obnašanje bo vselej tako, da se ne je neki dan šolskih praznikov pri sv. Antonu v Slovenskih goricah ondašnjemu gosp. učeniku svetinja za pridno sad- bo ljudém ne vladam zamerjala. jorejo od slavue gračke kmetijske družbe podělila. Neki Iz Loža 27. sept. D-n. Dopisnik iz Loža L-z 9» častivreden in občespoštovan domorodec za šolo zapiše na septembra se mi zdi čisto ptujec, da ne vé, da so bili za šolsko plošo: „živili Slovenci, nemškutarji pa naj poginejo u stran iztrebljenja požiravnikov pri Danah in golobine, kamor Dvema prićujočima se brž grbancita obraza; eden se je se voda steka, in zastran naprave struge v golobino nek ohladil v „Tagespošti", drugi se je pa jel prepirati in našem kantonskem predstojniku 9 L^feiç Fj ^ J* .JI ^^ ~ i 1 4™ J ÍJL -^FT^l nekega castitega gospoda celó opraskal, ki ga zavrne in ■■H H P° vsi Županje tistih vasi, kterem voda največ škode delà, in vsi mlinarji, kterim zastran več- opominva zmernosti, razkladajoc mu, Nemca spoštujemo Slovenci, kterim je „nemškutar" da vsakega postenega kratne povodnje mlini in pile ali zage stoje, letos skupaj vsa sklicani, da bi se o tej reći kaj sklenilo; al vse je bilo> zastonj. Se zmiroin so soseskini mozje večidel svoji najveći sovražniki; namesto da bi pospeševali to silno važuo delo, ga se overajo. Potrebujemo pa tudi pomoči od de žele, ker samo kmetje tega ne morejo zvršiti; treba je Iz Ljublj God presvitlega cesarja našega j bi! v boto s cerkveno slovesnostjo p i sv. maso so obhajali cr rr IS8' knezoškof v stolni k 5 više dezelne oblastuije, mestna županija t kamor so se vse ičiteljstvo in obila zvedenih delavcov za pod zemljo votliti in vodotok širiti, množica druzih mestjanov zbrala prositi z nebes blagor ne sme reci, da se nas gosp kodar je pretesno. Torej se kantonski predstojnik malo prizadene za to važno reč. Gosp. dopisatelj se pa kaže tudi ptujca, če meni, da so po gosp. nega starčka, visokospoštovane Njih Veličanstvu Nemila i t nam je vzela 1. dne t. m. domoljub cr ft# Antona V o j s k t predstojniku našem narejene nove ceste nepotrebne; gotovo dosluzene © ka tukaj c. k. realke, ki je po dolgem mu je to kdo povedal, *) kteri ni prijatel občnih dobrotnih bolehanji v 77. letu svoje starosti mirno v Gospod pal ? naprav, in le misli, da naj le tišti ceste delajo, kteri vo njim nam je umri predposlednji tistih starih šolskih zarijo po njih. Vsaki ptujec, kdor pride v našo dolino in mož, ktei kakor nepozablj Kersnika in druge, je hodil poprejšne leta po naših strmih in nevarnih cestah so ucenci imenovali svoje očete. Bod mu mlj lahka v ložko dolino, hvali potrebno in koristno napravo naših novih cest. Mi pa se nadjamo, da bo naš trud obilno po kaj Ceste in pota se pri nas zdaj popravljaj da je drugo Komaj je na dri ejeno to na enem mestu , se za cue že ktere ft vrnjen še posebno, ako bo cesta od Rakeka do Hrvaškega (Prezida) v malo letih državna cesta; potem se bo po- Njih Světlosti nadvojvoda Ernesta, pravljala in ohraniia iz cestnine, imeli bojo naši kmetje gospod župan za to prosil, začeli vojaki namesto delà in truda plačilo pri cestah. Saj je že naš grad za dr. Orlovo hišo. Ker je gosp. dr. Orel od svo In tako so v pondeljek z dovoljenjem i je naš mestni cesto delati na skrbni deželni poslanec gosp. Koren v zadnjem deželnem jeg U v v brez odškodovanja rad toliko prostora pre zboru to reč předložil, pa zavoljo odločenega kratkega časa pustil, da bo vožna cesta povsod dosti široka, bo ta zložna se ta reč ni mogla v posvet vzeti; gotovo pa bo gospod pot toliko prijetniša, ker jo gosp zasaditi. pan misli z murbami Koren v prihodnjem deželnem zboru predlog zastran pre- naredbe naše kantonske ceste od Rakeka do Hrvaškega — Slovensko slovstvo veselo napreduje. Ni davnej, kar (Prezida) v državno cesto ponovil, in se. na vso moč po- smo omenili več novin, moremo pa spet povedati, da uaš tegoval za to občno dobrotno reč, za kar mu bodo vsi domoljub, slavnoznan pod imenom „Podgorski" , spisuje za prebivavci cerkljanske in ložke okolice hvalezui. Iz Krške 1 okt Kar smo davno želeli ? danes doćakali, da se je železnica od Zid smo sta prosto naše ljudstvo bukvice , ki ga bojo učile lepega obnašanja v vseh okoljščinah, pod imenom „Pri Iju dni Slovenec." — Gospod dr. Etbin Costa spisuje važno delo na S i s e k vem zakaj b vse slovesnosti?) odprla bo obsegala , na vec Velike težave so bile sploh, posebno pa od Rajhenberka do Vidma pre m a ga ti i kje karpa ob Savi prvikrat dode „Bibliografijo slovensko", ki oddelkov razvrstena, vse kar je dosihmal v slovenskem je ziku na svetio prišlo. lana je bila lj pre meh kega kamnja ovržena in v drug Hvalo , s ktero so priporočale „Novice" unidan rr zidana dalj so niobii 3 skalnaté arrice znižati in kanale ft » za odtek studencov po več krajih izpeljati. Tudi vas Videm je železnici dosti stroškov iu truda prizadjala, ker mnogo poslopja in rodovituega polja moralo je se temu delu za to pritisnila je Svetca za deželnega poslanca, potrjuje „Pozor" tako-le: Svetec pri „Drago nam je, da moremo reci, da si je gosp nas (na Hrvaškem) vzdržal glas V skozi in skozi poštenega vse V se dobro odškodovanje umakniti. N potreba za kantonsko cesto skrbeti in jo v več krajih na novo napraviti. glavo in Al srečno so se premagale vse overe rodoljuba, kterega je vsakdo spostoval4\ Ako se postenost, ki dandanašnji ne raste povsod, druži z bistro zgovorno besedo, je pač to trojica, ki delà pravega možaka. I^^^I^^HHUHHÍÍHhh^HH^^^H spet Ljubljanske sole so se začele 1. dne t. m. in zamoremo se sedaj vsaki dan dopoldne ob 10. uri proti Zidanemu mostu, in popoldne okoli 6. ure proti Zagrebu peljati. Med posebnosti omenjene železnice do Zagreba se so vse lepo polne. vsem skupaj 76. zna zelezui, zares lepi most čez Sotlo blizo Zaprešic, in velikanski most čez našo bistro Savo Letina žitna se je pri nas srednje obnesla, sena od > Zagreba naprej Gosp. bogoslovcov je v 1. letu 24, v V 3 razredih realke je 154 učencov. To kaže, da viša realka tudi bi ne bila prazna, ako bi jo vodjem Schrey-em bo v korist šoli že imeli. Pod novim gotovo cr ft* šteti. se je malo, otave še manj nakosilo; krompirja se je precej nakopalo, ie v globoki zemlji vsajeni je guji ti začel, ko vladala lepa prislovica „Viribus unitisk4 med njim in gosp. učeniki, ktero smo pregrešali prejšne leta. — Tudi imnazijstov je po navadi dosti; kakor smo slišali, jih niso cr ft ruzo in fižol, zavolj poletne suše stiskana, smo lahko prevec zbirali letos. Slovenšcino bo učilo spet 6 ucenikov ; veseli smo slišali, da v 7. in 8. razredu bode učil visoko- vili ? ajda repa y korenje in zelje lepo kažej inska trta učeni °*osp » pa, dasiravno spomladnega mi in okoli Bučke zeblj 5 krat od toče zadeta je blizo Kerške ploh c o katehet Marn slovenscino. Ker se je zakasnilo natiskovanje kršanskega nauka za 2. razred realke in jrim » bilnisi pa ne tako dober sad kot lanski obrodila. Vinska cena od lanske po 6 do 9 gold, za avstrijansko vedro noče pasti; dasilih draga kapljica, se je dolenski bratje vendar tako na- srkajo ? da z risanimi ali opraskanimi obrazi vsaki dan res nažije, bo letos spet le v cd i ne m 1. razredu keršanski nauk edini predmet slovenski. Račuu po takem ni težak, koliki drobljanec (Bruchtheil) zagotovljene ravnopravnosti je to. Pa še ta drobljanec bi se bil mogel kmali komisijski presoji podvreči, ako bi prečudnega vodjevega zahtevanja ne bili za- nico potrjujejo, da z vinom se ni norčevati. vrgli svetli naš knezoškof. Iz Kranja 1. okt. Klanšekov France. Danes se je z veliko cerkveno Imamo Pri sv. Jakobu je mestna vodja in katehet so in solsko slovesnostjo odprla naša doljna gimnazija. tudi našemu mestu na normalna šola letos popolnoma gotova; ji častiti St. Jakobški kaplan gosp. Janez Rozman, učeniki g. Fr. Raktelj, in še sedaj gotovo vsem Gorencom pa Zorina namestujoči rr ft* Jož. Kokalj velik dobicek, 4 prve tako imenovane latinske sole. Hvala možem. ki so se za to trudili! Kakor slišimo. ie čez 150 pa g. Andrej Praprotnik, g. L. Bćlar, zmiraj bolehnega g. vsi izvrstni možaki. Učencov šteje ta šola čez 300. Gosp. dr. Toman se je v saboto ponoći podal na Dunaj v državni zbor. Nadjamo se, da bomo o njegovi tožbi zoper wHansjorgel-naa kmali kaj več slišali. Slišali Morebiti pa je slišal od vseh strani pritožbe našega dežel- smo tudi, da gosp. Dav. Terstenjak tozi „Tagesposto", nega zbora lani, ker je bila cestna delavnost nekterih c. k kantonskih predstojnikov kot velika nadloga spoznana. ucencov že vpisanih. * Blizo Rajhenberka premog kopljejo, skem eno uro od Breze pa nove toplice delaj Vred. v Buseči vasi na Kraj Pis. ki ga je „agitatorja" denuncirala ; bomo vidili, po kterih kotih bo iskala dokazov za nesramno natolcovanje visoko- delavnost vsa sega Ie po starozgo- učenega moža, kterega dovinskem iu jezikoslovnem polji slovanském. 348 Iz Ljubljane. Vrednik „Novic" je v dar za svojo Slomseka je ondašnji or » pripomoć pri londonski razstavi přejel od si. ministerstva stolni prost Fried eri ch. Po V Gosp. Listu" so škof Strosemajer kot protektor pod druž iz Dunaja zanimive bukve, v kterih je popis vseh tistih nice kmetijske djakovške darovali 50 gold. za darilo š o 1 s k i h s t va r i. ki so od mnogih sol našega cesarstva najbolji razpravi (spisu) o vinogradstvu, 50 gold, za sli-bile poslane v londonsko razstavo, ktere pa je državno mi- varstvo , 50 gold, za cbçlarsto , 50 gold, pa za svilarstvo. nisterstvo, preden so na Ansrlezko » sie i na Dunaji pod Take blage se same. delà ne potrebujejo sirokoustne hvale; hvalijo Po strašnih besedah vladne ,.Donauzeitun or © e vodstvom gosp. barona J. Helferta vrediti, na ogled postaviti in po zvedenih možeh pretresati dalo. In tako je prišla mora biti hud razpor med državnim ministerstvom in pa gori die omenjena lična knjiga pod naslovom „Bericht uber med ogerskim Ausstellung von Schul- und Unterrichtsgegenstauden suče okoli volitev za državni zbor. dvornim kancelarjem, ki se nek posebno Na Laškem so in Wien" ravnokar na svitlo; razdeljena je na 3 dele: pričakovali po do volje nj i Napoleon o vem v nedeljo prvi del obsega popis in vredbo vseh šol našega cesar- oklic kraljev, da je Garibaldi s vsemi svojimi pomočniki stva od začetnih ljudskih šol noter gori do najviših vseu- p omi los ten; prosila je za to hči kraljeva Pija, ko se je čiliščnih. Prav zanimiv je ta popis za vsacega, ki želi zaročila s kraljem portugaljskim. Kralj je res v nedeljo zvediti sedanji stan in organizacijo mnogovrstnih avstrijan skih šol. šolske Drugi r e č i podpisal milostivni ukaz, ki zadeva vse, razun begunov del popisuje vse v razstavo poslane vojaških. Ali bo Garibaldi hotel sprejeti milost, ker po i tretji pa, kako so jih na Dunaji sodili. svojih mislih ni « • * « V V « V I 1 • _ ___ nič Pridjane so nektere zanimive podobscine. Da nasi bravci zgrešil, uganjajo zdaj casniki. Ne~ kteri trdijo, da utegne angležka armada posesti Sicilijo -----J---- __ ...................- I------- ^ , "kV" ? ""Vft"V M l. . V U .1 M ...MV.V. WIV zvedó, kako so naše ljubljanske šolske stvari bile so- tako dolgo, dokler francozka armada ne zapusti Rima. jene, našli. e»1 povzamemo iz njih vse , kar smo v omenjeni knji Lepo pohvaljene so delà naših u unski h šol; na strani 140. se bere: „žepni robec, ki ga je vezla (stikala v Pruska vlada je v razporu z državnim zborom si s tem pomagala, da je premenila nektere ministre in odstranila svoj predlog za veče stroške vojaške, ki jih je prejšnje ki jo je vezla P regel- ministerstvo po vsi sili za prihodnje leto hotlo; novi dr Wahlova Terezija, — roža, nova Serafina, in trtno listje, ki ga je vezla Ver tov- žavni minister Bismark je o nemških zadevah velik na grada se piše od 5. Iz Belega cova Karolina, je vsak občudoval, ki je te dekliske sprotnik Avstrije. delà ogledavah" Pohvaljeno je tudi lepopisje nunskih dne t. m., da pismo (ferman) sultanovo, ktero potrjuje sol (na str. 142), s tem pristavkom, da je lepopisje bolj sklepe carigradskega viadnega zbora zavolj pomirja s-srbsko starejega značaja Lepopisje nase normalne glavne vlado, je prišlo 30. sept, do pašata tukajšnega » pa y se le sole ni našlo pohvale, marvec precej oštro grajo, ker se 6. dan t. m. se je imelo razglasiti; tudi barikade so se (na str. 168.) bere, da je pisanje učencov 4 normalke ne- jmele ta dan podreti. Orszag ■ a m « « v t • v « i i •« pise da bo srbska ukretno, ter je znamenje, da se ucenci v nižih razredih ne viada zoper ta ferman protestirala; vojske menda zdaj ne vadijo dostojno."* Sploh je o lepopisji ljudskih sol (ne samo bo al razprtje ni poravnano --J v VJ • « w • J v w I I J J--------------V M Vf * UI 1 I JU Ili pui U v IlUUUi - u u naših, ampak tudi druzih) po vsej pravici grajano, da se lović, glavar kristjanskih ustajnikov % • v g a m v## ti i i • rr i « _ _ _ _ _ Junaški Luka Vuka ucenci prevec in nepotrebuo mucijo s „Fraktur in Kanzlei hercegovinskih, je schrifto". 2 zemljovidov, namreč: zemljovida štajarske zemlje 22. přišel v Dubrovnik in se podvrgel tukaj bivajočernu Ljubljanska g i m n a z i j a je pohvaljena zavoljo turškemu poglavarju Kuršid-pašu, ki ga je v službi suita mesečne plače postavil za bimbaša in iu novi s 150 gold. zemljovida krajnske dezele ob času Rimljanov; od unega se vojvoda nad 500 momakov 0 1* 0 ' i /I a 1\ ■« rk »VI li-« A 1 II A IV A vi« . F 1- . _____.1 ____L __ ____• hercegovinskih ; drugi dan se da 5) dobra misel je lepo izpeljana » od tega pa da je izvrstno delo na vsako stran, je celó premalo poslala risarskih del. je Luka vrnil spet v svoje planine. Na Rusovskem Ljubljanska realka 8o 8. (po našem številjenju 20.) septembra praznovali S pohvala je (na lOOOletno obletnico obstanja ruskega carstva. V Novgorod« © str. 202.) omenjeno nase slovstvo slovensko na kmetijskem So odkrili v ta namen postavljeni krasni spominek; car, njim združenem živinozdravniškem polji, kar nas toliko carica in cela rodovina njegova je bila pričujoča pri tej bolj veseli, da svet vidi, da „ultrasi" smo vendar tudi ko- siovesnosti, ki se je začela s cerkveno svečanostjo, pa ob- iii V z ristni svoji dezeli. Novičar iz domačih in ptujih dežel. hajala še z mnozimi druzimi narodnimi veselicami; razun obilne duhovščine, brezštevilne množíce ljudstva je bilo ar-made 1200 m o ž ; opoldne je bil velik obed, zvečer pa mesto razsvitljeno. Po svečanosti pri spominku je umet- Doljna zbornica državnega zbora, ktera je rada po nika 5 ki je spominek naredil, poklical cesar pred-se strezljiva zbornici gosposki, ni odrekla gosposki zbornici nru v priznanje važnih prememb tudi o fevdni postavi. Ker je minister- in penzijo. krasnega * P» delà podělil red sv. Vladimira stvo svoj predlog za povišanje gruntnih in druzih davkov za letošnje leto nazaj vzelo, je zdaj račun državnih stroškov in dohodkov zgotovljen za to leto: stroški M Slovenski Pravnik" znašajo 388 nrilijonov in 762.222 294 milijonov in 650.334 gold. 94 kr., dohodki pa gold. glasovi Pravda zavolj katastra zoper 70 s tem končana, da ni obve- je bila. z 73 ljalo to , kar sta Kaisersfeld in Kalhberg tako prepričavno dokazala, ampak da vsa reč se je izročila posebnemu od- se je že razposlal vsem častitim gospodom naročnikora; če pa bi se bil kdo pozabil, naj se blagovoli kmali oglasiti^ ker še imam deset iztisov. V Brežcah dne 1. oktobra 1862. Dr. Razlag. V boru v pretres. Presvitli cesar so se podali 2. t. rn. v Išolske toplice, presvitla cesarica pa 3. t. m. ? kj er- se je praznoval god v V « Nj. Veličanstva. Tarifa za opro Zit il a cena v Ljubljani 1. oktobra 1862. s ten je od vojascine znasa za prihodnje leto spet 1200 Vagan (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 4 fl. 35. banaške 5 Û. 50. tursice 4 à. 36. sorsice 4 il. 32. nov. denarja. Začasni namestnik škofov po smrti kneza rež 3 fl. 13 jećmena 3 fl. 32. prosa 3 fl. 45. ajde 3 fl 32 # Nemški „štiken" se pravi po slovensko vez ti, kar se nahaja tudi v starih slovenskih narodnih pesmah; ponemcevanje nam je zatrlo tudi to besedo in nameetilo nam v „kranjski šprahi" štik a ti. (Poglej naš nemško-slovenski slovnik str. 1555.) Vred. oves 1 fl. 90 Kursi na Dunaji 1. oktobra. 5° , metaliki 72 fl. 10 kr. Narodno posojilo 83 fl. 45 kr Ažijo srebra 23 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 94 kr. Odgovorni vrednik: Dt. Jane z Bleiweis* Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik.